ODSEV ODSEV 33

Spoštovane Trzinke in spoštovani Trzinci,

Povsem drugačen kot december pa jeobičajno januar. Če izvzamemo zače-tek zimskih razprodaj, ga bolj ali manjzaznamujeta melanholija in sivina, ze-lo primerna za kakšen globlji razmi-slek. Recimo o tem, na kar nas je v to-kratni številki Odseva s sliko in besedoopozarja Zoran Rink. Gre pa za najno-vejši pojav vandalizma, tokrat na Raši-ci. Sredi decembra so se namreč ne-znanci, že drugič v lanskem letu, zne-sli nad obeležji, ki spominjajo na do-godke med drugo svetovno vojno. Čeje bilo poletno znašanje nad mladimidrevesi ob Pšati pobalinsko izživljanjezdolgočasene mularije, je skrunjenjeobeležij zgodovinskih dogodkov skraj-no neokusno ali še bolje rečeno - uma-zano dejanje, ki se jih lotevajo samoljudje brez najmanjšega dostojanstva.Še bolj zaskrbljujoče pa je to, da zatem dejanjem verjetno ne stoji mulari-ja, pač pa nekdo, ki ga moti tudi spo-ročilo teh spomenikov oziroma, kotpravi Zoran Rink, nekdo, ki se ne mo-re sprijazniti z dejstvom, da je bil medvojno na napačni strani in mu gredo se-daj na »živce« obeležja, ki spominjajona herojska dejanja junakov, ki so seborili proti okupatorju, nacizmu in faši-zmu ter nas postavili ob bok drugih na-prednih evropskih narodov. Po drugi strani pa močno politično de-litev v Trzinu opažam tudi na občin-skih proslavah. Tako na spominski ko-memoraciji ob dnevu mrtvih kot tudina nedavni proslavi ob dnevu samostoj-nosti so namreč manjkali nekateri sve-tniki (seveda v obeh primerih isti), kisestavljajo trzinsko opozicijo. Čepravsta bili obe prireditvi sestavljeni iz kul-turnega programa, se njegovim naspro-tnikom ni zdelo vredno ali primerno,da se pojavijo na njej in s svojo udelež-bo pokažejo spoštovanje vsaj do tistih,ki so jih nenazadnje tudi izvolili. Še zla-sti zgovoren je bil njihov bojkot prosla-ve ob dnevu samostojnosti, čeravno tadan (vsaj mislim tako) nima politične

barve in upam, da je tudi nikoli ne boimel. Gre za dan, ko smo Slovenci pre-mogli enotnost in moč, kakršne se predtem morda niti zavedali nismo. Sedajpa je - kot kaže - ta dan postal še eden vvrsti tistih, ko se delimo na »vaše« in»naše«, čeprav je vsem jasno, da brezskupnega nastopa ne bomo daleč prišli. Če se kdo izmed odsotnih te proslaveiz objektivnih razlogov res ni mogeludeležiti, se mu za ostre besede iskre-no opravičujem, za vse pa objavljamceloten govor slavnostne govorniceNataše Pirc, predsednice šolske sku-pnosti in učenke devetega razreda OŠTrzin, ki je opozorila na velika pričako-vanja mladih do države. Pravzaprav sopričakovanja njene generacije tako veli-ka, da jih bo tudi povsem enotna politi-čna elita težko uresničila, sprta in raz-deljena pa zanesljivo ne. Naj bo torejgovor Nataše Pirc vsem občinskim po-litikom izhodišče za kakšen razmisleko tem, ali ne bi svojega političnega po-nosa odložili vsaj za tisti dan, ko sespominjamo nastanka naše države, zakatero je v Trzinu tekla tudi kri.Prijeten ostanek januarja vam želim inlep pozdrav do februarja.

Zoran Jereb,glavni n odgovorni urednik

Tisti, ki Odsev berete (in gledate)bolj podrobno, ste morda opazili, daga po novem tiska drug tiskar. Ob tejpriložnosti se vsem, s katerimi semdoslej sodeloval pri pripravi Odseva,iskreno zahvaljujem za nadvse korek-tno in gladko tekoče sodelovanje. Toso bili Emil Pevec, ki je Odsev pri-pravljal za tisk, Urška Sokler je obli-kovala barvni del Odseva (ovitek znaslovnico in oglasi), Marko Ravni-kar pa je skrbel za tisk vašega glasi-la. Hvala vsem trem!

ODSEVglasilo Občine Trzin

Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika:

Zoran Jereb

Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o.,

Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale

Trženje: Jožica Valenčak

Lektoriranje (razen Uradnega vestnika):

Marija Lukan

Naklada: 1.500 izvodov

Elektronski naslov: zoran.jereb@siol.net

Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu

ISSN 1408 - 4902

upam, da vam je v veselem decembru in prazničnih dneh uspelo »napolnitibaterije« in da vam je uspel takšen prehod v novo leto, da se ga boste z vese-ljem spominjali še vse leto. Če pa se vam to ni najbolje posrečilo, nič zato,saj boste imeli novo priložnost že čez slabo leto, letošnji december pa bo ne-dvomno še bolj vesel od lanskega.

!Gradivo za februarsko

številko Odseva oddajte

najkasneje do srede

5. februarja 2006.

ODSEVODSEV44

ŽUPANOV K O T I Č E K

Drage občanke in občani, upam, daste tako imenovano najdaljšo noč,

ki edina od vseh noči povezuje dvojelet, preživeli tako prijetno in veselo, dase vam je zdela daleč najkrajša, pred-vsem pa veliko prekratka. In, še enkratupam, da bo vsaj približno tako prije-tno in srečno za vse vas tudi leto, ki seje to noč začelo.Vendar, žal, tokratnega kotička ne mo-rem izkoristiti samo za razpredanje oprijetnih in prazničnih rečeh. V de-cembrski številki Odseva je občinskisvetnik gospod Peter Kralj objavil pris-pevek (Neverodostojni urednik), v ka-terem napada po eni strani urednikaOdseva in po drugi strani kot papagajponavlja zmerljivke svojega tovariša,gospoda Podlogarja, in trditve o mojihdomnevnih lažeh in drugih nečedno-stih, tako da enostavno moram nekajstvari pojasniti, četudi sem že večkratsklenil, da na članke svetnika P. Kraljane bom odgovarjal. Imam namreč ob-čutek, da g. Kralj ali ne ve, kaj piše, alipa morda celo držijo domneve nekate-rih Trzincev, da on samo podpisujenatolcevanja, ki jih v resnici piše nek-do drug. Kajti težko je verjeti, da trma-sto trdi nekaj, za kar bi kot svetnikmoral vedeti, da ni res, čeprav sam ta-ko rad uporablja glagola lagati in zava-jati. Zato je pač potrebno pojasniti do-ločene trditve, da ne boste zavedeni innalagani vi, spoštovani občani in ob-čanke.Vzemimo trditev, da je prejšnji urednikOdseva, g. Miro Štebe, dobival hono-rar 30.000 tolarjev, novi urednik g. Je-reb pa dobiva po moji volji za 250 od-stotkov višji honorar, 110.000 tolarjev.Gre za čisto sprenevedanje. G. Štebe,ki sem ga, mimogrede povedano, večlet branil pred napadi in zahtevami g.Podlogarja, da ga je treba odstaviti in

zamenjati, ker sem pač cenil njegovodnos do Trzina, čeprav kot urednik nimogel zagotoviti ustrezne disciplinesodelavcev in spoštovanja odločitev oobsegu in roku izhajanja Odseva, ni ni-koli dobil za svoje delo samo 30.000tolarjev. Kajti urednik, tako g. Štebekot g. Jereb, dobi honorar za uredniškodelo in poseben honorar za članke, kijih napiše kot vsak novinar. Res pa je,da g. Jereb, ki pač ne živi v Trzinu, do-bi po pogodbi poleg honorarja za ure-dniško delo (kot glavni in odgovorniurednik) še pavšal za potne in drugestroške, ki jih ima v zvezi z delom, indoločen znesek za koordinacijo in ope-rativno delo, ki ga je v času, ko je bilurednik g. Štebe, opravljala tajnica ure-dništva, ki je seveda tudi dobila za todelo ustrezno plačilo. Šele to, vse sku-paj, znese 110.000 tolarjev; deloma tu-di zato, ker je občinski svet medtemuskladil višino honorarjev z rastjo živ-ljenjskih stroškov. Če g. Kralja zanima,koliko sta dobila po posameznih mese-cih skupnih plačil g. Štebe in tajnicauredništva, bi se lahko pozanimal v ra-čunovodstvu Občine Trzin. O namigovanju, da se za t.i. povezoval-ko med Mlakami in OIC zavzemam izprivatnih razlogov, ne bom izgubljalbesed, ker se mi zdi po vseh pojasnilihto že izpod časti. To je pač ponavljanjena ravni poniglavega spletkarjenja, kisi ga lahko privošči nekdo, ki misli, daje politika, tudi lokalna, vedno samospopad privatnih interesov in medčlo-veške škodoželjnosti, tako kot, denimo,g. Kralj uvršča župana, ki je političniorgan, v upravo ali pa tako rad govorio cenzuri, ne da bi se sploh zavedal te-že te besede. Ravno zato si bom tokratvzel pravico, da bom neskromno spo-mnil svetnika Kralja, da sem tudi pod-pisani marsikaj storil za to, da v Slove-niji cenzure ne bi več bilo, in da ta po-jem pač pripada nekim drugim časomin razmeram. Res pa je, da bi vsak ob-činski svetnik moral biti do te merefunkcionalno pismen, da bi razumel,kaj piše v tem ali onem zakonu. Če naprimer v enem členu piše, da se te in tevrste promet znotraj lokalne skupnostiali med dvema lokalnima skupnostimalahko odvija samo po lokalnih cestah,druge vrste prometa pa samo po glav-nih cestah, še posebej, če so te glavneceste višje kategorije, potem pač to po-meni, da zakon govori o dveh različnih

