�

Spectator

#

�

© ANTOLOG, Skopje, 2003 (prvo izdanie)

CIP – Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje

821.163.3-31821.163.3-32

KUJUNXISKI, @arko Spectator / @arko Kujunxiski. – 5. izd. – Skopje : Antolog, 2010. – 128 str. ; 20 sm. – (Edicija Vestibul)

ISBN 978-608-4507-18-5

COBISS.MK-ID 81020170

�

Spectator@ARKO KUJUNXISKI

Petto izdanie

Skopje, 2010

�

@arko KujunxiskiSpectator

petto izdanie

BibliotekavesTIbul

#kniga 5.

fevruari 2010Skopje

Fotografija na koricataJan Saudek

Likovno-grafi~ko oblikuvawe antolog@gmail.com

#

Izdava Antolog

ul. „Kiro Dimu{kov“ br. 40-b, Skopje tel. (02) 2670 379

@iro smetka : 300000000578738 Komercijalna banka a.d. EDB : 5030999197749

�

Drugiot e onoj koj ja znae tajnata za toa kakvi se na{ite o~i i na{ite dlanki...

Mojata gestikulacija e podobro videna i spoznaena od Drugiot otkolku od mene.

@ak Derida

�

�

BibliotekavesTIbul

#

Spectatorroman

�

Doleta peperuga,pa odleta od gradinata so druga peperuga. Kobaja{iIsa

�

1.

Ilina Taleska ja zatvori knigata, vozdivna i se ispru`i na sofata kako mrtovec. Be{e toa postara, no dobro so~uvana, cvrsta sofa pretapacirana neodamna, so obi~no sino platno bez {ari i so izliteni }o{iwa. Sofata go opfa}a{e pogo-lemiot del od prostorijata, koja i bez toa be{e tesna, kako i celiot stan, svrten kon jugoistok, od koj jasno se gledaa ne samo red zgradi od drugata strana na „Partizanska“, tuku i srtovite na Vodno i krstot {to sekoja no} svete{e kako nad grobnica. Samrakot ne go dozvoluva{e toa, no preku den ubavo mo`e{e da se vidat ridovite na planinata izvieni po horizontot, krevaj}i se i spu{taj}i se kako linii na stakleno {i{e koka kola. Mestoto za ~itawe {to ̀ enata go zazema{e be{e postave-no taka {to svetlinata od vise~kiot luster so pru`ina i od prozorcite so beli, drveni ramki, so dvojni krila i metalni ra~ki na vrtewe, pa|a{e od desnata strana. Na masata le`ea knigata {to Ilina do pred malku ja ~ita{e, zatvorena i pre-vrtena so zadnata korica nagore, potoa vaza so tri laliwa, ovenati, no s# u{te ostaveni vo zamatenata voda, nekolku spisanija za `eni i dva filxana za kafe – edniot poln do vrv, neispien, a drugiot prevrten so otvorot vrz tacnata. @enata le`e{e taka, so rakata visnata nadolu, petnaese-tina minuti. Be{e tolku sitna {to so sredniot prst odvaj go dopira{e podot. Verojatno nenadeen {um – yidniot ~asovnik ili ne{to sli~no – ja natera naglo da se ispravi. Namesto da go privle~e filxanot do sebe, taa se povle~e od edniot kon drugiot kraj na sofata i go ispi kafeto vo nekolku dolgi goltki i bez da go razredi so voda. Pogledot go vperi nadvor. Grankite na lipite se trieja od stakloto. Od nejziniot pogled, koj kako da e za nego namenet, i vo koj toj vide ispituvawe, mladiot ~ovek se sepna, go ispu{ti dvogledot od race, se istavi od prozorecot, i zastana so ple}i potpren na yidot. Padot proizvede silen tresok vrz podot oblo`en so bukov parket i bez par~e pokrivka. Dvogledot ostana neskr{en. Deset sekundi podocna, metalen zvuk od

�0

dolniot kat, kako predupreduvawe od sosedite, se raznese niz cevkite i radijatorite. Po s# izgleda na ~ovekot ne mu doa|a{e na pamet da go povtori tresokot, za{to toj s# u{te zdrveno stoe{e prilepen kako tapet do yidot. So {irum otvoreni o~i i ne di{ej}i. Koga se ~ine{e deka nikoj drug nema da reagira na bukata, zad sosedniot yid se slu{naa udari. – [to pravi{ tamu!? Nikola! Lu|e odmaraat! S# }e na-pravi{ berbat! Stanot e~e{e. Nikola Sievski ne saka{e mnogu da zboruva. Koga ima{e sedum godini pred zaspivawe broe{e yvezdi. Na pra{aweto {to }e stane koga }e bide vozrasen, odgovara{e: – Gleda~ na yvezdi. Na devetnaeset ne stana yvezdoznalec, ama slu`e{e vojska. Go vikaa O~i Koi Ne Spijat. Ima{e odli~en vid i smiren jazik. Koga zaminuva{e, kapetanot, li~no, mu podari dvogled. Sega ima{e trieset i dve godini i s# u{te go ~uva{e dvogledot kako ribolovec jadicata. Od nenadejnata vreva ~ovekot se ispla{i pove}e i in-stinktivno zafrlaj}i ja glavata nanazad – se tresna od yidot. Se dr`e{e so dvete dlanki za temeto, polukleknat, pri-tiskaj}i go mestoto. Ne zapali svetlo. Vo samrakot samo na-pipuva{e i proveruva{e dali slu~ajno si pu{til krv. Udarot be{e premnogu tap. Od dopirite po temeto po prstite ne mu ostana ni{to. Vikotnicite niz zgradata ne stivnuvaa. Se prenesuvaa od stan vo stan, bez nekoj poseben red. Lazej}i po zemja, se odvle~ka do policite, od maliot kup knigi zede edna glomazno kvadratna kniga so korici od specijalno debel karton i sednat na zemja ja pritiska{e vrz glavata. Naporot be{e zaluden. Mala xumka poleka se podiga{e. Ja spu{ti knigata nazemi. Naslovot be{e ispi-{an so bukvi koi otsvetnuvaa vo polumrakot. SKOPJE. Mo-nografija. Nadvor ne{to bu~e{e. – Dvojka... – Nikola izusti tivko, kolku za sebe. Na katot vladee{e idealna ti{ina. Starata `ena koja tropa{e verojatno ja sovlada sonot gledaj}i televizija na noviot priemnik {to go kupi so parite od kiriite, vo kom-plet so dale~inski upravuva~ so sto {areni tasteri i ramen

