Embed Size (px)
Citation preview
KAKO POVEČATI RAZISKOVALNI VPLIV:
SPLETNA ORODJA TER ODPRTI DOSTOPBernarda Korez (UKM)
Maja Vihar (CTK)
Mag. Dunja Legat (UKM)
Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, 19. – 20. september 2016, Maribor
"Upravljanje znanja v knjižnicah"
Primarna publikacija znanstvenega komuniciranja – časopis / članek
1987
Prvi časopis
v e-obliki
(New horizons in
adult education)
1991
Prvi recenziran
časopis
v e-obliki v
medicini
(The Online
journal of
current clinical
trials)
2000
ArXiv – prvi
e-print arhiv
Med leti 1991 do 2000
se je število
recenziranih
elektronskih
znanstvenih časopisov
povečalo za 550 krat.
1999
387 brezplačnih
elektronskih znanstvenih
časopisov (Wells, 2007)
2002
Budimpeštanska
deklaracija o
odprtem dostopu
2003
Berlinska
deklaracija o
odprtem
dostopu
DOAJ
2006
OpenDOAR
2.600
repozitorijev
2013
Guidelines on Open Access to
Scientific Publications and
Research Data in Horizon 2020;
verzija 2.1, februar 2016
COBISS/SCIMet – primerjava Scopus - WoS
Prirast člankov: biotehnika, medicina, naravoslovje, tehnika Prirast člankov: družboslovje, humanistika
Vir: Bartol, T. et al. Assessment of research fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evaluation in Slovenia. V: Scientometrics, vol. 98, issue 2 (2014)
„SJR – Scimago Journal & Countries Ranking“
Število dokumentov Število citatov
Svet Slovenija Svet Slovenija
2015 3.011.688 5.428 1.630.270 3.009
2014 3.287.871 5.910 8.090.662 12.642
2013 3.199.114 5.921 15.804.234 25.627
2010 2.691.321 4.869 32.503.412 47.145
2005 1.908.002 3.284 41.923.961 48.833
2000 1.216.389 2.118 36.031.507 32.177
1996 1.080.721 1.427 28.350.261 18.998
1996-2015 40.519.542 71.408 620.690.897 725.498
Essential Science Indicators - ESI ESI
indikatorji
Število
Najbolj
citirani članki
375 (47. mesto)
„Top“ članki 378 (48. mesto)
„Hot“ članki 17 (54. mesto)
Struktura OD člankov po poslovnem modelu revije za leto 2015študija avtorjev Pušnik, M. et al. Analiza objav slovenskih raziskovalcev v odprtem dostopu (OD) v letu 2015 (predstavljena na 6. srečanju konzorcijev CTK, september 2016)
Vzorec raziskave 1.139 člankov slovenskih avtorjev objavljenih v odprtem dostopu:
911 člankov je bilo objavljenih v zlatih revijah: za 484 člankov je bilo potrebno objavo plačati (APC), za 427 člankov pa je bila objava brezplačna;
228 OD člankov je bilo objavljenih v hibridnih revijah (plačilo APC);
skupno je bilo plačanih 712 APC-jev (484 zlate + 228 hibridne);
le 55 od teh 1.139 objav je bilo arhiviranih v enem izmed slovenskih repozitorijev.
