1

VULKANIZEM in PLUTONIZEM

2

• VULKANIZEM – po bogu ognja in kovaštva Vulkanu (gr. Hefajst), možu Afrodite (Venere). Skupno ime za vse pojave, povezane z dviganjem magme na zemeljsko površje ali v bližino.

• PLUTONIZEM (po gr. bogu podzemlja Plutonu). Skupno ime za vse pojave, povezane z dviganjem in strjevanjem magme v zemeljski notranjosti.

3

Razporeditev vulkanov po svetu

4

OBLIKE PLUTONSKIH TELES

• BATOLIT (iz gr. batho = globina + lithos = kamen)

• Veliko telo globočnin, ki mu ne poznamo spodnje meje. Primer: Sierra Nevada v Kaliforniji.

• LAKOLIT (iz gr. lakko = ribnik + lithos = kamen)

• Veliko telo globočnin, ki se vrine med plasti in jih dvigne ter ima značilno gobasto obliko.

• Pri nas Pohorje (iz oligocena).

• DAJK (iz angl. dike = nasip)

• Ploščato telo globočnine, ki se dviga od magmatskega ognjišča in diskordantno preseka okoliške sklade.

• Zaradi večje odpornosti se kamnine dvigajo nad osednjim površjem. Primer: Great Dyke v Zimbabveju

• (zlato, baker, krom, platina idr. rude)

• SIL (iz angl. sill = prag)

• Ploščato telo globočnine, ki se je vrinilo med bolj ali manj horizontalne sklade (konkordantno).

5

• Z erozijo in zniževanjem površja pridejo te oblike sčasoma na površje. Pohorje

je npr. bilo še prekito z miocenskimi morskimi sedimenti, zdaj to odnešeno,

obdajajo jih metamorfne kamnine. Na teh stikih pogosto rude (pri nas ne).

• LAKOLIT

• Veliko telo globočnin, ki se vrine med plasti in jih dvigne ter ima značilno

gobasto obliko. Pri nas Pohorje (iz oligocena).

6

7

Tudi batoliti iz velikih globin sčasoma zaradi dolgotrajne erozije

pridejo na površje (primer predkambrijskega batolita Arran na

Škotskem)

8 http://www.farnhamgeosoc.org.uk/archive/arran/arran.html

9

• DAJK (iz angl. dike = nasip)

• Ploščato telo globočnine, ki

se dviga od magmatskega

ognjišča in diskordantno

preseka okoliške sklade.

Zaradi večje odpornosti se

kamnine dvigajo nad

sosednjim površjem. Primer:

Great Dyke v Zimbabveju

(zlato, baker, krom, platina

idr. rude)

• Na sliki vulkanski nek

Shiprock in dajk v Novi

Mehiki (ZDA)

10

OBLIKE OGNJENIKOV

• Oblika ognjenikov odvisna od:

• – količine izmečkov

• – kemičnih značilnosti lave

(bazična ali kisla)

• – zaporedja izbruhov (pogosti

majhni, redki veliki izbruhi)

• – raznovrstnosti izbruhov

(plinijski, strombolijski,

islandski, havajski idr.)

• – okolja (podmorski, kopenski,

pod ledenim pokrovom)

11

STRATOVULKAN

• 1. STRATOVULKAN (tudi

VULKANSKI STOŽEC).

• Bolj ali manj pravilna

stožčasta oblika,

menjavanje plasti pepela,

lavnih tokov idr. izmečkov.

• Pogosto na straneh

SEKUNDARNI ali

PARAZITSKI stožci.

• Primeri: Vezuv, Etna,

Stromboli, Fuji-san.

12 Kaimondake (j. Kjušu, Japonska)

13

ŠČITASTI OGNJENIK

• 2. ŠČITASTI OGNJENIK. Obsežna vzpetina z zelo položnimi pobočji

(2–5o); večinoma nastane na oceanskem dnu skozi dolgotrajna

obdobja z velikimi izlivi hitro tekoče bazaltne lave.

• Primeri: Hekla na Islandiji, Mauna Loa in Mauna Kea (Havaji).

14

Ščitasti ognjenik Mauna Kea na Havajih (spredaj mesto Hilo)

15 Olympus Mons na Marsu

16

17

LAVNI POKROV

• 3. LAVNI POKROV. Debele, bolj ali manj vodoravne plasti zelo

tekoče (bazaltne) lave, ki pritekla na površje skozi razpoke in

prekrile prejšnje kamnine. Primeri:

• – Dekanski pokrov (500.000 km2, do 3000 m debel; od krede do

eocena)

• – Paranski pokrov (750.000 km2, do 600 m debel; iz krede)

• – Kolumbijski pokrov (390.000 km2, do 300 m debel; od oligocena

do pleistocena)

18

KRATER – KALDERA

• KRATER (iz gr. kratér = posoda za mešanje)

• Lijakasta ali skledasta kotanja na vrhu ali na pobočju

ognjenika, kjer prihaja na površje ognjeniški kamin in po

njem ognjeniški material.

19

• Posebna oblika so eksplozijski kraterji, nastali ob silovitih

eksplozivnih izbruhih.

• Primer: Mount St. Helens (ob eksploziji 1980).

20

BANDAI-SAN (1819 m)

• Ognjenik v severnem delu otoka

Honšu (Japonska).

• Neaktiven več kot 1000 let.

• 15.7.1888: Ok. 7. ure zjutraj

začelo bobnenje, ob 7.30 močan

potres, ob 7.45 niz silovitih

eksplozij, ob katerih razneslo

vršni del gore.

• Eksplozija je odnesla 1,2 km3

materiala v dolino proti severu,

kjer je prekril ok. 70 km2 površine

do 40 m na debelo. Zasulo je več

vasi z ok. 460 prebivalci, v

nekdanji dolini nastala 4 jezera.

• Ob tem izbruhu je odneslo 670 m

vršnega dela ognjenika, na mestu

nekdanjega stožca nastala 2 km

široka kotanja.

• Odtlej:

• Ognjenik povsem miruje.

21 Bandai-san (Honšu, Japonska) – pogled od severa

22

23

24

Kaldera

• KALDERA (po Calderi na

Kanarskih otokih)

• Obsežna kotanja s strmimi

robovi, z veliko večjim

premerom kot premer kamina.

• Nastane na 2 načina:

• – silovita eksplozija odtrga

velik del ognjenika (Santorin,

Krakatau, Katmai, Vezuv)

• – s pogreznjenjem

ognjeniškega stožca zaradi

izpraznitve spodaj ležečega

magmatskega ognjišča (v

Umbriji v Italiji, na Kanarskih

otokih, Aso na Kjušuju)

25

CRATER LAKE v Oregonu (ZDA)

• Obsežen ognjenik Mount

Mazama obstajal še v

pleistocenu (ok. 3500 m

visok, na njem 16 km dolg

ledenik)

• Pred ok. 6600 leti se po

dolgem nizu izbruhov gora

pogreznila v prazno ognjišče

• Danes 52 km2 veliko in do 589

m globoko jezero, brez

pritokov in odtokov, obdano s

150--600 m visokimi stenami.

Sredi mlajši ognjeniški stožec

Wizard Island.

26

Crater Lake (kaldera!!!!)

27

Kaldera Las Cañadas

na otoku Tenerife; v

njej ognjenik Pico de

Teide (3715)

28

Izbruh ognjenika Chaitén v Čilu (maj 2008)