��

ekran, dvapati pogolem od ogledaloto vo bawata. Na bulevarot odvreme-navreme minuvaa redovnite avto-buski linii i motorxiite koi letaa so molskavi~na brzina. Gasovite se krevaa nagore i se lepea kako na med za fasadata na zgradata od sedum kata. Arhitekturata be{e ednostavna, izvle~eni vertikali i horizontali, sosem prosto – kako da crtal u~enik so dva triagolnika vo negovata tetratka po teh-ni~ko obrazovanie. ^ovekot se pojavi povtorno na prozorecot, naru{uvaj}i ja simetrijata na pravi linii. Gleda{e preku ulicata. S# {to ottamu mo`e{e da se zabele`i bea nekolku osvetleni prozorci na zgradata od drugata strana na ~ij pokriv stoeja bezbroj anteni i {arenite ali{ta tuku{to sprostreni na balkonite od vtoriot i tretiot kat. Dr`ej}i ja xumkata so ednata raka, se navedna po napra-vata. Go napipuva{e parketot. Niz stanot nekoj se dvi`e{e. Staricata vleguva{e vo bawata. Se slu{na kako zaklu~uva. Klu~ot ja vrti bravata. Nikola ne go podiga{e dvogledot. Na okolnite zgradi, eden po eden, svetnuvaa prozorcite. Dolu, farovite na avto-mobilite gi osvetluvaa licata na pe{acite. Prvo ja otvori vratata. Potoa pu{ti voda. Celiot stan se ispolni so zvukot na kazan~eto. Gi stegna prstite na nozete. Podot be{e suv. Koga se ~i-ne{e deka babata e vo svojata soba, taa tropna u{te edna{ po negovata vrata. Bez da proba da otvori. Potoa se povle~e. Svetloto gore{e vo malata kujna, povrzana so trpezari-jata. @enata ja nema{e. Sofata be{e prazna. Stoeja samo laliwata. Nepromeneti, valkano `olti i podnavednati. Yidniot ~asovnik poka`uva{e to~no devet i dvaeset. Dolu, na raskrsnicata, stoe{e kolporter i prodava{e pe~at. Utre-{en. ^ovekot ne go simnuva{e dvogledot od o~ite. Strplivo stoe{e. Mese~inata lebde{e gore kako zaboravena. Nekolku yvezdi go osvetluvaa neboto nad gradot. @enata se pojavi odnenade`. Zatr~ana ja grabna telefon-skata slu{alka. Mu be{e svrtena so tilot. Nejzinoto lice ne se gleda{e preku prozorecot. Razgovorot trae{e kratko, s# na s#, pet ili {est minuti. Mirno ja spu{ti slu{alkata. Otprvin se potpira{e za drvenata yidna lamperija. Potoa

��

klekna na zemja. Liceto s# u{te & be{e pokrieno. So dlan-kite. Od potkrovjeto na sosednata zgrada, ~ovek od metar i sedumeset i tri santimetri stoe{e so dvogled vo racete. Ne mrdnuva{e. Vko~anet. Be{e vistinsko leto i be{e toplo kako vo rerna. Vozduhot – poln so nekakov bel pamuk. Do ~o-vekot doa|a{e miris na zagoreno mleko. Kivna. Od xebot izvadi {ami~e i go isekna nosot. Dvogledot vnimatelno go potpre na prozorecot. Koga povtorno gleda{e vo nejziniot stan, `enata se giz-de{e pred ogledaloto. Stava{e te~na pudra na liceto. Ja zatvori tubi~kata. Site svetilki po sobite bea vklu~eni. Ilina Taleska mraze{e da bide sama i mraze{e da sedi vo temnica. – Koga e mra~no okolu mene imam ~uvstvo deka nema nikoj so mene – im vele{e na site. Po nekoja minuta u{te svete{e s# i ve}e ne be{e sama. Stoeja pokraj masata vo trpezarijata eden pokraj drug. Ma` i `ena. Ma`ot izgovori ne{to, pa & udri {lakanica. @enata be{e na samo trieset santimetri rastojanie od nego. Vaka se sogleduva{e deka taa be{e niska, poniska za polovina metar. Ka~ena na potpetici so visoki platformi od pluta, taa razlika ne be{e tolku o~igledna. No, i pokraj la`nata visina, Ilina izgleda{e nikakva vo sporedba so ma`ot koj ima{e {iroki dlanki so koi mo`e da se opfati i bandera, a bicepsite mu bea kako |uliwa za kuglawe. Usnite mu mrdnaa u{te edna{. Potoa – udar. U{te eden. Ista {lakanica, otse~na, brza, kako i prethodnata, no ovoj pat od drugata strana na liceto. @enata se zateteravi, no ostana na mestoto i ne zboruva{e ni{to. Be{e vo dolg bel fustan so strani~ni xebovi. Krajot na zdolni{teto se vle~e{e po zemja i gi pokriva{e nejzinite obuvki so visoka plutena masa na dnoto. Be{e ispravena, iako nejziniot vrat podaden nanapred, vkoso, oddava{e vpe~atok deka glavata & e navednata. Go gleda{e bez strav. Potoa ne{to ka`a. Toga{ po~na kavga. Toj mavta{e pove}e. Pove}e od nea. Pove}e se naprega{e. Pod krevetot vo spalnata le`e{e sprava za ve`bawe so koja Ilina Taleska gi odr`uva{e vo forma telesnite

��

muskuli. Dotamu ima{e tri i pol metri. Po bulevarot minuva{e ogromen tovaren kamion. Ku~e stoe{e srede patot. Kamionot svirna. Ja grabna za nadlakticata. Ne se pomrdnuva{e. Ja bakna. Vo usta. Isto. Potoa u{te edna {lakanica. I u{te eden bakne`. Pa pregratka. Pa {lakanica. Naizmeni~no. Kako da pravi torta na nivoa. Pandi{pan, pa krem. Pandi{pan, pa krem. [lakanica, bakne`. Na levoto kraj~e od ustata se pojavi crvena crti~ka. Red udari, red bakne`i. Crti~kata li~e{e kako iscrtana so tenkominec so debelina 0,5. Nikola ve}e ne be{e kraj prozorecot. Kru`e{e niz svojata soba kako da bara ne{to. Pred da izleze, pogledna u{te edna{ kon prozorecot. Kon dvogledot. Povtorno kon prozorecot. Potoa ja otklu~i vratata od svojata soba. No}ta be{e padnala. Eden ma` po kratki pantaloni so debela kniga so tvrdi korici vo racete prave{e prekr{ok preskoknuvaj}i ja me-talnata ograda postavena me|u dvete lenti na bulevarot. Prozorcite na zgradite trepkaa kako o~i na `ivotni. Avtomobilite ko~ea koga }e se zapale{e crvenoto, potoa ju-rea besramno se~ej}i go mrakot. Neboto be{e prepolno sjajni to~ki. Mese~inata ja pokriva{e oblak golem kolku ovca zgoena do prepuknuvawe. Vo istiot moment svetna hodnikot vo zgradata so mnogu anteni i ma{ki ~ekori vo skokovi gi sovladuvaa skalite. Od ali{tata na balkonite na katovite dva i tri u{te kape{e voda.