Struktura OD člankov po poslovnem modelu revije za leto 2015študija avtorjev Pušnik, M. et al. Analiza objav slovenskih raziskovalcev v odprtem dostopu (OD) v letu 2015 (predstavljena na 6. srečanju konzorcijev CTK, september 2016)
484
228
Plačilo APC
zlati dostop hibridni dostop
484
427
OD članki
APC brezplačno1.139
55
Repozitoriji
brez arhiviranja arhiviranje
Znanstveno komuniciranje danes
Publikacije v elektronski obliki povečujejo vpliv raziskovalnih rezultatov. Lawrence (2001) trdi, da so spletni članki 4,5 krat pogosteje citirani kot pa tiskani članki);
Informacija na spletu je ažurna in enostavneje dostopna;
Institucije želijo, da so znanstvene publikacije, ki (so)financirane z javnim denarjem, dosegljive kolikor je to le mogoče;
Odprti dostop povečuje raziskovalni vpliv, produktivnost in napredek v znanosti;
S komuniciranjem po spletu se povečuje interaktivnost;
Povezovanje je temelj hipertekstovnega formata;
Dodana vrednost digitalnega znanstvenega komuniciranja: virtualna realnost, animacija, interaktivni grafi, deponiranje podatkov, …
„JISC“ – Raziskovalni življenjski cikel v luči sodobnega
znanstvenega komuniciranja
PISANJEPREDLOGOV
PARTNERJI
IDEJE
RAZISKOVALNIPROCES
PUBLIKACIJE
EKSPERIMETIRANJE, OPAZOVANJE, IPD.
RAVNANJE S PODATKI
DELJENJEPODATKOV
ANALIZAPODATKOV
IDEJE
VRE –virtualna raziskovalna okolja
Iskanje literature po katalogih, s pomočjo naprednih iskalnikov e-virov, interneta, s tekstovnim rudarjenjem, s pomočjo Web 2.0 orodij
– družbena omrežja
Pomoč pri iskanju partnerjev s pomočjo družbenih omrežij, kot so LinkedIn,Facebook, My Experiment,
ResearchGate … (globalizacija in sodelovanje)
Pomoč pri oblikovanju načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki (RDM)
Upravljanje z institucionalnimi repozitoriji, z naprednimi iskalniki
Pomoč pri ravnanju s podatki
NOVI ZALOŽNIŠKI MODELIIzdajanje publikacij v odprtem dostopu,obogatene publikacije,odprte recenzije
Objavljanje v raziskovalnih družbenih omrežjih
Guidelines on Open Access to Scientific Publications and Research Data in Horizon 2020, Version 2.1, 15 February 2016
RAZISKOVALNI REZULTATI
Načrt ravnanja z raziskovalnimi
podatki
Načrt diseminacije
Odločitev glede diseminacije / deljenja znanja
Odločitev glede izkoriščanja /
varovanja
PUBLIKACIJE
DEPONIRANJE RAZISKOVALNIH
PODATKOV
Patentiranje (ali druga oblika
zaščite)
Zlati OD
Zeleni OD
Dostop in uporaba
brezplačna
Omejen dostop in/ali
uporaba
IN / ALI
Odprti dostop do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov v kontekstu širše diseminacije
in izkoriščanja znanja
Število publikacij
Število citatov
Hirschev indeks
Faktor vplivanja znanstvenega časopisa – „top publikacije“ (IF, SNIP)
Alternativne metrike (ImpactStory, PlumX, Altmetric …)
Bibliometrično kazalci znanstveneVREDNOTENJE - Kazalci znanstvene uspešnosti
Število publikacijKadar primerjamo število publikacij različnih institucij moramo upoštevati: število raziskovalcev v posamezni instituciji; znanstvena področja, ki jih raziskovalec ali institucija razvija; publikacije, ki jih podatkovna zbirka indeksira in obdobje, ki ga zajema.
Število citatov Število citatov variira od orodja, ki ga uporabimo: Web of Science, Scopus, Publish or Perish.
Hirschev indeks H-indeks =12 12 člankov citiranih vsaj 12krat. Četudi ima avtor npr. 1.000 citatov, je lahko njegov h-indeks 12 ali celo manj. H-indeks je odvisen od zbirke podatkov. Pri primerjavi različnih raziskovalcev moramo uporabiti isto metodologijo! H-indeksi se lahko bistveno razlikujejo glede na aktivno dobo objavljanja raziskovalca in število objav.
Raziskovalci z „daljšim stažem“ imajo po navadi višji H-indeks. H-indeks se nikoli ne zniža. To je včasih lahko problem, saj ni pokazatelj upadanja produktivnosti in
vpliva raziskovalca.