cestah kot pogoju za to, da so zagotov-ljene možnosti za vse vrste prometa.To, da ni uporabljen ravno pojem »ser-visna cesta« ali celo »vzporedna cesta«,kar naj bi bil trdil jaz v prostem pogo-voru ali diskusiji na seji, še ne pomeni,da svetnik ne bi smel razumeti zakona.Če tega ni sposoben razumeti, se spra-šujem, kako lahko kvalificirano soo-dloča o odlokih, ki so praviloma pisaniv enakem jeziku kot zakoni. Zame, kotžupana, pa velja, da moram izpolnjeva-ti naloge, ki mi jih nalagajo občinskisvet ali sklenjene pogodbe med občinoin drugimi partnerji, v tem primeru zdržavo. In občinski svet je sprejelodlok, s katerim je ta ulica dodatnouzakonjena; poleg tega bo ta ulica v ko-risti številnih občank in občanov, tuditistih, ki imajo podjetja v OIC Trzin alipa tam samo delajo, hodijo tja na poš-to ali po drugih opravkih in ne naza-dnje tudi za nujne intervencije, ki jihlahko zastoji na štiripasovnici onemo-gočijo ali vsaj zelo upočasnijo. Vsi paželimo in bomo storili vse za to, da boulica zgrajena tako, da ne bo dopušča-la tranzitnega prometa, še zlasti ne to-vornega. Tudi trditve, kaj da naj bi podpisani na-vajal kot razloge za neuvrstitev predlo-ga odloka o zavarovanju dela območjamed Mlakami in OIC, ki ga je predla-gala Lista za zeleni Trzin, enostavnone držijo. G. Kralj dobro ve, da so ra-zlogi, ki sem jih v tej zvezi navajal, for-malne narave in tudi vsebinske: gre zaobmočje, ki je deloma že pod drugimirežimi varstva, poleg tega v večjem de-lu ne gre za gozd, in ne nazadnje se to-vrstni ukrepi, kadar gre za večja obmo-čja, praviloma urejajo s prostorskimiakti in zato je tudi predlog o varovanjutega območja vključen v predlog Stra-tegije prostorskega razvoja. Toliko o tem. Upam, da bo občinskisvetnik P. Kralj v prihodnje le nekolikobolj kritičen do svojih domislekov ozi-roma, če je to res, do spisov, ki jih pod-pisuje, kajti moram še enkrat poudari-ti, da se mi pojasnjevanje tako pritle-hnih in za lase privlečenih trditev do-besedno upira. Pa tudi škoda se mi zdiobremenjevati vse občane in občanke znepotrebnimi prepiri, ki so v največjimeri že izraz predvolilne mrzlice; todapotrebi po pojasnitvi nesporazumov sele ni mogoče izogniti.

Tone Peršak

ODSEV ODSEV 55

Letos naj bi Podjetna regija spet oživela

Redni pogovor z županom

Januarski pogovor sva z županom An-tonom Peršakom posvetila predvsem

vsebini prednovoletnega delovnega sre-čanja županov občin, ki sestavljajo Po-djetno regijo, v Trzinu, na katerem sose župani dogovorili, da bodo letos delo-vanje Podjetne regije spet oživili in ak-tivno pristopili k pripravi razvojnegaprograma naše regije za naslednjih se-dem let. Poleg tega sva z županom ne-kaj besed spregovorila tudi o novih or-ganih, ki naj bi pospešili delovanje re-gij, ter o štipendiranju.

Predstavnike občin, ki sestavljajo Podje-tno regijo, ste tik pred novim letom pova-bili na delovno srečanje. O čem ste se nanjem pogovarjali, kaj ste se dogovorili?Ta sestanek sem sklical iz dveh razlo-gov. Po eni strani zato, ker je dobro, dase župani sosednjih občin pogovorimoo načrtih, ki jih pripravljajo posamezneobčine. Veliko projektov je namreč tak-šnih, da zadevajo več občin, in se jihnobena občina ne more lotiti sama,brez sodelovanja s sosednjimi občina-mi. Za primer naj omenim samo oskr-bo naše občine s pitno vodo, saj je topovezano tako z občino Domžale, kottudi občino Mengeš, kjer so črpališča,iz katerih tudi mi dobivamo vodo. Po-dobne razmere so tudi na področju ka-nalizacije, skupno pa imamo tudi javnokomunalno podjetje in čistilno napravo.Ker se mnogih stvari na sestankih, ka-kršna je skupščina komunalnega podjet-ja, ne moremo pogovoriti, menim, da bise morali srečevati vsaj enkrat na me-sec. Po drugi strani pa smo se srečali tu-di zato, ker je lani aktivnost podjetne re-gija, ki jo sestavlja osem občin, nekolikopopustila, in bi jo želeli ponovno spod-buditi k bolj intenzivnemu delu na vsehpodročjih, ne samo na turističnem....

Zakaj pa je aktivnost Podjetne regije po-pustila?Lani je nova zakonodaja vsem občinamnaložila ogromno dela, zato je za ukvar-janje s Podjetno regijo preprosto zmanj-kalo časa. Poleg tega je mengeški županmag. Tomaž Štebe postal poslanec vDržavnem zboru in je Podjetna regija

ostala brez predsednika, pa tudi dom-žalska županja Cveta Zalokar Oražemje z delom v Državnem zboru zelo zase-dena. Zaradi vsega tega se je Podjetnaregija znašla v nekakšnem prostem te-ku, letos pa si bomo prizadevali, da binjeno delovanje spet oživelo. Še posebejzato, ker se v okviru Ljubljanske urbaneregije (LUR) ravnokar pripravlja novrazvojni program za obdobje 2007 do2013 in pri njegovem nastajanju bi mo-rala s svojimi projekti aktivno sodelova-ti tudi Podjetna regija. Eden izmed ci-ljev Podjetne regije je namreč tudi to,da vzpostavimo aktiven odnos do MOLjubljana, ki ima zaradi svoje velikostitežnjo, da bi si podredila okoliške obči-ne. Na tem sestanku smo se torej dogovori-li, da dejavnost Podjetne regije oživimo,saj ugotavljamo, da nas povezuje štiri,pet velikih tem. To je skrb za čistočo inureditev porečja Kamniške Bistrice, ka-mor sodi tudi Pšata, še bolj želimospodbuditi sodelovanje na področju tu-rizma, intenzivirati reševanje problema

z ljubljanskim mestnim in primestnimprometom, veliko neizkoriščenih mo-žnosti za sodelovanje pa imamo tudi napodročju kulture. Festivale in priredi-tve, ki jih pripravljajo posamezne obči-ne, bi namreč kazalo povezati. Govorilipa smo tudi o prihodnosti obrtnih in in-dustrijskih con, saj bi bilo smiselno, čebi občine pri snovanju novih con tesne-je sodelovale in si pomagale z izkušnja-mi.

So sosednje občine za sodelovanje pri na-črtovanju novih con sploh zainteresira-ne? Zdi se namreč, da občine na tem po-dročju še vedno bolj tekmujejo, kot pasodelujejo?Problem je mogoče v tem, da se zaen-krat še ne zavedamo dovolj, da se v ob-činske meje pač ni mogoče zapirati inda je sodelovanje s sosednjimi občina-mi nujno. V naši občini - se mi zdi - setega že malo bolj zavedamo, saj opaža-mo, da naša cona ni pomembna samoza našo občino, pač pa tudi za sosednje.Toda tako kot je naša cona koristna za �

Župan Anton Peršak: »Letošnje leto bo v investicijskem smislu spet zelo intenzivno.Ker pa težko izvajamo več investicij hkrati, se večjih zalogajev lotevamo v valovih inenega izmed teh načrtujemo tudi v letošnjem letu; upam, da bodo občani z učin-kom oziroma pridobitvami ob koncu leta zadovoljni.«

ODSEVODSEV66

druge občine, bosta tudi coni v Želodni-ku ali Komendi koristni za našo. V pri-hodnje bi morali pri načrtovanju conveliko pozornosti nameniti tudi temu,da bodo bolj specializirane in da se vnjih industrija ne bo mešala s trgovinoin drugimi storitvenimi dejavnostmi,ker to v coni povzroča nasprotujoče sizahteve, občini pa probleme.

Kakšne pa bodo naloge nastajajočih or-ganov LUR - Sveta LUR in Regionalne-ga razvojnega sveta LUR? Ali v delova-nje LUR ta dva organa prinašata kakšnepomembnejše spremembe?Najprej je treba reči, da prebivalci učin-ka oziroma nastanka tako imenovanihstatističnih ali razvojnih regij doslej ni-so čutili, čeprav je tudi v našo regijo vpreteklih treh letih prišlo kar nekaj ev-ropskega denarja. Ker je naša regija naj-razvitejša v državi, ta denar ni bil name-njen infrastrukturnim projektom ali na-ložbam na področju družbenih dejavno-sti, ampak so ga dobila posamezna pod-jetja - na primer Terme Snovik. Po dru-gi strani pa nam obstoječa zasnova re-gij, ki niso politične pokrajine, povzro-ča tudi kar nekaj težav, saj je za vseodločitve potrebno soglasje občin, ki paga dosegajo počasi in pogosto tudi zelotežko. Zaradi tako težavnega načinaodločanja se zadeve v regijah odvijajoprecej počasneje, kot bi se lahko. Zatobi regije morale imeti več avtonomnostipri odločanju, in to bo naloga sveta re-gije, ki ga bodo sestavljali župani vsehobčin v regiji. V praksi to pomeni, dabodo odslej župani odločali o projektihin tako prihranili veliko časa pri prido-bivanju soglasij v vseh občinah. Samoza primer naj povem, da se občine v na-ši regiji o pripravi določenega projektadogovarjajo tudi po eno leto. Svet regijebo torej namenjen hitrejšemu odloča-nju na ravni regij.Programski svet regije pa bo o posame-znih projektih razpravljal na bolj stro-kovnih osnovah. To bo nekakšen parla-ment regije, ki ga bodo sestavljali pred-stavniki občin, gospodarstva, delojemal-cev in civilne družbe. Ta organ bo odlo-čal o tem, kaj in kako se bo delalo v re-giji, njegove odločitve pa bo potemobravnaval svet regije in sprejel tudiustrezne odločitve.