��

2.

^eka{e da izgasne svetloto vo hodnikot, pa duri potoa go izvadi snopot klu~evi od xebot. Izdi{a so olesnuvawe koga dolgiot siv metalen klu~ vleze cel vo bravata. Ne`no otklu~i i ja turna vratata bez da krene vreva. Ja zatvori. Okceto povtorno se osvetli, nadvore{nata porta tresna, {to be{e signal deka nekoj vleze vo zgradata. Gerti Fin{es po~eka dodeka predmetite stanat vidlivi konturi vo mrakot. Duri toga{ go potpre kuferot vrz dr`a~ot za ~adori i na prsti pomina vo sosednata soba. Vo racete dr`e{e ne{to zavitkano vo hartija za pakuvawe podaroci. – Te ~ekav – `enski glas go prekina negovoto aramisko vleguvawe. Ve}e nema{e pri~ina zo{to da ne go zapali svetloto. Trgna. – Ostaj! Sakam da u`ivame malku vo temninata. Stoe{e bez da re~e ne{to. – Dojdi i sedni. Otide i sedna. Taa gi udri kolenata edno od drugo. Kako pozdrav. Ne mo`e{e da ja vidi. – Na ovoj kau~ prvpat sedevme zaedno – re~e. – Dr`evme ramnomerno niski, {iroki ~a{i za viski vo racete, polni do vrv so alkohol i mraz, se se}ava{? Toj kimna so glavata. Vo mrakot ne mo`e{e da go vidi. – Muzikata be{e glasna, dovolno glasna za razgovorot da bide pove}e napregawe, a ne opu{tawe. Be{e uporen. Tuku-{to zabavata be{e po~nata, a stanot be{e poln lu|e – mi doa|aat pred o~i – dvajca mustaklii, eden tip so istutkana crna maica so sukanici, ~etiri devojki vo kratki zdolni{ta, vnimatelno gi nabquduvav – iskombinirani so espadrili, bluzi i bluzoni vo razni boi, mom~iwa vo ko{uli, so ili bez vratovrski... Trepka{e. Vo mrakot. Svetilnik {to gi naso~uva brodo-vite. Taa prodol`i: – Potoa se pojavija i dve devojki koi se dr`ea za race i koi se trudea da izgledaat elegantno i inteligentno so o~ilata

��

so tenki ramki {to kaj obete izgledaa identi~no. Edna od niv nose{e `olti mokasini koi sme{no & stoeja so dolgoto zdolni{te dve pedi pod kolenata. Mnogu brzo stanot mi se na-polni so lu|e, {i{iwa, vreva i muzika. Be{e moj rodenden, a nikoj od tie lu|e ne poznavav – `enata se obiduva{e da ja sredi svojata razbu{avena kosa. – Ti teknuva? Gi krena ramenicite. – Matno, da. Ne vaka kako tebe, no se se}avam – zavitkanoto ne go ispu{ta{e od racete. – Ti i tvojata memorija za sitni-ci. Taa pivna od ~a{ata. – Ne znae{e deka kau~ot e moj. Toj ka`a: – Ne znae{e deka odam so Franciska. Racete im bea zafateni. Negovite so hartijata. Nejzinite so ~a{ata. – Tolku godini, Gert, a ne sum te pra{ala. [to te privle~e kaj mene taa ve~er, i potoa? – go pra{a. Po tolku godini. Toj gi pokri o~ite. Mo`ea da pravat s# vo mrakot. – Se se}avam deka vo eden mig se proyevna, zaboravaj}i da ja stavi{ rakata na usta. Toga{ ti ja zabele`av luznata. Se razvle~e kako pru`ina. Mi se dopadna. Mi se dopadna tvojata luzna. Sitna i tenka kako badem. – Kako badem? Glupavo. Sepak, mislam deka go zabele`av toa – kako yuri{ vo mojata luzna – podgoltna. – Mi re~e deka kowakot e mnogu lo{ i deka taka e koga nema ni{to drugo za piewe. Se se}avam i deka me nare~e lo{ doma}in. Budala, ne znae{e so kogo sedi{ i u{te pove}e – {to zboruva{. Se se}avaa. Sedea i se se}avaa. Sedea. – Ti ne se pomrdna. Te fativ za rakata, se nakloniv kon tebe i ti go povtoriv istoto. Po vtoriot pat se svrte, kimna so glavata i se nasmea. ^ekav ne{to pove}e. Replika. Komen-tar. Ni{to. Samo luznata povtorno ti se razvle~e. @enata mu ja stavi rakata vrz glavata i minuva{e niz mekata i proret~ena kosa. – Saka{ da glumime, Gert? – [to da glumime? – Da se glumime sebesi. Da se glumime sebesi taa ve~er. Na rakata & svete{e prsten so golem osmoagolen crven

��

kamen. – [to ako stane Erih? ]e bide sme{no. – Erih zamina. – Kade zamina? – Na ekskurzija. Utrinava. Na Hoh{vab kaj Zalca. Od Viena – pomalku od dva ~asa vozewe. So avtobus i po-patni zastanuvawa. – Go zede li kompasot {to mu go kupivme za Bo`ik? – Mislam deka ne. Stoi na svoeto mesto, nad krevetot. Gerti gi soble~e ~evlite i so nozete gi trgna malku na-strana. Hartijata ja spu{ti kraj niv. – Ajde toga{ da odigrame. Da ja odigrame ve~erta. Ne mrdnuvaa. – Mora da gi zamenime stranite – dopolni `enata. – Mora? Stanaa i sednaa. Toj desno. Taa levo. – Po~ni – mu re~e. Vozdivna. – Ne znam. Jas sum lo{ glumec. – Ajde, bez publika. Samo jas i ti. Sedea taka. – Ne mi teknuva. @enata mu go stavi vrvot od pokazalecot kraj usnite: – Ova ti e od velosipedot, neli? – potoa go trgna. – Sega ti teknuva? – Ova ti e od velosipedot, neli? – go povtori istoto. – I jas imam ne{to sli~no. Nad laktot. Go potkrena rakavot. – Odli~no. Toa e toa. Jas bev za~udena. Rekov: molam? – re~e `enata. – Luznata ti e od velosipedot, neli? – ja gleda{e sega i tuka. Ottoga{ ostare sedumnaeset leta. Smeni pet avtomobili, tri pati advokatskata kancelarija kade {to rabote{e, so godini ode{e redovno na solarium, napravi plasti~na opera-cija na nosot i prestana da go presoluva sosot od domati. – Treba da se namurti{, i potoa da se smee{. Nezrelo i zarazno – & re~e. @enata se smee{e. Iznasileno i isprekinato. – Jas se zbuniv, a potoa... – ma`ot po~na da se smee so

