Specialna čutila – okus in voh

Okus primarna zaznava okusa

kislo (H+)

grenko

sladko

slano (Na+, Cl-)

umami (glutamat)

zaznavni prag

Zaznavni prag

Kvaliteta okusa snov prag (mol/l)

sladko saharozaglukozasaharin

0,010,08

0.000023

grenko kininsulfatnikotin

0,0000080,000016

slano NaClCaCl2

0,010,01

kislo solna kislinacitronska kislina

0,00090,0023

snov indeks

solna kislina 1

mravljinčna kislina 1.2

mlečna kislina 0.85

citronska kislina 0.46

karbonska kislina 0.06

Kisle snovisnov indeks

kuhinjska sol 1

NaF 2

CaCl2 1

NaBr 0.4

KCl 0.6

snov indeks

saharoza 1

1-propoksi-2-

amino-4-

nitrobenzen

5000

saharin 675

fruktoza 1.7

alanin 1.3

glukoza 0.8

Sladke snovi

snov indeks

kinin 1

brucin 11

strihnin 3.1

nikotin 1.3

kafein 0.4

Grenke snovi

Umami

Okušalni brstič

Prenos signala v CŽS

Voh

olfaktorna membrana

prenos signala v CŽS

Transdukcija olfaktoričnega signala

Prenos vohalnega signala v CŽS

Ostali “olfaktorični” sistemi

nazalno-trigeminalni sistem

Jacobsonov organ (vomeronazalni organ)

zaznavanje lastnega vonja

Avtonomni živčni sistem

Tonus avtonomnega živčevja in denervacija

tonus

denervacija izguba tonusa redundanca notranja kompenzacija

povečana občutljivost na nevrotransmitorje.

Centralni nadzor avtonomnega živčnega sistema

Osnovne lastnosti simpatične in parasimpatične funkcije

Vloga nevropeptidov

Kotransmisija NO, acetilholina in VIP

Kotransmisija ATP, noradrenalin in nevropeptida Y

Relativni pomen a- in b- adrenergičnega prenosa za prekrvavitev

parasimpatikus(M – receptorji)

simpatikus(adrenergični receptor)

okoM. dilatator pupillaeM. sphincter pupillaeM. ciliarissolznica

kontrakcija – miozakontrakcija – akomodacija na blizusekrecija

kontrakcija - midriaza (a1)

šibka relaksacija

srcesinusni vozelA-V vozelmiokard (kontraktilnost)koronarke

znižana frekvencaznižana vzdražnostznižana (atrij)

povišana frekvenca (b1)povišana vzdražnost (b1)povišana (atrij in ventrikel) (b1)vazokonstrikcija (a1)

uporovne žile (arterije)ledvično žiljeskeletno mišičje, koža

vazokonstrikcija (a1)vazokonstrikcija (a1)vazodilacija (b2, holinergično?)

kapacitetno žilje (vene) vazokonstrikcija (a1)

traheja in bronhijimišičježleze

kontrakcijasekrecija

popuščanje (b2)

kožaznojniceM. erector pili

sekrecija (holinergična)piloerekcija (a1)

žleze sluznice sekrecija vode sekrecija mukoza (a1)

gastrointestinalni traktperistaltikasfinktrisekrecija

povišana motilitetapopuščanjepovišana

znižana motiliteta (a2/b2)kontrakcija (a1)znižana ali brez učinka

trebušna slinavkaeksokrina sekrecijasekrecija inzulina

povišanapovišana

blago znižana (a1)inhibicija (a2)

jetražolčnikmaščobne celice

glikogenezakontrakcija

glikogenoliza (b2)sproščanjelipoliza (b2)

sečni mehurdetruzorM. sphincter internus

kontrakcija šibko popuščanje (b2)kontrakcija (a1)

končni del črevesaperistaltikaM. sphinkter ani internus

povišana motiliteta znižana motiliteta (a1/b2)kontrakcija (a1)

Genitalni organierektilno tkivožlezesemenska vrečaprostataDuctus deferensuterus

vazodilacija (erekcija)sekrecija (lubrikacija)

kontrakcija (emisija) (a1)kontrakcija (emisija) (a1)kontrakcija (nosečnost) (a1)popuščanje (odvisno od hormonov) (b2)

Bolečina in simpatični živčni sistem

Nevrovaskularna sinkopa

Spanje in budnost

Značilne spremembe med spanjem

zmanjšana dovzetnost

znižan mišični tonus (klonus)

dominanca parasimpatikusa

počasnejše dihanje

spremenljiva globina spanca

Mehanizem spanja

Elektroencefalogram

Stadiji spanca

Značilnost REM in NREM spanca

kriterij REM-spanec NREM-spanecvegetativne funkcije pospešene nizke

pretok krvi skozi možgane normalen znižan za 10%

spominjanje sanj pogosto redko

govorjenje v snu zelo redko pogosto

Električna aktivnost med REM-spancem

Potek spanca

Trajanje spanja

Ritmogeneza spanca

Uspavala

benzodiazepini

nebenzodiazepinski hipnotiki

adenozin

melatonin

antihistaminiki

IPSP – inhibitorni postsinaptični potencial

Cirkadiani ritmi

Celična fiziologija hormonske sekrecije

Saška Lipovšek Delakorda, MF UM

Endokrina funkcija PrimeriVloga pri

metaboličnem sindromu

Presnovni hormoni

leptin

adiponektin

rezistin

++

++

--Beljakovine komplementa in

komplementu-sorodne beljakovine

dejavnik C3 (ASP)

dejavnik D (adipsin)

--

--

Citokini in citokinom-sorodne beljakovine

TNF-a

IL-6

--

--Druge beljakovine, povezane z

imunskim sistemomMCP-1 --

Beljakovine fibrinolitičnega in vaskularnega sistema

PAI-1

vaskularni endotelialni rastni dejavnik (VEGF)

--

--

Serumske transportne beljakovine retinol-vezavna beljakovina (RBF4) --

Steroidni hormonispolni steroidi

glukokortikoidi

--

--

Metabolični sindrom in hormonska sekrecija adipocitov

41

Vpliv inhibitorjev angiogeneze

42Rupnick et al., 2002 PNAS USA