Kakšna pa bo po novem vloga občinskihsvetov?

Občinski sveti bodo še vedno potrjevalirazvojni program regije, vsako leto bo-do obravnavali tudi poročila o njego-vem izvajanju, nenazadnje pa bodo sve-tniki še vedno odločali o občinskih pro-računih, v katerih bodo sredstva name-njena tudi za regijske projekte. Sevedapa bodo občine še naprej finančno pris-pevale samo za tiste regijske projekte,pri katerih bodo tudi same sodelovale.Svet regije torej občinam ne bo mogelnalagati finančnih obveznosti za projek-te, ki jih ne zadevajo.

Kako bo v letošnjem letu v občini Trzinurejeno področje štipendiranja in komuso te štipendije namenjene? Najprej naj pojasnim, da je sistem šti-pendiranja v naši državi urejen tako, datistim dijakom in študentom, ki štipen-dije potrebujejo iz socialnih razlogov,štipendije zagotavlja država iz svojegaproračuna. Zato občine k dodatnemuštipendiranju niso zavezane in mnogeobčine štipendij tudi dejansko ne daje-jo. Nekaj občin, med njimi tudi naša, pase vseeno odloča za štipendiranje na-darjenih dijakov in študentov, nekaterepa s štipendiranjem spodbujajo tudi izo-braževanje za poklice, ki jih najbolj po-trebujejo. Naša občina posebnih kadrovskih po-treb nima, zato kadrovskih štipendij zazdaj ne nudi. Nadarjeni dijaki in štu-denti pa občinsko štipendijo lahko dobi-jo, če pri izobraževanju dosegajo dolo-čen uspeh oziroma kakovostna merila.Na leto naša občina že ves čas izplačujeod osem do deset štipendij, kar je v pri-merjavi z drugimi občinami zelo veliko,in smo po razmerju med številom prebi-valcev in številom štipendij povsem privrhu. Čeprav naša merila niso pretirano viso-ka, pa se nam je že zgodilo, da štipendijenostavno nismo uspeli podeliti, ker za-nje ni bilo zanimanja. Menim, da je toposledica relativno dobrega socialnegastanja v naš občini in tega, da dijakomin študentom iz socialno ogroženih dru-žin s štipendijami pomaga država.

Kako pa je s štipendiranjem in finančnopomočjo tistim, ki študirajo v tujini, sajse za praviloma precej drago izobraževa-nje v tujini odloča vse več mladih?S posebnimi oblikami finančno poma-gamo tudi tistim, ki se izobražujejo v tu-jini, čeprav gre včasih za zelo specialna

področja. Zato nismo posebej naklonje-ni štipendiranju tistih, ki jih - na primer- za svoje potrebe izobražuje NASA. Šti-pendije so na voljo tudi za področjeumetnosti, vendar se pogosto pojavljatadve težavi. Po eni strani gre pogosto zaspecialistične študije, ki jih načeloma fi-nancira država, po drugi pa za izobraže-vanje na zasebnih šolah, katerih izo-brazba nima formalne veljavnosti, vča-sih pa je vprašljiva tudi kakovost takšneizobrazbe.

Besedilo in foto: Zoran Jereb

Spoštovane občanke in občani!

V zadnjem času so se v javnosti obpredstavitvi predlogov sprememb Zako-na o zaščiti in reševanju pojavile števil-ne debate glede vloge civilne zaščite.

Ker želimo v Civilni zaščiti Trzin pred-staviti njeno delovanje in aktivno sode-lovati pri spremembah le - te v priho-dnosti, dovolite, da vas povabimo na

okroglo mizo na temoSodobne vloge civilne zaščite,

na kateri bodo sodelovali:

Zoran Rinkpoveljnik CZ občine Trzin

mag. Andrej Kovačičnamestnik poveljnika CZ občine Trzin

predstavniki zaščite in reševanja Republike Slovenije

Okrogla miza bo potekala v četrtek, 16. februarja 2005, ob 13. uri

v prostorih kulturnega doma občine Trzin na Mengeški cesti 9.

Vabljeni ste vsi, ki vas ta tema zanima,še posebej pa:

predstavniki medijev•

župani občin: Trzin, Mengeš, Domžale in Ljubljana

• poveljniki civilne zaščite

sosednjih občin•

člani civilne zaščite občine Trzin•

delavci občinske uprave občine Trzinpredstavniki gasilskih zvez in

• predstavniki trzinskih društev

ODSEV ODSEV 77

Januarsko 36. redno sejo občinskegasveta občine Trzin sta zaznamovali

predvsem dve točki dnevnega reda - spre-jem sklepa o ustanovitvi Sveta Ljubljan-ske urbane regije (LUR) in Regionalne-ga razvojnega sveta (RRS) LUR ter za-vrnitev predloga svetnika Liste za zeleniTrzin Romea Podlogarja, da se mi koturedniku Odseva izreče javni opomin za-radi kršitve 17. člena odloka o zagotav-ljanju obveščanja javnosti o delu občineTrzin in glasilu občine Trzin. O nalogah novih organov regije sva z žu-panom Antonom Peršakom govorila tudiv tokratnem rednem pogovoru, zato si onalogah in pomenu teh organov lahkoveč preberete na peti in šesti strani tokra-tnega Odseva. Lilijana Resinovič, direkto-rica Regionalne razvojne agencije (RRA)LUR, je v predstavitvi novih organov re-gije poudarila, da morata biti ustanovlje-na že do konca januarja, saj bosta samotako lahko aktivno sodelovala pri pripra-vi razvojnega programa naše države zaobdobje od leta 2007 do 2013. Razpravo so svetniki dobro izkoristili inse z Resinovičevo temeljito pogovorili oprihodnjem načinu sprejemanja regijskihodločitev. Lilijana Smrekar, svetnica SD,je tako opozorila na veliko večino, ki bopotrebna za sprejemanje odločitev naravni regije. Čeprav je zaradi velikih ra-zlik in množice interesov soglasje v naširegiji težko dosegljivo, bo velika večina zasprejemanje odločitev po besedah župa-na in Resinovičeve nujna, če regija želiomejiti glasovalno moč MO Ljubljana, kije zaradi svoje velikosti zelo pomembendejavnik pri sprejemanju regijskih odloči-tev. Drugi, prav tako smiseln pomislek jeizrazil Janez Mušič, svetnik NSi, ki jeopozoril na vprašljivo učinkovitost Svetaregije glede na to, da bo to zelo velik or-gan, ki ga bodo sestavljali zastopniki zelorazličnih interesov. Dr. Draga Kostevca,svetnika Liste za zeleni Trzin, pa je zani-malo, kdo v regiji bo pripravljal projekte,s katerimi se bomo prijavljali na evropskerazpise. Resinovičeva mu je pojasnila, dabodo za to skrbeli strokovnjaki z ustre-znih področij, Peršak pa je dodal, da bo-do morale določene projekte pripravititudi občine same, in to celo vnaprej, saj

so roki za prijavo, vsaj na nekatere razpi-se, tako kratki, da se nanje brez vnaprejpripravljenih projektov enostavno ni mo-goče prijaviti. Na glasovanju so svetnikisklep podprli z večino glasov.

Predvolilna kampanja se je tudi»uradno« začela Romeo Podlogar je občinskemu svetupredlagal, da mi kot uredniku občinskegaglasila Odsev izreče javni opomin, kernaj bi kršil 17. člen zgoraj omenjenegaodloka. Povod za njegov predlog je bilaprepozna objava njegove izjave za jav-nost, ki ste jo v Odsevu lahko prebrali no-vembra lani, pred tem pa ste jo prejeli žetudi v vaše poštne nabiralnike. Vsebina teizjave, v kateri je avtor z žaljivimi beseda-mi napadel župana in nekatere občinskesvetnike, je povzročila ostro razpravo otem, ali je takšno pisanje sploh primernoza javno objavo. Franc Mušič, podžupanin svetnik LDS, je ob tem dodal, da je Tr-zin premajhen, da bi si lahko privoščilistrankarske razprtije. Na glasovanju Po-dlogarjev predlog ni dobil zadostne pod-pore, zato ni bil izglasovan. Kot urednikpa se ob tej priložnosti na vse svetnike po-novno obračam s prošnjo, naj bodo odslej(še zlasti pa v času do volitev) pri svojemnagovarjanju volivcev spoštljivi do drugihsvetnikov ter občinske uprave, saj pisem zžaljivo vsebino ne bomo več objavljali. Patudi volivci na volitvah verjetno ne bodopodprli kandidatov, ki bodo politične gla-sove namesto z vsebinskim pridobivali znekulturnim pisanjem.Med drugimi točkami s tokratne seje ob-činskega sveta naj omenim še to, da so sesvetniki seznanili z rezultati komunalneganadzora, s katerimi vas bomo v prihodnjeredno obveščali tudi v Odsevu. Poleg tegaso svetniki z nekaj pripombami odbora zaokolje in prostor sprejeli pobudo za do-polnitev pobude o spremembi in dopolni-tvi zazidalnega načrta za območje IOCTrzin, v kateri jih je ljubljansko podjetjeASIST prosilo, naj mu dovolijo na njiho-vih parcelah zgraditi dva objekta, ki bostadovolj velika za načrtovano širitev podjet-ja. Svetniki so njihovo pobudo sprejeli,vendar podjetje ob tem opozorili na 60-odstotno omejitev pozidave parcele.