��

zgr~eno lice, navaluvaj}i se napred-nazad na kau~ot. – Od prepolnata ~a{a po~na da mi se razleva alkoholot i go nakapav svojot sve~en fustan – re~e `enata. Ona {to be{e ostanalo vo ~a{ata go istura{e po svoeto zdolni{te. Te~nosta se sleva{e po nejzinoto koleno, vrz kau-~ot i vrz podot. – Otkako mi se isu{i rakata, u{te nekakva nelagodna leplivost mi ostana na dlankata. Potoa... potoa, po |avolite, ti pogodi kako sum ja dobila luznata. Toa be{e ludo. – Be{e slu~ajno. Zboruvaa so pogledi vpereni pred sebe. Vo temniloto {to treperi. – Mu ja ka`uvav prikaznata na tu|inec vo mojot stan – po~na povtorno da ja ka`uva. – Koga imav sedum godini, nau~iv da dr`am ramnote`a. Gi potkrena racete vo strana. – Na devet so velosipedot vozev do Palatite Belvedere. Tamu padnav i se raskrvaviv. Se dovle~kav od Fesendorf. Bev totalno zagubena. Policija me vrati doma. Majka & bila vo panika. Tatko & sedel mrtov laden. Koga ja videl }erka si, samo rekol: „Dobro e.“ – Se se}avam deka pred na{i o~i nekoi se baknuvaa. Jas ti podadov raka – Gerti ja podade svojata raka. – Gerti. – Kristine. – Gerti Fin{es. – Kristine Taler. Se rakuvaa. Vtor pat vo `ivotot. – Milo mi e – kraj~eto na ustata povtorno & se nakrivi. – Znam deka spie{ so drugi `eni – re~e. Zvu~e{e uverlivo. Ne be{e gluma. – Ova ne go ka`a toga{. – Ne. Go ka`uvam sega. – Ka`a samo: utre, vo isto vreme, na isto mesto. Toga{ mi stana jasno so kogo sedam. – Go ka`uvam sega i te pra{uvam dali e poradi moeto telo? So rakata gi ~iste{e svoite pantaloni. Nema{e ni{to. – Ne. Ne e poradi tvoeto telo. – Samo poradi toa se davam vo tuna, brokuli i karfiol...

��

I kafeav oriz. – Ti rekov deka ne e taka. – Napraviv s# za tebe. Nosot, i teloto, i s#. Znae{ {to mi ka`a edna{ doktor Zamel? ‘Zo{to ne ja sredi{ luznata?’ I, znae{ zo{to ja ostaviv? Ne odgovori. – Ja ostaviv oti mislev deka tebe ti se dopa|a. Mo`ev da go sredam i toa – ~a{ata zjae{e prazna. – Zo{to, Gert? – Ako saka{, }e zaminam u{te ve~erva. Ne zemam ni{to, samo kuferot so skr{enata brava, so koj se preseliv kaj tebe. Ti teknuva? – kako da saka{e da prozvu~i pateti~no. Za da ja pridobie nejzinata naklonost. Kristine premol~a i toj re~e: – ]e se snajdam za spiewe. Ne stanuva{e. – Dali spie{e so sestra mi? – go pra{a. – Kakvo e ova pra{awe? – Dali spie{e so sestra mi? [to e nejasno? – Nikoga{ ne sum pomislil da spijam so sestra ti, Tine. – Ti se dopa|a Nora – re~e Kristine. – Ti si dopadna u{te koga prv pat otidovme kaj moite. Ima{e frizura kako {lem. Te pozdravi so edno prste, za{to racete & bea so testo. Zane-me, zaneme Gert... Poradi toa nikoga{ ne si se soglasuval so Ulrih. Samo poradi nea. Sum te gledala kako ja gleda{. Ve najdov edna{ kako se baknuvate na na{iot kau~. Na na{iot kau~. Ni{to ne ti rekov toga{. Ni zbor. – Treba{e da re~e{, nema{e ni{to. – Ne sakam da slu{am. Sepak, Gerti ka`uva{e... – Ne, prosto e. Taa go ~uva{e Erih. Toga{ ima{e odvaj edna godina. Bil vo kujnata i igral so hemikalii. Onie za ~istewe i za sadovi. Se obidel da se napie. Go videla vo posle-den moment. Be{e potresena. Jas dojdov porano. Se obiduvav da ja smiram. Nema ni{to. – Ne baram da se opravduva{. Sedea kako statuata na Linkoln vo negoviot Memorijalen dom vo Va{ington. Licata im bea zamrznati. Taa re~e: – Zapali go svetloto, ne mo`am ve}e vaka, vo temnica. Toj ne re~e ni{to. Samo stana i go svrte potenciometa-rot. Otprvin pomalku, potoa vo sobata predmetite dobija for-ma. Na niskata masi~ka pred nivnite noze stoe{e spisanie.

��

So krupni bukvi pi{uva{e „Seksot – najsilno oru`je“. Dvaj-cata mi`urkaa, dodeka ne se priviknaa na svetlosta. Go krena zavitkanoto od podot i & go podade. – [to e ova? – Spomen. Ottamu. – Spomen od Malta? – pra{a i po~na da ja kine hartijata. Na masata stavi {irok sad za cve}e od precizno obraboteno staklo. – Premnogu spomeni za edna ve~er – re~e Kristine. Ma`ot go zede spisanieto. @enata otide do vitrinata vo koja be{e smesten pijalakot. Saka{e da si stavi, no samo ja ostavi ~a{ata pokraj {i{eto brendi. Potoa se svrte. – ]e jade{? Varev kompiri za pire. Za tebe. – Jadev vo avion. Toa be{e laga. Ja vrte{e maznata kolor-hartija. Sedna do nego. – Spiev so Matijas Klus. Toa be{e cela vistina. – Niskiot so lice kako domat. Da, tri pati spiev so Mati-jas Klus. Tri dena po red. Potoa mu rekov deka e sviwa. Na sredinata od vesnikot ima{e plakat od nekoja artist-ka. Na dve stranici. – Mo`e da odi{. Ne mora da odi{. Mo`eme da pravime {to bilo, samo Erih ne smee da strada. – Se soglasuvam – re~e. Neprestano gi vrte{e stranici-te. – [to }e pravime? – ]e spieme. Sobata lo{o mirisa{e. Od letot i obuvkite. Se smestija vo postela. – Umoren sum – ka`a pred da ja stavi glavata na pernica. Taa ja zapali lambata so aba`ur i ja otvori knigata. – Mo`ebi e vreme da go napu{time sueverieto i da kupime nov kau~? – re~e bez da ja trgne knigata od pred o~i. Ma`ot le`e{e so glavata buvnata vo pernicata. Ne mo`e{e da ja slu{ne. Po nekoe vreme, i taa, bez da oseti, ja spu{ti glavata vrz jorganot. Dodeka spie{e, luznata & se trese{e kako list. Lambata prodol`i da sveti cela no}. Duri utroto sfatija.