101 inovacija v znanstvenem komuniciranju:
6 faz raziskovalnega procesa
Zgodovina razvoja aplikacij:
Raziskovalni proces:
Iskanje Analiza Pisanje Objavljanje Diseminacija/
popularizacijaVrednotenje
• Profili raziskovalcev in
družbena omrežja
• Popularizacija/ valorizacija
• Arhiviranje/delitev publikacij,
kode
• Arhiviranje/delitev posterjev
• Arhiviranje/delitev podatkov
• Arhiviranje/delitev
prezentacij
• Delitev opomb / protokolov /
potekov dela
RAZISKOVALNI
VPLIV
• Iskanje
časopisa za
objavo• Recenzija (pred
objavo)
• Recenzija (po objavi)
• Komentiranje/
priporočanje
• Merjenje vpliva
(tradicionalno,
alternativno)
• vrednotenje
101 inovacija v znanstvenem komuniciranju:PRIMERI
Tradicionalno
Inovativno
101 inovacija v znanstvenem komuniciranju:PRIMERI
Odprta znanost
Povečajte svoj raziskovalni vpliv Iskanje časopisa za objavo
Jane; Journal Guide; Scientific Journal Finder; DOAJ; ROAD; Sherpa/Romeo; ThinkCheckSubmit; …
Enolična identifikacija ResearcherID (Web of Science); Author ID
(Scopus); ORCID
Osebni profili raziskovalcev; družbena omrežja ResearchGate; Acadamia.edu; Google Scholar
Citations; Academic Room; EpernicusConnection; Scholar Bridge; Vivo; LinkedIn …
Popularizacija The Conversation; ScienceBlogs; Wikipedia;
Research Blogging; Scientopia; Scienceseeker; Draw Science; Limm; United Academics; ElsevierAtkas; KUDOS …
Povečajte svoj raziskovalni vpliv Arhiviranje / delitev
PUBLIKACIJ: univerzitetni repozitoriji; Open Science Repository; ArXiV; BioRxiv; CogPrints; MPRA; PeerJ preprints; SSRN; viXea; Europe Pubmed Central …
POSTERJEV: ePosters; F1000 Posters; Science Open Posters
PREDSTAVITEV: SlideShare, Slideplayer; Speakerdeck; Scivee
PODATKOV: Dryad; Zenodo; DataverseNetwork; DataHub; Mendeley Data; Neurovault; ADP …
KODE: Binder; BitBucket; GitHub; GitLab.com; RunMyCode; …
OPOMB/PROTOKOLOV/POTEKOV DELA: My Experiment; OpenWetWare; HiveBench; Protocols.io …
Povečajte svoj raziskovalni vpliv Recenzija (pred objavo)
BMJ Open-Open peer review; Peerage ofScience; Rubriq; Scirate; SelectedPapers; VoxCharta; Libre Liberating Research; …
Recenzija (po objavi) EGU Copernicus journals; PubMed Commons;
F1000Prime; The Winnower; Epistenio; PaperCritic; Journal Lab; Episciences; …
Komentiranje/priporočila Hypothes.is; NewComment; PubMed Commons;
PubPeer; Reffit; SocialCite; …
Merjenje vpliva Plos Article Level Metrics; Plos Data Level
Metrics; Plos Rich Citations; Altmetric; Bookmetric; ImpactStory; Plum Analytics; Publish or Perish
Vrednotenje JIF v JCR; Eigenfactor; SciMago Journal Rank;
SNIP; InCites; Nature Index; SciVal; R-index
ResearchGate: TOP 5 v Sloveniji / Evropi
SLOVENIJA RG
skupna ocena
Število članov
RG
Število publikacij
na RG
Univerza v Ljubljani 29.068,97 3.859 13.730
Institut Jožef Stefan 8.655,49 621 5.033
Univerza v Mariboru 6.994,60 1.471 3.307
Univerzitetni klinični center Ljubljana 5.353,84 516 2.165
Kemijski inštitut Ljubljana 3.160,89 222 1.410
EVROPA RG
skupna ocena
Število članov
RG
Število publikacij
na RG
Russian Academy of Sciences 126.892,98 9.479 89.040
French National Centre for Scientific Research
118.609,71 6.076 106.462
Italian National Research Council 116.986,92 6.259 18.318
University College of London 109.409,02 15.943 54.231
University of Oxford 108.046,04 10.999 71.285
Vrste recenzij po objavi članka
Recenzija članka z uradno povabljenimi recenzenti, po objavi
nerecenziranega članka (F1000 Research, Copernicus journals)
Recenzija članka recenzentov – prostovoljcev, po objavi nerecenziranega
članka (ScienceOpen; The Winnover)
Komentiranje na blogih, neodvisno od uradne recenzije, ki se je že pojavila
pri člankih (PubPeer; PubMed Commons; F100 Prime)
Recenzija po objavi pospeši vidnost
izsledkov.