Na seji so svetniki obravnavali in sprejelitudi osnutek odloka o začasnem zavaro-vanju naravnih vrednot v občini Trzin, očemer je Nataša Zupančič z Zavoda RSza varstvo narave OE Kranj že pisala vnovembrskem Odsevu. »Poleg tistih na-ravnih vrednot, ki so v občini Trzin že za-varovane, nam zavod predlaga, da zava-rujemo še rastišče lepega čeveljca,« je po-vedala Katja Žagar, županova svetovalkaza področje okolja in prostora, ter doda-la, da zavod občini poleg tega svetuje, darastišče ostane tajno (neoznačeno), to pazato, da ga obiskovalci ne bi ogrožali incvetja nosili domov v vaze. Župan se zatoobrača na občane s prošnjo, da se vse na-ravne vrednote na območju občine Trzinskrbno varujejo in ohranijo tudi za nasle-dnje rodove. Naravne vrednote so namrečdokaz, da so Trzinci od nekdaj znali žive-ti tako, da niso uničevali naravnega oko-lja, in to dediščino se vsekakor splačaohraniti.Med tokratnimi svetniškimi vprašanji jebilo največ pozornosti namenjene vpra-šanju Lilijane Smrekar, in sicer kakšne sopristojnosti občine v zvezi s stavbo KUD-a, s katero se slabo gospodari. Župan ji jeodgovoril, da bodo lastniški zapleti kma-lu rešeni, vendar je prihodnost stavbe ševedno nejasna. Stavba je namreč že pre-cej dotrajana, zato je novogradnja boljsmiselna kot njena adaptacija. Poleg tegapa stavba ni edini problem KUD-a, sajima tudi društvo precej težav zaradi raz-dvojenosti. Ker prvi pogovor s predstav-niki društva ni bil uspešen, je podžupanFranc Mušič dejal, da bo z njimi trebaopraviti še kakšen pogovor. Matjaž Er-čulj, svetnik SDS, pa je predlagal, da biponovno preverili branost Odseva (kartudi osebno podpiram) in da bi bilo vOdsevu še več zapisov o življenju v Trzi-nu. Poleg tega je Erčulj predlagal, da biponovno objavili bruto plače občinskihfunkcionarjev, ki pa se po županovih be-sedah od zadnje objave teh podatkov ni-so spremenile (prišlo je le do minimalnespremembe količnikov, na osnovi katerihse določajo plače v družbenih dejavno-sti), razen sejnin za občinske svetnike inčlane delovnih teles občinskega sveta.

Zoran Jereb

36. redna seja občinskega sveta Občine Trzin

Svetniki so podprli ustanovitev novih organov regije

ODSEVODSEV88

Tik pred novim letom, ko so bili ev-ropski poslanci na krajših »počitni-

cah«, sva se z dr. Romano Jordan Ci-zelj, slovensko poslanko v evropskemparlamentu, pogovarjala o njenem deluter o aktualnih problemih in izzivih EU.Poudarila je, da tako dobrega položaja,kot ga bo imela naša država v obdobjunaslednje finančne perspektive, ne boimela nikoli več, zato bi ta čas kazalokar najbolje izkoristiti.

S čim ste se ukvarjali pred izvolitvijo zapredstavnico naše države v evropskemparlamentu in kako ste se privadili nove-mu delovnemu okolju?Pred tem sem se ukvarjala z raziskavamivarnosti v energetiki. Ker to delo zahte-va precej mednarodnega sodelovanja, midelo v tujini ni bilo tuje, zato sem se tudivsakodnevnemu delu v mednarodnemokolju hitro privadila. O bruseljskem de-lovnem okolju pa lahko rečem, da se mizdi izjemno vzpodbudno, saj je v parla-mentu ves čas zelo živahno. To vse, kidelamo v njem, napolni s toliko energije,da lahko zdržimo dolge delavnike in vsenapore, ki jih vlagamo v svoje delo. Z de-lom namreč pričenjamo med osmo indeveto uro zjutraj, z dela pa večinomaodhajamo šele po sedmi uri zvečer.

Pa je bil prehod iz raziskovalne v politi-čno sfero težak?V profesionalnem smislu vsekakor, če-prav sem se s političnim delom ukvarja-la že tudi pred kandidaturo za poslankov evropskem parlamentu. Sicer pa tudi vevropskem parlamentu delam na svojemstrokovnem področju, zato je moje seda-nje delo nekakšna logična nadgradnjamojega dosedanjega dela.

V katerih delovnih telesih Evropskegaparlamenta delujete in s kakšnimi vpraša-nji oziroma problemi se ukvarjate?Sem polnopravna članica odbora ITRE,ki je pristojen za področja industrije, tele-komunikacij, raziskav in energije. Ker seravno v tem odboru oblikuje politika, ki

omogoča uresničevanje ciljev Lizbonskestrategije, mi delo v njem predstavlja ve-lik izziv. Poleg tega se ta odbor velikoukvarja tudi s tem, kako bi poenostavilizakonodajo in administrativne postopketer vzpostavili na znanju temelječo druž-bo. Med projekti, ki smo jih zaključilipred kratkim, želim izpostaviti sprejetjepaketa direktiv REACH, v katerem jezdruženih veliko število direktiv s podro-čja industrije. Pri tem projektu državečlanice dolgo niso mogle najti soglasja,nato pa so sprejele rešitev, ki sta jo pre-dlagali Malta in Slovenija. To je dokaz,da v EU ni pomembna velikost države,ampak štejejo le argumenti. Trenutno paobravnavamo strategijo razvoja informa-cijske družbe v EU do leta 2010 ter paketraziskav v obdobju naslednje finančneperspektive. Poleg tega pa imamo vobravnavi tudi tako imenovano »zelenoknjigo« o učinkoviti rabi energije.Drugi odbor, v katerem sodelujem kotnadomestna članica, je odbor za prora-čun, nadomestna članica pa sem tudi vzačasnem odboru, ki je obravnaval na-slednjo finančno perspektivo, delujempa tudi v delegaciji za odnose z ZDA inKanado.

Omenili ste Lizbonsko strategijo, katerecilji bodo - kot kaže tudi sprejeti proračun

za naslednje finančno obdobje - izjemnotežko dosegljivi. Kako gledate na te ciljein na njihovo uresničljivost?Seveda si tudi sama želim, da bi bilo vnaslednji finančni perspektivi več pou-darka na tistih postavkah, ki so najpo-membnejše za doseganje ciljev Lizbon-ske strategije, vendar bo v naslednjemproračunu še vedno največ sredstev na-menjenih kmetijstvu in koheziji. Veselapa sem, da so se države članice pred no-vim letom dogovorile, da se bodo začeleresno pogovarjati o spremembi struktureproračuna, da bo v njem več sredstev na-menjenih za doseganje ciljev Lizbonskestrategije...

... toda te spremembe lahko pričakujemošele po letu 2013. Ali to pomeni, da se jeEU lizbonskim ciljem, ki bi jih morali do-seči do leta 2010, s tem dokončno odre-kla oziroma da jih je odložila vsaj za ne-kaj let?Ne, ti cilji so še vedno dosegljivi, je pares, da bo sedaj večja teža tega bremenana ramenih posameznih držav članic ozi-roma njihovih razvojnih politik. Državečlanice so se namreč dogovorile, da sebodo doseganju teh ciljev še bolj posveti-le, kohezijska sredstva pa se lahko porabi-jo tudi za spodbujanje raziskav, ki bi drža-ve pripeljale do lizbonskih ciljev. Ob tempa želim povedati še naslednje: vse politi-ke EU so oblikujejo tako, da se ob obrav-navi vsakega dokumenta dogovarjamo tu-di o tem, kakšna bodo izhodišča in smer-nice dokumenta, ki ga bo nasledil. Takpristop smo uporabili tudi pri pogovoriho finančni perspektivi za obdobje od leta2007 do 2013 in pri 7. okvirnem progra-mu, ki stopi v veljavo leta 2007. To pou-darjam zato, ker je takšno dolgoročno na-črtovanje za slovensko okolje še precejnovo, in se ga še nismo povsem navadili,kar opazimo tudi pri pripravi posame-znih projektov, s katerimi se prijavljamona evropske razpise.

Pravkar sprejeti evropski proračun je zanašo državo zelo ugoden, saj bomo iz ev-

Pogovor z dr. Romano Jordan Cizelj, poslanko v evropskem parlamentu

Proračunski dogovor za naslednjih sedem let je za nas izjemno ugoden

Dr. Romana Jordan CizeljFo

to: a

rhiv

R. J

. Ciz

elj

ODSEV ODSEV 99

ropske blagajne v sedmih letih dobili dvemilijardi evrov več, kot bomo vanjo prispe-vali. Kako ga vi ocenjujete?Tako dobrega položaja, kot ga je naša dr-žava dobila tokrat, ne bo dosegla nikoliveč, saj smo tik pod mejo, ki nam šeomogoča koriščenje sredstev za zmanjše-vanje zaostanka do bolj razvitih članic.To priložnost kaže res dobro izkoristitiin našo politiko oblikovati tako, da bočim bliže evropski, saj bomo tako lahkoizkoristili tudi izkušnje iz drugih evrop-skih držav. V finančnem obdobju po letu2014 pa po vsej verjetnosti ne bomo večupravičeni do dodatnih sredstev zazmanjševanje zaostanka za najrazvitejši-mi članicami EU, še vedno pa se bomolahko prijavljali na razpise za razvojnasredstva.