�0

3.

– U{ite mi se polni voda – Kati sede{e na plo~kite, so nozete s# u{te vo plivali{teto. Od kosata preku grbot, s# do `oltite ga}i~ki za kapewe so listovi od palma, se sleva-{e voda vo inkasti linii. Gi trie{e o~ite. & bea so boja na ’rdokvi. Od hlorot. Prstite – smi`ureni. Od vodata. Anika se izdvoi od dru{tvoto i donese krpa. & ja prefrli preku gr-bot. Vodata be{e bistra. Pogledot dopira{e do dnoto kade stoe{e napi{ano: „3 m.“ Nikade ponatamu ne be{e tolku dla-boko. Nekoj skokna od najvisokata skokalnica i vo bazenot najprvo se slu{na plesok, pa kapki {to udiraat naokolu, a potoa se raznese eho. – Dojdi da sedne{ so nas! – Anika stoe{e nad Kati. Nose{e rozovi vle~ki so cvetovi kako u{i. Nejzinite stapala bea tolku krupni {to se ~ine{e deka pred pritisokot vle~kite }e popu{tat sekoj mig. – Moram najprvo da gi ispraznam u{ite – devojkata ja na-vali glavata na levata strana i so ednata raka udira{e po desnoto uvo. Potoa istoto i obratno. – Ne mo`e{ taka. Stani i po~ni da skoka{. Na edna noga. Gledaj, vaka – Anika se obiduva{e da skoka kako {atka, no ne se pomrdnuva{e od mestoto. – Taka nema ni{to da napravi{. Plo~kite, i koga bea suvi, bea lizgavi. – Sakam da gi dr`am nozete vo voda – Kati ja ispu{ti kr-pata. & se slizna po grbot. Anika se navedna i ja grabna pred da se navodeni. – Pogledni mi gi nozete. Debeli mi se kako salami – re~e Kati. Anika povtorno ja stavi tkaeninata vrz grbot na devoj~e-to. – Ne treskaj! Toa e od vodata, se prekr{uva svetlinata i ti se ~ini deka se golemi – re~e Anika. – Ne, navistina se golemi, pogledni gi! Imam noze kako na slonica – Kati go zgrap~i svojot but. – Jas sum mala slonica. A ti... Devojkata po~na isprekinato da se smee:

��

– Ti si mama-slonica. Anika go potkrena patentot od gornata trenerka i po-gledna kon skokalnicata. Dve mom~iwa se podgotvuvaa da skoknat. Kati ne prestanuva{e da se smee. – Nie sme dve slonici – ja navali glavata nanapred i vrvot od kosata & se potopi vo voda. – Dve slonici – povtori. – Moram naskoro da odam vo Afrika. Odamna nemam videno slonici vo `ivo. Se razbira, osven nas dvete – devojkata se smee{e zarazno. – Ako prestana so igraweto, mo`e{ da izleze{. Naskoro }e si odime. Se slu{na udar vo vodata. – Izbri{i ja kosata! – re~e Anika. Eden plesok, pa drug. Mom~iwata skoknaa. – Zo{to ti nikoga{ ne pliva{? – liceto na Kati naedna{ stana seriozno. – Mrazam voda. Plivaweto e za mali deca. Da se raduvaat dodeka mo`at. – Saka{ da ka`e{ deka jas sum dete? Nemoj da mi se pra-vi{ stara baba i mnogu pametna. [to se {est meseci? – Mo`ebi ne se ni{to, no ti si s# u{te dete. Zatoa jas moram da se gri`am za tebe. – Ne mora{ ni{to! – Kati naluteno ja sobra krpata od svoite ple}i i ja frli kon devojkata {to stoe{e. – [to pravi{? Zastani! Se nurna. Delovi od „3 m.“ ne se gledaa od nejzinite noze koi pleskaa vo vodata. Ispliva do drugiot kraj. Izleze od vo-da i povtorno sedna na plo~kite. Anika ja prefrli krpata preku ramo i gi prekrsti racete. Kati go napravi istoto. Ja imitira{e. Vo bazenot ima{e odvaj desetmina. Paza~ot izleze niz vratata. Po dve minuti se pojavi drug mladi~, ob-le~en vo ist kostim za kapewe i so svir~e okolu vratot. – Dali si se baknala, Ani?! Dali si se baknala so Mati?! – vikna Kati. S# se slu{na dva pati. Od ehoto. Anika go stavi leviot pokazalec vrz svojata usta, davaj}i & znak na devojkata od drugata strana na bazenot da zamol~i. Gi dele{e distanca od sedumnaeset metri vodna povr{ina. – Mati i Ani se bacuvaat! Znam deka se bacuvate! – Kati glasno vika{e kako da nema namera da prestane. Dru{tvoto