Primer recenzije po objavi – F1000
WoS – članek
citiran 7 krat
23
ODPRTI DOSTOP POVEČUJE RAZISKOVALNI VPLIV
Avtor ostaja lastnik materialnih avtorskih pravic –
določa pravice uporabe svojega dela –
npr. licenca Creative Commons
Strategija za povečanje raziskovalnega vpliva (1)
Objavljanje publikacij in raziskovalnih podatkov v odprtem dostopu; materialne avtorske
pravice zadrži avtor;
Deponiranje in objava dela/podatkov v institucionalnem ali tematskem repozitoriju;
Enolična identifikacija: (Scopus Author ID; ResearcherID; ORCID račun);
Navajanje afiliacije na enak način;
Delitev publikacij, raziskovalnih podatkov preko ustreznih komunikacijskih kanalov in
spletnih aplikacij (Figshare, SlideShare);
Ažuriranje osebnih podatkov v svojih profilih na družbenih omrežjih, namenjenih
raziskovalcem (ResearchGate, Academia.edu, Google Scholar Citations …); objava
publikacij – spoštovanje materialnih avtorskih pravic, upoštevanje pravil odprtega
dostopa;
Strategije za povečanje raziskovalnega vpliva (2)
Bloganje npr. o projektu (Five minutes with Patrick Dunleavy and Chris Gilson:
Blogging is quite simply, one of the most important things that an academic
should be doing right now);
Diseminacija raziskovalnih izsledkov preko Twitterja (Poglejte “Twitter 101:
How should I get started using Twitter?” ; “What is Twitter and Why Scientists
Need to Use It”);
Sodelovanje pri „wiki“ kreiranju, na YouTube in Vimeo;
Spremljanje raziskovalnega vpliva z alternativno metriko, ki prikazuje, kako
se članek uporablja v digitalnem okolju npr. prek prenosov, ogledov strani,
zaznamkov, blog objav, medijskih referenc in drugih družbenih spletnih
udejstvovanj.
26
Zakaj bi to storili
Da izpostavimo svoje raziskovalno in izobraževalno delo.
Da povečamo možnosti citiranja.
Da popravimo napake in različne zapise osebnih imen in afiliacij.
Da povečamo možnost vzpostavljanja novih kontaktov in sodelovanja v raziskovanju.
Se povežemo z raziskovalno skupnostjo.
Da povečamo vidnost našega dela.