Kaj pa od EU lahko pričakujemo na soci-alnem področju? - Veliko se namreč govo-ri tudi o socialnih pravicah in o tem, dabo njihov obseg treba zmanjšati.S socialnimi vprašanji se posrednoukvarjamo tudi v našem odboru, zatomenim, da je skrajno neodgovorno, dase zavzemamo za socialne pravice, čepri tem ne vemo, iz katerih finančnih vi-rov jih bomo zagotavljali. Ta problemati-ka državljane EU seveda zelo zanima, zanas pa je še posebej zahtevna zato, kernjeno zapletenost in možne rešitve lju-dem težko predstavimo na dovolj razum-ljiv način.

Za kmetijske subvencije se porabi pribli-žno tretjina evropskega proračuna in to jetudi ena izmed najbolj spornih točk struk-ture evropskega proračuna. Kakšne spre-membe gre na tem področju pričakovati vprihodnje?Za vse odločitve v zvezi s kmetijsko poli-tiko je pristojen svet EU in ne parla-ment. Očitno pa je, da bodo spremembena tem področju nujne in da bo treba si-stem subvencioniranja nadomestiti s čimdrugim. Na primer s financiranjem pro-jektov za razvoj podeželja. Mi s pripravoustreznih projektov s področja kmetij-stva sicer še nimamo veliko izkušenj,vendar upam, da bodo ustrezne svetoval-ne institucije našim kmetom sposobnepomagati tudi pri tem. Poleg tega pa bimorali več pozornosti kot doslej nameni-ti razvoju informacijske družbe, da bodoljudje računalnike, ki jih že imajo, znaliuporabljati tudi za iskanje informacij inpripravo ustreznih projektov.

Kakšen je vaš pogled na vse večji prepadmed stališči novih in starih držav članic,saj si nove članice želijo čim več denarjaza zmanjševanje razlik v razvitosti medregijami, bogatejše članice pa temu nas-protujejo, saj bi morale za to zagotovitiglavnino sredstev. Je strah, da bo EU raz-padla na »Evropo dveh hitrosti«, upravi-čen? Težave pri sprejemanju proračuna - panaj bo to občinski ali evropski - so nekajobičajnega. Lanskoletna širitev EU je ra-zlike med članicami močno povečala navseh področjih - še zlasti na področjuekonomske razvitosti. Zato nas težavepri usklajevanju in sprejemanju nove fi-nančne perspektive niso presenetile. Tu-di sama sem se ob tem vprašala, ali boEU uspela ohraniti solidarnost kot enosvojih najpomembnejših vrednot, in semzelo vesela, da so države končno le uspe-le doseči dogovor. Različnosti v stališčihin pogledih med posameznimi državamiin političnimi skupinami opažamo tudi vparlamentu, kjer pa se vseeno trudimo,da bi lahko sodelovali na čim več podro-čjih. Ker je takšno sodelovanje včasihprecej zapleteno in težavno, je pomem-bno, da čim prej sprejmemo tudi ustav-no pogodbo...

Kakšna pa bo sedaj usoda te pogodbe, kov Franciji in na Nizozemskem ni dobilapodpore volivcev? Bo doživela kakšnespremembe ali se z njenim sprejemom sa-mo čaka na ugodnejšo klimo?O njeni prihodnosti se pojavljajo različniscenariji - od tega, da je treba razpravo onjej začeti od začetka, pa do tega, da po-godba ostane nespremenjena. Slednjamožnost se zdi dokaj realna, saj so fran-coski in nizozemski volivci ustavno po-godbo zavrnili zaradi drugih razlogov inne zaradi pogodbe same. Pomembno paje, da se evropska politika zave, da globa-lizacija vpliva tudi na Evropo, in mora-mo spremeniti naše vedenje, če želimobiti konkurenčni v globalnem svetu, terda se resno lotimo nujnih strukturnihsprememb.

Kako pa gledate na načrtovano nadaljnjoširitev EU, saj najrazvitejše članice temuvedno glasneje nasprotujejo, države, ki ra-čunajo na članstvo, pa ne skrivajo velikihpričakovanj od članstva v EU?Preden se EU loti nove širitve, je po-membno, da se med obstoječimi država-mi doseže kar se da velika enotnost, da

bo torej EU sestavljena iz 25 članic in neveč 15 starih in 10 novih, tako kot jo opi-sujemo sedaj. Kdaj bomo dosegli takšnostopnjo enotnosti, je težko reči, ko pa jobomo, je pomembno, da si - na primer -vključitve Hrvaške v EU ne bodo želelisamo na Hrvaškem, pač pa tudi v EU.Ampak kot že rečeno, moramo najprejposkrbeti, da deset novih članic dosežetisto, kar so od vstopa v EU pričakovale.

Po mnenju nekaterih je čedalje večji pro-blem v EU tudi administracija, zaradi ka-tere se EU vedno bolj odmika od državlja-nov. Kako bi po vašem mnenju lahko takovelik »politični in gospodarski stroj« po-novno bolj približali malemu človeku inmalemu podjetju?To je ena izmed tem, o katerih tudi vparlamentu veliko razpravljamo, še zlastipo tistem, ko je ustavna pogodba dožive-la dve nezaupnici. Informacije do ljudiprenašajo novinarji, vendar evropske te-me niso tako »tržno zanimive« kot kak-šne druge. Vseeno pa si prizadevamo, dabi bili ljudje kar se da dobro obveščeni odelovanju EU. Eden izmed načinov sobistveno bolj prijazne in pregledne sple-tne strani. Drugi način, s katerim bi EUlahko bolj približali ljudem, so enostav-nejši postopki, in se tudi temu v zadnjemčasu precej posvečamo. Poleg tega bimorali slovenske uradnike poučiti, kakonaj ljudem čim bolj konkretno svetujejo.Podjetjem pa je v največjo pomoč direk-torat za podjetništvo, ki deluje v okviruministrstva za gospodarstvo in ima nalo-go, da pospeši črpanje evropskih sred-stev v Sloveniji. Vsi slovenski poslanci vevropskem parlamentu smo za vsa vpra-šanja dosegljivi v naših pisarnah, imamopa tudi vsak svojo spletno stran.

Tisti, ki so v Bruslju že delali, pravijo, daje življenje tam zelo drago, delavniki izje-mno naporni, samo mesto pa ne prevečprijetno za bivanje. Kako ga ocenjujetevi?Po mojih izkušnjah so najemnine pribli-žno takšne kot v Sloveniji, hrana pa jemalo dražja. »Evropski« oziroma biro-kratski del mesta, v katerem stanujem,se nahaja v neposredni bližini parlamen-ta in je res malce bolj hladen, vendar te-ga sama ne čutim pretirano, ker sem ti-ste dni, ko sem v Bruslju, polno zaposle-na. Za turiste je bolj zanimiv stari delmesta.

Zoran Jereb

ODSEVODSEV1 01 0

Še o povezovalki in ...

Na problematiko povezovalke med Mla-kami in OIC Trzin se je odzval tudi ob-činski svetnik liste g.Peršaka g.MiranŽupan. Prebiranje njegovega člankavzbuja mešane občutke. Zelo pozitivnoje, da razširja razpravo o prometni pro-blematiki tudi na druge ulice v Trzinuin možnosti ureditve in umiritve prome-ta na njih. Strinjam se z njegovo ugoto-vitvijo, da problem tranzitnega prometazadeva tudi Ljubljansko cesto. Ne stri-njam pa se z njegovim mnenjem, da boizgradnja »mengeške obvoznice« (g.Žu-pan verjetno misli na obvoznico zaMengeško cesto) razbremenila tranzi-tne poti skozi Mlake in OIC, ampak jihbo po mojem predvidevanju le še boljobremenila. Z obvoznico za Mengeškocesto bo razbremenjen samo stari delTrzina. Za razbremenitev štiripasovnicein eventuelnih obvoznih poti (Ljubljan-ska, Mlakarjeva, Kidričeva itd) pa je po-trebno obvoznico za Mengeško cestopodaljšati proti Študi, kjer naj bi bil na-rejen nov priključek na avtocesto, zakar si močno prizadeva občina Domža-le. Občina Trzin bi se ji morala pridru-žiti pri dogovarjanju z DARS-om.Reševanje prometnih problemov je ver-jetno ena najpomembnejših nalog vsehslovenskih občin. Žal je občina Trzin topodročje precej let zanemarjala, saj ješele pred dobrim letom pristopila k ce-lovitem reševanju problematike naMengeški cesti, čeprav občani Menge-ške že od ustanovitve občine Trzin opo-zarjamo na nevzdržne razmere na njej.Občini Trzin v sedmih letih ni uspelozgraditi na tej najprometnejši in posle-dično najnevarnejši ulici v Trzinu nitienega metra pločnika. Zadeva se je pre-maknila šele pred dobrim letom, ko jeobčina povabila v Trzin predstavnikeDRSC. Država se je dobro odzvala. Vteku je projekt za celotno prometnoureditev Mengeške ceste, ki bo imelaobojestranski pločnik do konca ulice,križišča pa bodo urejena s krožišči alisemaforji. Da država misli resno, naj bibilo to vsebovano že v potrjenem prora-čunu za leto 2006 - 2007. V dveh alitreh letih lahko torej upamo na celovitoureditev prometno- komunalne infra-strukture Mengeške ceste.Bojim pa se, da takrat prometnih težavv starem delu Trzina še ne bo konec. Zrekonstrukcijo Mengeške ceste se bo