��

`ivna. Anika trgna kon Kati. Bavno. Gi soble~e vle~kite, gi zede v race i prodol`i. Kati se smee{e. Bazenot samo za mig ostana prazen. – Zamol~i, devoj~e! Te molam, zamol~i! – Anika svrte polovina pravoagolnik vo {iro~ina i dve polovini vo dol-`ina. Koga se dobli`i do Kati, Kati se pu{ti vo vodata. – Zastani! Zastani, koga ti velam! Kati preta{e vo vodata so racete i nozete, ne oddale~u-vaj}i se mnogu od rabot na bazenot. – Vlezi, Ani, vodata e prijatna! ]e ti se dopadne. Ti ne si probala, zatoa ne znae{. Prekrasno e da se bide vnatre – kosata & se ra{iri vo vodata kako oreol. – Vrati se ovde, vedna{ da se vrati{ ovde! – Anika vika{e so lutina vo glasot. – Ajde, Ani, skokni! Te ~ekam! – Ne vrti go muabetot. Zo{to go ka`a toa? Ka`i mi zo-{to go ka`a toa na glas? – Ne pribli`uvaj se i }e ti ka`am. Vetuva{? Anika kimna so glavata. Devoj~eto dopliva do nejzinite noze i se fati za rabot od plo~kite. – Zo{to go stori toa? Na nekolku metri od niv, trojca mom~iwa, me|u trinaeset i petnaeset godini, so lica odvaj edna{ izbri~eni, si podavaa golema gumena topka na naduvuvawe. – Dali ka`av ne{to {to ne e vistina? – devojkata preta{e so nozete za da ne propadne. – Ne mo`e{ da me izla`e{. Ve vidov kako se baknuvate na skalite kaj Senatot. I jas bev so tebe, ti teknuva? – Zo{to mora{e da vikne{ i site da slu{nat? Ne znaev deka si tolku... – podzastana. – ...zlobna. – Nikoj ne slu{na. Kogo bi go interesiralo toa, a? Kogo bi go zanimala edna sosem normalna rabota? Gumenata topka doleta do Kati. Ja zede i ja prefrli na-zad do mom~iwata. Edno od niv zamavna so rakata. Be{e ve}e svrtena kon devojkata {to stoe{e. – Zar se srami{ od toa? – Ti ne bi se sramela? Prodol`ija da igraat. – Ne, zo{to bi se sramela? – Lesno ti e da zboruva{ taka. Nikoga{ ne si se baknala.

��

I toa pred site, kako mene – ja stiska{e krpata vo racete. – Se sramam, da, navistina se sramam. Ottoga{ Mati ne sakam da go vidam. – Od kade ti znae{ deka jas nikoga{ ne sum se baknala? – Kati razvle~e nasmevka niz celoto lice. Ima{e lice na desetgodi{na. Anika se dobli`i do rabot. – Vedna{ da izleze{ i da mi odgovori{ zo{to se smee{ taka! Nasmevkata & stoe{e kako kru{a na jabolknica. – Se smeam kako i sekoga{. [to }e ka`e{ ti? Kako toa se smeam? – Se smee{ |avolski. Toa tvoe lice... – [to e so moeto lice, Ani? [to mu nedostasuva? – Ne mu nedostasuva ni{to. Tvoeto lice e prekrasno, dobro go znae{ toa. Ti si angel, moj angel, no sega se smee{ |avolesto – ja naso~i krpata kon nejzinata glava. – Vedna{ da si izlegla i da mi ka`e{ {to si storila. Ne mo`e{ da ja izla`e{ tvojata prijatelka. Tvojata najdobra prijatelka. Kati legna na vodata i gi ra{iri racete. – Ne pravi gluposti i vrati se vedna{ vamu. Kati, }e raz-berat site! Vrati se, i ka`i {to krie{! Zo{to sokriva{ od tvojata najdobra prijatelka? Od drugata strana po~naa da gi izvikuvaat nivnite imi-wa. Anika im odmavna. Se kikotea. – Dojdi tuka, dojdi malku vo vodata, pa potoa }e izlezam i jas – re~e Kati. Anika stoe{e pokraj bazenot. Prstite & propa|aa vo re{etkata. Re{etkata be{e bela. Nejzinite nokti – violeto-vi. Lakirani. – Ajde, samo sedni na plo~kite. Stavi gi tvoite slonski noze vo vodata i potoa }e izlezam. Mora{, Ani! – gi krena svoite race vo vis. – Te ~ekam! Ajde, inaku nikoga{ ne izleguvam! Anika ja dopre vodata so stapaloto, a potoa sedna na plo~kite. Vla`ni i ladni. [orcot poleka se vodene{e. – Ti si luda, ti si luda! – povtoruva{e. Kati se pribli`i i ja fati za kolenata. – Poleka, }e me povle~e{! – Vodata ne e stra{na. Voop{to ne e. ]e se navikne{... – Ne sakam da vlezam. Ka`i mi {to si storila. Ka`i mi

��

{to si storila, prokleto devoj~e! Zo{to inaku sednav ovde? Kati se smee{e. Bez glas. Samo izraz. – Povtorno taa demonska nasmevka. Skrasi se. Barem za mig sedni do mene. Da pozboruvame normalno. Kati se krena na dvete race i sedna pokraj Anika. Ovaa se obide da ja prefrli krpata preku nea. – Ostavi me! Ne sum dete. – Dete si. [to misli{ ti, {to si? [to si so ra~iwa kako {tipki za ali{ta? – Mo`am sama da beram gajle za sebe. – Da, gledam. Ka`i {to napravi! So kogo, kade, s#... – Zo{to tolku saka{ da znae{? – ja zede nejzinata dlan-ka. Dlanka vo dlanka. – Za{to sum tvoja najdobra prijatelka i za{to se gri`am za tebe. Ti ne smee{ da zavr{i{ kako... kako nekoi devojki. Kati se ispravi. @oltoto bikini odvaj stoe{e okolu nejzinata polovina i okolu gradite, sitni kako bombici so rendan kokos. & ja pu{ti rakata i zastana tri-~etiri metri oddale~ena od bazenot. – Da skokneme, pa }e ti ka`am s#. Ajde, Ani! Da skokneme! – so racete zema{e zalet. – Znae{ deka ne znam da plivam. – Ne znam ni jas. Dvete ne znaeme. Dvete ni{to ne znaeme. Ajde so mene! Ajde da skokneme! – Zo{to ednostavno ne mi ka`e{? Zo{to mora vaka da me ma~i{? Kati dojde do nea. Klekna. Noktite – violetovi. Od lakot. So nosot & ja dopira{e slepoo~nicata. So usnite – jabol~icite. – Ajde da ripneme! Zaedno. ]e te dr`am za raka – & {epote-{e na uvo. – Vetuva{ deka potoa }e mi ka`e{? – Vetuvam. – S#? – S#. – ^esen zbor? – ^esen zbor. Dve devojki stoeja so race fateni edna so druga. Poniskata vo `olt kostim za kapewe. Pokrupnata po {orc i gorna tre-

��

nerka. Dru{tvoto od drugata strana po~na da aplaudira. – Skokaj, Ani! – vikna ednata i ja povle~e drugata. Od skokalnicata istovremeno se frlaa mom~iwata {to do pred malku igraa topka. Paza~ot svirna so svir~eto. Vo vodata naizmeni~no se slu{naa nekolku silni pleskawa, a potoa kapki se razletaa na site strani, pretvoraj}i se vo proyirno eho niz prostorot.

��

4.