The Article of the Future (Elsevier)
Vizualizacija podatkov v članku
Kontekst & reference
Multimedija Programska koda
• 3D Radiological Data Viewer
• 3D Neuroimaging Viewer• 3D Molecular Models and
Crystallographic Data• 3D Geometric Shapes and
Models• Interactive Network
Viewer• Interactive MATLAB• Figure Viewer• Interactive Phylogenetic
Trees• Interactive Plot Viewer• Interactive U3D models• Interactive Map Viewer• Virtual Microscope
• Antibody Data• Arabidopsis Genome
Viewer• Brain Atlas*• Chemical Compound
Viewer• Energy Terms & Definitions
Helper*• Interactive Pathways*• JEL-Code Article
Recommender• Lipid Structures Viewer*• Gene Expression Omnibus• Linked Data• Genome Viewer• Glossary Viewer• Protein Viewer• PubChem Chemical• Compound Viewer
Transportation Resources*
• AudioSlides• Featured Author
Videos• Editorial Podcasts*• Featured Multimedia
for this Article
• Inline Supplementary Material
• R Code Viewer
*Vsebinske inovacije se generirajo avtomatično in avtor me rabi poskrbeti za dodatne dokumente ali
podatke
PRIMER: D. Bubek: Structure of
Human Complement C8, a Precursor to
Membrane Attack, 2011
Baza podatkov„ProteinViewer“ se avtomatično poveže z identifikatorji proteinov navedenih v članku (Standard Protein Data Bank (PDB) code) in prikaže interaktivne 3D modele. 3D modeli so prevzeti iz podatkovne zbirke: RCSB Protein Data Bank (PDB).
Viri:
1. Antelman, K. (2004). Do open-access articles have a greater research impact? V College & Research Libraries, 65( 5), 372-382. Pridobljeno 17. 6. 2016 s spletne strani: http://crl.acrl.org/content/65/5/372.full.pdf+html.
2. The Article of the Future: creating an optimal way to communicate research (2016). Elsevier. Pridobljeno 16. 9. 2016 s spletne strani: http://articleofthefuture.com/about .
3. Bartol, T. et al. Assessment of research fields in Scopus and Web of Science from the viewpoint of national research evaluation in Slovenia. V: (Scientometrics(2014), vol. 98, issue 2, 1491–1504). Pridobljeno 16. 9. 2016 s spletne strani: http://www.informatika.bf.uni-lj.si/bibliography/Assessment%20of%20research%20fields%20in%20Scopus%20and%20Web%20of%20Science%20in%20the%20view%20of%20national%20research%20evaluation%20in%20Slovenia.pdf.
4. Essential Science Indicators. Pridobljeno 16. 9. 2016 s spletne strani: http://thomsonreuters.com/en/products-services/scholarly-scientific-research/research-management-and-evaluation/essential-science-indicators.html.
5. Essential Science – hot papers (Sciencewatch.com). Pridobljeno 25. 7. 2016 s spletne strani: http://archive.sciencewatch.com/about/met/core-hp/.
6. Guidelines on Open Access to Scientific Publications and Research Data in Horizon 2020. Version 3.1 (European Commision. Directorate-General for Research & Innovation), 2016. Pridobljeno 16. 9. 2016 s spletne strani: http://ec.europa.eu/research/participants/data/ref/h2020/grants_manual/hi/oa_pilot/h2020-hi-oa-pilot-guide_en.pdf.
7. Highly cited papers (Sciencewatch.com). Pridobljeno 25. 7. 2016 s spletne strani: http://archive.sciencewatch.com/about/met/core-hcp/.
8. Kramer, B., Bosman, J. (2015). 101 innovations in scholarly communication. Utrecht: University Library. Pridobljeno 7. 9. 2016 s spletne strani https://innoscholcomm.silk.co/ .
9. 101 innovations in scholarly communication (University of Utrecht). Pridobljeno 26. 7. 2016 s spletne strani: https://innoscholcomm.silk.co/.
10. Primerjava Scopus – WoS. V: (COBISS/SciMet). Pridobljeno 16. 9. 2016 s spletne strani: http://scimet.izum.si/compare.
11. SJR – Scimago Journal & Countries Ranking. Dosegljivo na http://www.scimagojr.com/countryrank.php, z dne 16. 9. 2016.
12. Research .ifecycle diagram (JISC). Pridobljeno 16. 9. 2016 s spletne strani:http://www.webarchive.org.uk/wayback/archive/20140615113149/http://www.jisc.ac.uk/whatwedo/campaigns/res3/jischelp.aspx.
13. SJR – Scimago Journal & Countries Ranking. Pridobljeno 16. 9. 2016 s spletne strani: http://www.scimagojr.com/countryrank.php .