promet po njej posledično upočasnil,ker pa bo takrat verjetno zgrajena tudiobvoznica mimo Mengša, se bo navalvozil iz te smeri zelo povečal. Počasnihkolon po Mengeški cesti se bo marsik-do izognil po Jemčevi in Habatovi ulici,to pa je tudi šolska pot trzinskih osnov-nošolcev. Prava rešitev za ta problem jesamo obvoznica za Mengeško cesto, žalpa je občina Trzin zaspala tudi pri načr-tovanju te obvoznice, saj jo je šele v le-tošnjem letu uvrstila v Strategijo razvo-ja občine Trzin.Vrnimo se k članku g Župana. Še en-krat bi rad spomnil bralce Odseva, da jebil poglaviten namen članka Izjava zajavnost seznaniti občane Trzina o zava-janju občinskega sveta s strani g.Perša-ka glede povezovalke. Nekaterim se zdi-jo druge zadeve vredne večje pozorno-sti.Pri branju članka g. Župana pa je nepri-jetni del spoznanje, da ta gospod nekajzadev ne razume, in misli, da si nekate-re zadeve g. Podlogar tako lahkotnoizmišljuje, kot si jih on sam. G. Županazlasti jezi zadeva z ženo g. Peršaka, kerne ve, zakaj jo g. Podlogar sploh ome-nja, sicer ne bi v svojem članku pisal, danjega ne zanima, kje dela žena tega alionega in da gre njemu predvsem za ce-sto. Poglejmo torej, kaj bi bilo lahkospornega, ker ima žena g. Peršaka po-slovne prostore IOC Trzin.Ne moremo povsem zanikati možnosti,da ima zaradi poslovnih prostorov svoježene g. Peršak privatni interes, da sezgradi med Mlakami in OIC Trzin po-vezovalna cesta, ki vključuje tudi motor-ni promet. Ker ima g.Peršak kot županTrzina zelo velik vpliv na odločitve ob-činskega sveta (njegova lista ima petčlanov v občinskem svetu) , bi lahkonjegov osebni interes prevladal naddružbenim interesom lokalne skupno-sti, če predpostavljamo, da bi bila sicervečina občanov Trzina proti povezoval-ki v sedaj načrtovani obliki.Nerazumevanje tega problema, ki ga jev svoji izjavi nakazal g.Podlogar, jeg.Župana tako razjezilo, da je g.Podlo-garju poleg ostalih izmišljotin, ki nima-jo z realnostjo nobene povezave, pripi-sal še nočne more. Ker je že takšna pri-ložnost, bi rad povedal, da je g.Podlo-gar med najbolj pronicljivimi in dejavni-mi občinskimi svetniki. Seveda ne pri-čakujem, da bo nasprotna stran hvalilag.Podlogarja, toda naj ga vsaj ne obkla-

da z nočnimi morami in podobnimi ne-smisli, če ga že niso zmožni razumeti.Ugotavljam, da urednik Odseva g.Jerebuvaja dvojna merila pri objavljanju član-kov občanov Trzina v Odsevu, saj so ne-kateri članki objavljeni z manjšimi črka-mi. Manjše črke otežujejo branje diskri-miniranih člankov občanom Trzina, kiimajo probleme z vidom. Po mojemmnenju smo občani Trzina enakoprav-ni, in upam, da bo to urednik v bodočeupošteval.

Peter Kralj,občinski svetnik

Liste za zeleni Trzin

Koga motijo spominska obeležja?

Rašica, kdo je ne pozna - naša prilju-bljena izletniška točka. Zelo veliko spre-hajalcev zahaja na ta hrib, nekateri celovečkrat na dan, še posebej, če je sončnovreme. Z ženo velikokrat prečkava tavrh, ker je bila na drugi strani nekoč do-ma. Drugega maja lani je sijalo prijetnopomladno sonce in nama grelo hrbet.Na vrhu sva se usedla pred kočo Planin-skega društva Rašica, si naročila čaj inuživala v prelepi naravi. Vse lepo nama je pokvaril pogled nasteno planinske koče. Na njej je ostalsamo obris obeležja Rašiške čete, ki seje tod borila proti okupatorju in doma-čim izdajalcem. Oskrbnik koče je vedelpovedati samo to, da je bila verjetnospominska plošča nekomu zelo všeč, injo je odnesel neznano kam. Že mogoče,

ODSEV ODSEV 1 11 1

vendar vsako obeležje najbolj služi spo-minu, če je na svojem mestu in ne v za-sebni zbirki. Po prvem razočaranju nadvandalskim početjem naju je čakalo no-vo presenečenje pred samim stolpom.Na njem je nameščena nova spominskatabla, ki spominja na ustanovitev Ka-mniškega bataljona. Žal se je tudi te lo-til neznanec, ki jo je poškodoval in po-barval z barvnim sprejem. Mimoidočiso se zgražali nad takšnim vandalskimpočetjem neznanca in se spraševali,kdo je lahko tak brezvestnež. Prizadev-ni planinci so že 20. avgusta na isto me-sto namestili novo, enako spominskoobeležje. Hvala jim! Neverjetno vztrajnost neznanca smoponovno opazili 18. decembra, ko smoob obisku stolpa na Rašici opazili pra-zno mesto, kjer je bilo nekoč spomin-sko obeležje, poimenovano po naro-dnem heroju Stanetu Koscu. Pri tempočetju je moral neznanec s seboj pri-nesti orodje, da je iz skal in betona lah-ko izklesal spominsko ploščo.Povsem jasno nam je bilo, da ne gre zazbiratelja ali nadobudne mladce, kiskrunijo spominska obeležja, temveč začloveka, ki se ne more sprijazniti z zgo-dovinskim dejstvom, da je bil med voj-no na napačni strani, in mu gredo sedajna »živce« obeležja, ki spominjajo naherojska dejanja junakov, ki so se boriliproti okupatorju, nacizmu in fašizmu innas postavili ob bok drugih naprednihevropskih narodov. Vsak nadaljnji komentar je odveč, sajslike dovolj povedo!

Zoran Rink

Nepridipravi na delu...

Zelo mi je žal, da moram v tem glasiluporočati kar o dveh negativnih dejanjihbrezvestnih ljudi. Tokrat vamsporočam, da je bilo v noči s šestega nasedmi januar vlomljeno v brunaricosmučarskega društva Trzin, od kodersta bili ukradeni dve vlečnici in vse

ostale naprave zanju, vključno s poso-dami z gorivom.

Pri vlamljanju so nepridipravi uničilipodboj in vhodna vrata. Poskušali sovlomiti tudi skozi vrata v skladiščniprostor, ker pa so ta železna, tega nisouspeli, in so vlomili skozi zadnjosteno, katero so odtrgali. Z vlomomso Smučarsko društvo oškodovali za350 do 400 tisočakov. Pa ne samo to, brezvestneži so najboljoškodovali otroke, ki so se zjutrajpričeli zbirati na urejenem smučišču,ki je bilo tako brez vlečnice. No,

prizadevni člani smučarskega društvase niso dali in so za malčke usposobilistaro, manjšo vlečnico, ki jih je vsajnekajkrat prepeljala.Kako bodo nepridipravi vlečnicikoristno uporabili, nam verjetno nebodo povedali!

Zoran Rink

Na podlagi 28.člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št.110/02, 8/03 - popravek) sklicujem

1. PROSTORSKO KONFERENCOv postopku priprave in sprejema Prostorskega reda Občine Trzin.

Namen prve prostorske konference je pridobitev in uskladitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih

združenj ter organizirane javnosti glede priprave Prostorskega reda občine Trzin.

Prva prostorska konferenca bo v četrtek, 9. februarja 2006, ob 13.00 uri

v dvorani Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja, Ljubljanska 12 f, Trzin.

Vljudno vabljeni!

Župan Občine TrzinAnton Peršak, l.r.

Zahvala za finančnopodporo PGD Trzin

PGD Trzin se zahvaljuje vsem ob-čankam in občanom ter podjetni-kom iz Trzina, ki so prostovoljno fi-nančno podprli gasilsko dejavnostob raznosu gasilskih koledarjev.Vašo finančno pomoč bomo porabi-li za nakup najpotrebnejše zaščitnein reševalne opreme. Hvala in NAPOMOČ!