Prostorijata za poseti be{e ne~ista i re~isi bez mebel. Na nekolku mesta zelenata mrsna farba na metar i deset od zemjata be{e padnala, a malterot se be{e izronil i ozdola se gledaa crveni tuli. Vo vozduhot se ~uvstvuva{e vlaga. Zastoenost, kako da ne se vetreelo podolgo vreme. Klupata zalepena do yidot, dvata stola i masata, raspukana nasrede i so potkr{ena nogarka, bea od drvo, isu{eno i odamna nepominato so boja. Metalni bea edinstveno re{etkite na prozorcite i dvete vrati, edna sproti druga, sivi kako magla vo januari i golemi i te{ki kako vo bankarski trezor. @enata sede{e sama, so racete ispru`eni na masata. Sekoja minuta stanuva{e i pro{etuva{e niz dvanaesette kvadratni metri povr{ina, potka~uvaj}i se na klupata i obiduvaj}i se da yirne niz prozorecot. Be{e previsoko za da gi vidi zatvorenicite koi kru`ea vo zadniot dvor. Potoa se simnuva{e i povtorno sednuva{e na svoeto mesto, gledaj}i vo metalnata vrata od koja treba{e da go dovedat onoj {to go ~eka{e. Nadvor nekoj svirna so svir~e. Koga mina dosta vreme, klu~ot vo bravata se svrte. Edna{. Dva pati. Se pojavi najprvo lice vo uniforma, krupno, so golemi glava i stomak i so nabieno lice. Kapata mo`e{e da mu padne sekoj mig. Uniformiraniot se nasmea, poka`uvaj}i gi prednite zabi. Rasipani i so crni to~ki kako zrna afion. Potoa se svrte i vikna nekomu zad pragot: – Vleguj! Vleze krupno, crnomuresto mom~e so retka, kratka brada, i levo oko koe gleda{e malku pove}e nadesno. – Gospo|o, eve vi go va{iot ~ovek... – re~e policaecot. @enata go gleda{e mom~eto. Pogledot oddava{e zbu-netost. Mom~eto ja gleda{e ̀ enata zbuneto. Mol~ea. Polica-ecot zbuneto gi gleda{e `enata i mom~eto. – Jas ne ja poznavam ovaa `ena – prv ka`a bradosaniot. – Ne ja poznavam `enava.

��

– Ako ti ne si gi poznava{ tvoite `eni, toga{ ima{ epten golem problem – re~e policaecot, podmestuvaj}i ja svo-jata {apka ponapred, taka {to taa be{e sosem nakrivena. Sam se smee{e na sopstvenata {ega. – Taa ne e moja `ena. Policaecot prestana so smeeweto. Ja pra{a `enata: – Koj vi treba, gospo|o? – Nikola. – Ti si Nikola? – go pra{a mom~eto. – Jas sum... – Koga nekoj }e te bara po ime i koga u{te toj nekoj }e bide `ena, zo{to se pravi{ naudren i za xabe se buni{? – Jas gi pametam `enite po ~evlite. Ovaa `ena nikoga{ ne sum ja videl. – Glupak! – re~e policaecot. Ilina Taleska nose{e sandali na potpetici so rem~iwa od ko`a. Dotoga{ gi be{e ostavila dvajcata da se nategaat me|u sebe. Go pogledna liv~eto vo nejzinata raka. Pogledna vo mom-~eto. Nekolku pati. Kako da gleda fotografija vo liv~eto, ili bukvi pred sebe. – Nikola Sievski – re~e stanuvaj}i od stol~eto i ne spu{taj}i go pogledot od nego. – Ka`ete! – policaecot se svrte kon ̀ enata, istovremeno mahinalno fa}aj}i ja so desnata raka dr{kata na pi{tolot, prika~en za remen na negoviot pojas. – Rekovte: Nikola. Jas go baram Nikola Sievski. Dali e toj Nikola Sievski? – ̀ enata go pra{uva{e uniformiraniot za mom~eto kako za neprisuten. – A, tebe ti treba drugiot Nikola?! – & re~e vrzaniot. – Toj e Nikola Nemiot, od vtoriot sprat – potoa se svrte kon ~ovekot so debelo lice. – Go bara Nemiot. Policaecot {mrkna nekolku pati so nosot, vo serija, ra-falno go po~e{a, bez glasno da ka`e ne{to, ja svrte glavata, go fati mladi~ot za lisicite i go izvede nadvor. Vratata za~kripe, dvapati, klu~ot go izvadija od bravata i `enata povtorno be{e sama vo prostorijata. Sedna na stol~eto. Nad-vor po~na da duva. Go pogledna liv~eto u{te edna{ i re~e: – Nemiot. Ovoj pat ne ~eka{e dolgo. Vratata mrdna. Se pojavi drug

��

policaec, pomlad, so izdol`en nos i re~isi bez ve|i. Zad nego stoe{e ~ovek vo izlitena rabotna uniforma. – Nikola Sievski! – vikna glasno policaecot i pogledna vo ~ovekot. Nikoj ni{to ne re~e. – Imate deset minuti – se svrte kon ̀ enata. – Ako zatreba ne{to, samo viknete – go fati ~ovekot za vratot. – A ti, pazi {to pravi{! Vratata tresna, no ostana nezaklu~ena. @enata i ~ovekot stoeja nekoe vreme. Nemo. Taa sedna. Sedna i toj. Vo prostori-jata se po~uvstvuva morska sve`ina. – Se se}ava{ na mene? – na `enata za moment & zatreperi glasot. ^ovekot kimna so glavata. Re~isi nezabele`itelno. – Zo{to dvapati ne saka{e da me primi{? – glasot ve}e & be{e kako prethodno. Gi stavi racete na masata. Lisicite udrija po drvoto i se sozdade neprijaten tap zvuk. – Ne mo`ev... – po nekolku zborovi prave{e pauza. – ...da ve primam. – Zo{to ne mo`e{e? Odnadvor se slu{aa vikotnici. – Imav... – ~ovekot ne mo`e{e da ka`e cela re~enica od po~etok do kraj bez da podzastane. – Imav nekoi obvrski. – Ima{e mnogu obvrski? – `enata saka{e da mu go fati pogledot, no ~ovekot gleda{e nekade neodredeno. Zad nea. – @enet si? – Ne. – Deca ima{? Mol~e{e. – Kolku vreme me posmatra{e? ^ovekot gi pomrdna racete i gi razmrda lisicite, sakaj}i da se po~e{a so palecot pod metalot {to mu gi stega{e zglo-bovite. – Kolku vreme me nabquduva{e? – povtori. – Zo{to me pra{uvate vakvi... vakvi raboti? – podgoltna. – Vaka me ispra{uvaa a... advokatite, policijata i sudiite... Morate li i... Vie? @enata stana i pro{eta niz prostorijata. ^ovekot mo-`e{e da & go vidi vratot. Dolg, mazen, `enski vrat. Bez vlak-

��

nenca. Zdolni{teto & gi pokriva{e zglobovite. – [to vi zboruva{e... toj... ma`ot... qubovnikot... ve~erta pred?.. [to vi zboruva{e... sakam da znam?.. Krvnite sadovi na vratot naglo & se pro{irija. – Jas treba da pra{uvam, jas sum taa {to e za~udena, ne ti! – go poka~i glasot. Go ka`a toa nervozno. ^eka{e polovina ~as. Sega zboruva{e. – Nema{ pravo da me pra{uva{ takvi raboti. Ti si monstrum! Ilina stoe{e so svitkana raka, vperena vo nego. Potoa sedna. – I, od s#, se fati tokmu za toa. Za toa deka ti – precizno go potencira{e zborot – saka{ ne{to da znae{. Da znae{ {to mi zboruva{e. Be{e smirena. – Da – re~e toj. Ilina okolu vratot ima{e sinxir~e od belo zlato so mal krst. Na nego Isus. Hristos. Go fati privezokot so dva prsta i re~e: – Mi zboruva{e deka me saka. Mi zboruva{e kolku me saka... Nikola ne & dozvoli da prodol`i. – Odvratno... ~ovekot ve udira{e, i... vi ka`uva{e deka ve saka?.. – s# u{te saka{e da se po~e{a pod lisicite. – Toa e ludo! – Toj me saka{e. Me saka{e mene. Me saka{e. Vetrot se zasiluva{e, pa se smiruva{e. – Vie veruvavte... veruvavte na takvite... prazni zboro-vi? – Jas im veruvam na lu|eto. Im veruvam na toa {to go ka-`uvaat... Od vetrot edniot prozorec udri vo yidot. Bez posledici za nego. – No, toj... vi go prave{e toa... Postojano... Postojano toa... – re~e Nikola. – Od kade znae{? I zo{to toa tebe da te zasega? – Pa, jas na... na nekoj na~in sum... bev Va{ sosed. – Znam {to si ti. Ubavo znam {to si. Bev vo stanot i zbo-ruvav so tvojata gazdarica. Bojata na liceto na ~ovekot naedna{ se smeni. Toj gi

�0

stegna dvete race vo edna tupanica. – Taa ne mi e... gazdarica. – Ti si manijak. Seksualen manijak. I umobolen. Mo`ebi }e be{e poarno da te smestat vo ludnica! – trese{e so glava-ta kako perni~e za boksirawe dolgo po udarot. – Da ti bea odvrzani racete, sigurno }e skokne{e na mene, taka? Niz prozorecot fu~e{e topol vozduh. Kako vo Sahara. Suv, vrel i pravliv. – Navistina, zo{to ne skokne{? Nema da vikam, nema da se protivam. Ajde! Ajde, stani i zgrap~i me! ^ovekot ne gleda{e vo `enata. Sede{e so pogledot vko-pan vo zemja. Dolu lazea mravki. Redica mravki. Strogo edna po druga. Edna po druga. Re~isi sovr{en red. Od ednata do drugata vrata. Na betonskiot pod pa|aa par~iwa obleka. Po dve minuti Ilina stoe{e gola pred nejziniot stol. Bez potpeticite izgleda{e sitna kako grmu{ka. – Ajde, sega mo`e{ da pravi{ so mene {to saka{. Na nea be{e samo sinxir~eto od belo zlato i privezokot Ma`ot ne go kreva{e pogledot. – Pogledni me, na mene nema da vidi{ ni{to novo, ni{to {to dosega ne si videl. Be{e laden i smiren. Mravkite minuvaa kraj negovite noze. Gi stega{e racete edna so druga. – Napadna ~ovek za mene. Ti davam {ansa da si go naplati{ trudot. Prstite mu stanaa crveni kako raspretani `ar~iwa. – [to e? Sega se pla{i{? Kone~no ima{ mo`nost da gi ostvari{ tvoite nagoni na `ivotno. Ajde! Pravi so mene {to saka{! Tuka, na klupata, na masava! Kade? Saka{ u{te pognasno? Na podot, toga{? Pauza. – [to e? Toa go bara{e, neli? – pra{a `enata. Niz maloto prozor~e na ̀ eleznata vrata yirkaa dvajca vo uniforma i krevaa vreva. – Zo{to inaku bi go napravil ona? Ne se mrdnuvaa. – Zo{to? – gi sobra ramewata aglesti kako baklavi. Odnenade` tolku svetilna se prekr{uva{e od staklata {to s# izgleda{e nestvarno.

��

– [to si se u}utel? Povtoruva{e. – Zo{to? Povtoruva{e. Kone~no: – S# {to... mo`am da vi ka`am e... e deka mo`ebi... ve sa-kam... deka jas ve sakam... – sega gleda{e vo nea, vo nejzinite kratki prameni zad koi yirkaa o~i. Zeleni i vla`ni. – E, pa, eve, sega mo`e{ da me dobie{. Tuka i vedna{. – Ne, ne ve sakam... taka. Ne taka – re~e. – Kako toa ti mene me saka{? Ve}e minaa pove}e od onie deset minuti na vtoriot poli-caec. – Jas ve sakam... ve sakam kako ma` {to saka `ena. – Kako ma` {to saka `ena? Mol~ewe. – Kako toa ma` saka `ena? Mol~ewe. – Odgovori mi kako toa ma` saka `ena? – Ne znam kako, ama... ne vaka – odgovori. @enata gi spu{ti ramewata i sedna. O~ite & bea vpereni vo negovoto ~elo, golo i golemo kako razglednica. Taa gi pot-pre racete vrz liceto. Ne ja poglednuva{e. Vratata za~kripe i se pojavi povtorno niskiot i krupen policaec. – Vi zavr{i – re~e. Trojcata mol~ea izvesno vreme. Nikola stana i zastana do uniformiraniot. Ovoj zjapa{e vo `enata. Potoa ka`a ne{to vulgarno, go turna ~ovekot na ist na~in kako prethodno i gi snema zad vratata. Vo prostorijata ostana samo Ilina, so solzi vo o~ite i bez obleka na sebe. Na maloto prozor~e od metalnata vrata nekoj u{te yirka{e. Na nejzinata desna raka jasno mo`e{e da se vidi edna golema modrinka napravena od qubov. Taa gi bri{e{e podo~nicite so zglobovite na dlankite. Gradite & bea cvrsti i mali. Duri toga{ bravata ~kripna dva pati.