PGD Trzin

ODSEVODSEV1 21 2

Vsoboto, 19. novembra, smo se vprijateljski občini Sv. Jurij ob

Ščavnici udeležili srečanja obrtnikov inpredstavnikov turističnih društev. Pri-pravila sta ga Občina in Turističnodruštvo Sv. Jurij ob Ščavnici. Namenje-no je bilo dialogu med njihovimi in tr-zinskimi obrtniki. Žal se je naših pred-stavnikov udeležilo premalo, vzrok pa jebil prekratek čas za pripravo in slaba in-formiranost. Jurjevčani so želeli izvedeti čim več in-formacij o načrtovanju in izgradnjiobrtno - podjetniške cone, ki jo načrtu-jejo v Grabonošu. Tam bodo zgrajenitudi priključki na avtocesto Lendava -Maribor. Najprej nas je pozdravil žu-pan Anton Slana, predstavil pomensrečanja in prisotne seznanil z vsebinodosedanjih pogovorov s predstavnikiočine in Obrtne zbornice Domžale,kamor so včlanjeni tudi podjetniki izobčine Trzin. Kot je dejal, si od dose-danjih in nadaljnjih srečanj in povezo-vanj Jurjevčani veliko obetajo. V Trzi-nu, katere župan je jurjevski rojak To-

ne Peršak, imamo bogate izkušnje priizgradnji obrtniško - podjetniške cone,saj je bila le - ta pred osamosvojitvijonajvečja v Sloveniji.O pomenu srečanja je spregovoril tudipredsednik Turističnega društva Sv. Ju-rij ob Ščavnici, Janez Mir, ki je tudisam podjetnik, saj v umetnem kovaš-tvu zaposluje devet delavcev. Na nje-gov predlog so se na srečanju predsta-vili prisotni obrtniki in člani delegacijeiz Trzina. O načrtovanju, izgradnji terdelovanju obrtno- industrijske cone vTrzinu je največ govoril podžupan inpodpredsednik obrtnega združenja Tr-zin Franc Mušič, ki je sodeloval pri na-črtovanju in izgradnji cone. Kot je de-jal, smo ob ustanovitvi obrtne cone na-menili za izgradnjo 56 hektarov zem-lje, danes pa ima občina Trzin štiri ti-soč prebivalcev in 1600 delovnih mest.Nadalje je poudaril, da so bile pri načr-tovanju in izgradnji naše cone, ki je la-ni praznovala dvajsetletnico delovanja,storjene določene napake, ki bi se jimob izgradnji cone v Grabonošu pri Sv.

danjega dela četrtnega odbora je trebapripisati tudi Občini, ki jo že vse od za-četka, še zlasti pa v drugem mandatu,odlikuje velik posluh za potrebe cone.Pa tudi na zasluge Iztoka Kadunca,

Janez Brunček je član četrtnega odbo-ra OIC Trzin postal že v prvem man-

datu, takoj po nastanku občine, saj seje njegovo podjetje Impuls v cono prise-lilo med prvimi. Medtem so prvotneprostore v Blatnici zamenjali za večje vMotnici, vendar so sedaj že tudi ti pre-majhni. »Zato se bomo morali čez kak-šno leto ponovno seliti, upam pa, da jihbomo uspeli najti v trzinski coni, ki jenikakor ne bi radi zapustili. Po eni stra-ni zato, ker je ta lokacija izjemno do-bra, postala pa je tudi pomemben zašči-tni znak našega podjetja.«O začetkih delovanja odbora je Brunčekpovedal, da so bila prvotna pričakovanjazelo visoka. »Mislili smo namreč, da bo-mo lahko naredili več, kot je bilo dejan-sko možno. Čas pa je prinesel svoje innas naučil, da se da s strpnostjo na vsehstraneh narediti bistveno več, kot pa s si-lo. Velik del zaslug za učinkovitost dose-

predsednika četrtnega odbora, in njego-vo suvereno vodenje odbora ne smemopozabiti. Sestankov četrtnega odbora pase redno udeležujeta tudi župan in po-džupan, ki nas z dogajanjem v občinisproti in temeljito seznanjata, vse našepripombe pa jemljeta zelo resno,« je de-jal Brunček. Lanskoletnemu delu odbo-ra so po njegovih besedah dali najpo-membnejši pečat oktobrski dnevi podje-tnosti in podjetništva, ki so bili organizi-rani na veliko višji ravni kot prejšnja le-ta, zato bi bilo prav, da postanejo vsako-letni dogodek, saj ga tako cona kot tudiobčina preprosto potrebuje.

Sneg zaseda dragoceni prostorObilne snežne padavine v letošnji zimiso v coni povzročile nekaj dodatnih te-žav. Glavne ulice so sicer dobro očišče-ne, stranske pa nekoliko slabše, pa tudikupi snega v njih zasedajo veliko drago-

Juriju morali izogniti. Predvsem pogre-šamo požarnovarnostne poti in večvhodov in izhodov v cono. Pomembnoje zagotoviti tudi dovolj parkirišč v sre-dišču cone, ki jih v naši coni odločnoprimanjkuje. Nadalje je menil, da vobrtniško - podjetniško cono ne sodijovelika skladišča, ki ne zaposlujejo več-jega števila delavcev. Poudaril je tudi,da smo jim Trzinci s svojimi izkušnja-mi pripravljeni pomagati, zato je ob tejpriliki povabil podjetnike in načrtoval-ce, da obiščejo našo občino in podro-bno ter nazorno spoznajo trzinsko in-dustrijsko cono z vsemi njenimi dobri-mi in slabimi lastnostmi pri načrtova-nju, izgradnji in razvoju. Kot nam je po srečanju dejal župan ob-čine Sv. Jurij ob Ščavnici, je vesel, daje prišlo do tesnega sodelovanja z obči-no Trzin, saj si od gospodarsko močnorazvite občine, z bogatimi izkušnjamina področju obrtništva in podjetništva,obetajo veliko pomoči, predvsem z iz-kušnjami.

Zoran Rink

Na obisku v Sv. Juriju ob Ščavnici

Janez Brunček, direktor podjetja Impuls Domžale

Predstavljamo vam člane četrtnega odbora OIC Trzin

ODSEV ODSEV 1 31 3

Osem občin, ki jih zajema sedanjiRazvojni program podeželja - RPP

(Lukovica kot nosilka, Kamnik, Ko-menda, Trzin, Moravče, Dol pri Lju-bljani, Litija in Šmartno pri Litiji) se jelani avgusta prijavilo na javni razpisMinistrstva za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano za sofinanciranje dopolni-tve obstoječih Razvojnih programov po-deželja in oblikovanje lokalnih akcijskihskupin (LAS). V sklopu načrtovanihaktivnosti v letu 2006 bomo izvedli večdelavnic, za katere je zelo pomembno,da se jih udeležijo vsi ključni nosilci ra-zvoja tega območja in tako prispevajoh kvalitetni dopolnitvi Razvojnega pro-grama podeželja, pridobijo ažurne in-formacije ter se obenem tudi spoznajoin povežejo.Razvojni program podeželja bo omo-gočil celosten in hitrejši razvoj celotne-ga območja, vse vključene občine pabodo imele dostop do dodatnih sredstevtako iz EU kot do državnih sredstev,kar bo posledično vplivalo na njihovhitrejši razvoj. Program dela za leto 2006 zajemaizvedbo delavnic, ki bodo širšo javnostseznanile z ukrepi EU, ter delavnice,katerih namen je pripraviti kvalitetnodopolnitev Razvojnega programa po-deželja. Planirane aktivnosti se bodo izvajale vokviru prilagoditve Predlogu uredbeSveta o podpori za razvoj podeželja izEvropskega kmetijskega sklada za ra-zvoj podeželja (EKSRP) za programskoobdobje 2007-2013. Prav tako so pogojza uspešno kandidiranje za sredstva Ev-ropske unije (pristop LEADER) v na-slednjem programskem obdobju. Ciljne skupine bodo na delavnice tudipisno vabljene, sicer pa se za udeležbo

Naziv delavnice Namen delavnice Predvideni kraj Izvajalec Ciljna skupinain termin delavnice

Krepitev Udeležence seznaniti z Sejna soba Iris Suban, - prebivalci podeželja- človeškega izzivi podjetništva ter Občine Kamnik Valteo Palčič kmetjepotenciala pomenom človeškega 18. 01. 2006 - drugi predstavniki na podeželju potenciala na podeželju, podpornega okolja

s poudarkom na mladih na podeželjuprevzemnikih in zgodnjem upokojevanju kmetov

Nove priložnosti Udeležencem pokazati Sejna soba Violeta Bulc - društva, institucije, za društva in možnosti na nivoju Občine Dol zvezeposameznike individualnih projektov pri Ljubljani - predstavniki v obdobju (s poudarkom na 02.02.2006 CRPOV območij2007-2013 uporabi e-tehnologij), - drugi predstavniki

glede na predvidene podpornega okolja vire financiranja na podeželjuter potrebe okolja

Nabor projektov Zabeležiti individualne Individualni obiski Lili Mahne - zainteresirani posameznikov projekte posameznikov na terenu posamezniki(2 izvedbi) oz. zasebne investicije, februar-marec 2006

za obdobje 2007-2013Trženje izdelkov Udeležencem podati Center Ivana Iris Suban, - prebivalci podeželjain storitev učinkovita znanja Hribarja, Trzin dr. Miro Kline - drugi predstavniki podeželja s področja trženja 28.03.2006 podpornega okolja

izdelkov in storitev na podeželjupodeželja, v luči predvidenih ukrepov EU

Predstavitev in Vzpostavitev in delovanje Kulturni dom Vesna Erhart - lokalni koordinatorjidelovanje LAS javno - zasebnega Janka Kersnika, - društva, zveze, in Osi LEADER partnerstva v okviru lokalnih Lukovica institucije

akcijskih skupin, 12.04. 2006 - drugi predstavniki ki bodo spodbudila podpornega okolja razvojne procese na podeželjuna lokalnem nivoju

Pomen lokacij Seznanitev z ukrepi za Kulturni dom Lili Mahne - prebivalci podeželja, dediščine za varstvo, povečevanje in Moravče zlasti lastniki točk trajnostni upravljanje lokacij dediščine 20.04. 2006 dediščineekonomski razvoj ter definiranje projektov, - lokalni koordinatorji

vezanih na izbrane točke - društva, zveze, dediščine 8 občin institucije

Medobčinsko Definirati skupne - Sejna soba Violeta Bulc, - lokalni koordinatorjiusklajevanje medobčinske projekte Občine Kamnik Iris Suban - direktorji občinskih projektov ter njihova prioretizacija 11.05.2006 uprav/tajnikiza obdobje - predstavniki društev, 2007-2013 zvez, institucijPotrditev plana V predhodni delavnici GEOSS Violeta Bulc - lokalni koordinatorjimedobčinskih definirane skupne projekte 25.5.2006 - direktorji občinskih projektov za potrditi na ravni uprav/tajnikiobdobje 2007-2013 vključenih občin (župani) - župani

cenega prostora. »Zato so nekaterapodjetja pripravljena plačati odstranje-vanje snega iz stranskih ulic in mordabi se to dalo financirati tudi z malce vi-šjim nadomestilom za uporabo stavbne-ga zemljišča. Prepričan sem, da večinapodjetij temu ne bi nasprotovala, zatobomo ta predlog v kratkem obravnavalitudi na četrtnem odboru,« je povedalBrunček. Ko bodo v coni dokončani vsi projekti,

ki so predvideni (Biringova parkirna hi-ša, dodaten izhod v smeri proti Črnu-čam in nenazadnje tudi povezovalna ce-sta med Mlakami in cono), bo cona naurejenosti in vrednosti še pridobila.»Povezovalna cesta pa ne bi bila velikapridobitev samo za promet, ampak tudiza otroke, saj bi ob njej dobili bolj var-no pot v šolo.« Da bi bil odbor pri svojem delovanju vprihodnje lahko še učinkovitejši, bi mo-

ral po Brunčkovem mnenju dobiti večpristojnosti in glasovalno pravico, sedajje to zgolj posvetovalni organ, njegovapriporočila pa niso zavezujoča. »Za ve-čje pristojnosti si prizadevamo tudi za-to, ker bi na ta način lahko nekolikorazbremenili tudi župana, ki se sedajconi res veliko posveča,« je županovtrud in posluh za potrebe cone ob kon-cu pogovora pohvalil Janez Brunček.

Besedilo in foto: Zoran Jereb

Seznam delavnic

na delavnicah kot tudi za vse dodatneinformacije (tudi za uro izvedbe posa-meznih delavnic) obrnite na izbranegaizvajalca dopolnitve RPP, Center za ra-zvoj Litija, kjer vam bomo z veseljem

odgovorili na vaša vprašanja. Kontak-tna oseba je Saša Ceglar (tel: 01 89627 13, e-naslov: sasa.ceglar@cr-litija.siVabljeni k sodelovanju!

Center za razvoj Litija

Vabilo k sodelovanju pri razvoju podeželja

ODSEVODSEV1 41 4

Občinska proslava ob dnevu samostojnosti

Občina Trzin in KUD Franca Kotarjasta 23. decembra pripravila občinsko

proslavo ob letošnjem dnevu samostojno-sti, s katero je občina Trzin počastila pe-tnajsto obletnico slovenske samostojnosti.

Udeležence prireditve je uvodoma poz-dravil in nagovoril Zoran Rink, predse-dnik komisije občinskega sveta za prizna-nja, proslave in promocijo občine Trzinter jim v novem letu zaželel veliko srečein uspehov. V nadaljevanju pa so pobudoprevzeli učenci osnovne šole Trzin terpevski zbor društva upokojencev Žerjav-čki. Prvi so nam predstavili svoja razmi-šljanja o domovini in pomenu tega pra-znika, drugi pa so njihova razmišljanjadopolnili z pevskimi nastopi.Slavnostna govornica na prireditvi je bilaNataša Pirc, predsednica šolske skupno-sti in učenka devetega razreda OŠ Trzin.»Šestindvajsetega decembra praznujemodan samostojnosti - dan, na katerega ste sepred petnajstimi leti na referendumu odlo-čili, da želite živeti v lastni državi RepublikiSloveniji. Slovenski narod je že od nekdajželel biti samostojen, vendar smo že v sre-dnjem veku izgubili državnost. Ozemlje, kiso ga poselili naši predniki, se je stalnozmanjševalo, o njihovi usodi pa so odločali

drugi. Od leta 630 smo živeli v kneževiniKarantaniji. Sredi osmega stoletja se je za-čelo pokristjanjevanje, in smo se priključilizahodnoevropski civilizaciji. V desetem sto-letju so nastali Brižinski spomeniki, ki pri-čajo o živosti naroda in slovenskega jezika,v letu 1000 se je začela sistematična nem-ška kolonizacija, ozemlje, ki so ga poselje-vali Slovenci, pa se je manjšalo. V 14. stole-tju so si Habsburžani pridobili večino slo-venskega ozemlja, stoletje kasneje pa so sepojavili Turki, ki so več kot sto let pustošilipo slovenskih deželah. Leta 1550 smo podavstro- ogrsko oblastjo dobili prvi dve knjigi- Abecednik in Katekizem. Po prvi svetovnivojni je nastala kraljevina SHS, kasnejeznana kot Jugoslavija, v kateri smo bili kar73 let - vse do 25. junija 1991, ko je Sloveni-ja prvič v zgodovini postala samostojna dr-žava. Tega dne je Milan Kučan, prvi slo-venski predsednik, izjavil, da so »danes do-voljene sanje, jutri pa je nov dan.« Po deset-dnevni vojni za samostojnost so se nam sa-nje o samostojnosti tudi uresničile. Vendarsmo 1. maja 2004 vstopili v novo državo -Evropsko unijo, ki nam tako veliko ponuja,a tudi odvzema. Leta 2007 pa bo tolar za-menjal evro,« je na kratko orisala zgodovi-no slovenskega naroda Nataša Pirc. V na-daljevanju pa je spregovorila tudi o tem,

kaj njeni generaciji pomeni domovina inkaj mladi pričakujejo od države. »Rodilasem se leta 1991, zato mi je naša samostoj-nost samoumevna. Biti samostojen je zamein za vse mlade posebna vrednota in želja.Toda če pošteno premislim, samostojnostpomeni tudi odgovornost za svoja dejanja.Zato je pomembno, da se zavedamo, kaj jeprav in kaj ne. Draga domovina, mladi pri-čakujemo, da nam boš v prihodnje nudilavarno zavetje. To pomeni, da nam boš po-nudila možnost šolanja, kasneje pa tudiustrezno delovno mesto, saj si bomo samotako lahko ustvarili družine. Zavedam pase, draga domovina, da moram s teboj žive-ti v sožitju, saj mora vsak od nas domovinitudi dajati - pa ne le v materialnem smislu.Le tako bo narod, domovina, država imelasvetlo prihodnost.« Pričakovanja, izraženav zadnjem delu govora Nataše Pirc, sovredna temeljitega premisleka, saj se dr-žava ravno v tem trenutku nahaja na po-membnem razpotju, njene sedanje odlo-čitve pa bodo krepko zaznamovale priho-dnost vseh generacij - še zlasti mladih. Drugi del prireditve pa je bil namenjennastopu mengeške pihalne godbe, ki jedodobra segrel vzdušje v dvorani in šepopestril predpraznično vzdušje.

Zoran Jereb

Na podlagi 34. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02) in 21. členaZakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997,70/1997, 10/1998, 74/1998, 70/2000 in 51/2002, 108/2003 in 72/2005) ter 9. in 10.člena Statuta Občine Trzin (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 2/1999, 4/2000) je župan

občine Trzin dne 23.12.2005 sprejel sklep

o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga v postopku priprave in sprejema Strategije prostorskega razvoja Občine Trzin

(1) Javna razgrnitev predloga Strategije prostorskega razvoja Občine Trzin bo pote-kala od 30.01.2006 do 28.02.2006 na sedežu Občine Trzin, Mengeška 22, Trzin.V tem času se organizira tudi javna obravnava, ki bo v torek, 14.02.2006, ob 18. uri vdvorani Marjance Ručigaj (Center Ivana Hribarja), Ljubljanska 12 f, Trzin.

(2) Pripravljavec Strategije prostorskega razvoja Občine Trzin za drugo obravnavo naobčinskem svetu obravnava pripombe iz razprave s seje občinskega sveta, odborov indrugih organov, vse pripombe, ki so bile podane na javni obravnavi, in vse pobude inpripombe, ki so bile pisno podane v času javne razgrnitve.

Vljudno vabljeni!

Župan občine Trzin Anton Peršak, l.r.

☎Telefonske številke občine Trzin so:

01/564 45 43, 01/564 45 44,01/564 45 49 in 01/564 45 50

Številka faksa je:01/564 17 72

Uradne ure:ponedeljek 8 - 14

sreda 8 - 13 in 14 - 18petek 8 - 13

Elektronski naslov: info@obcina-trzin.si

Domača stran na internetu: www.trzin.si

Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam

na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f

oziroma na telefonski številki 01/564 47 30.

ODSEV ODSEV 1 51 5

Upokojenci v Sloveniji postajajo vseštevilčnejša populacija in tudi v Tr-

zinu ni nič drugače. Nekateri se veselijojeseni svojega življenja, da se lahko po-svetijo vnukom in stvarem, za kateremed službo niso imeli časa. Nekateri sevčlanijo v društvo upokojencev in se pri-družijo različnim aktivnostim, neredkipa so tudi takšni, ki se starosti bojijo,se v njej ne znajdejo in se počutijoosamljene. V Trzinu je že nekaj let po-skrbljeno tako za ene kot za druge, sajpoleg društva upokojencev v občini delu-jeta tudi dve skupini za samopomoč.Članicam, no, med njimi je tudi enčlan, smo se pridružili na veselem pre-dnovoletnem srečanju. Ob slastnem pra-zničnem kosilu, kavici in potici smokramljali o pomenu tovrstnih skupin,vlogi voditeljic in starosti, ki zna biti tu-di lep del življenja.Prva skupina starih ljudi za samopo-moč je bila v Sloveniji oblikovana leta1987. Nekaj let za tem je bila ustanov-ljena tudi krovna organizacija, ki se da-nes imenuje Zveza društev za socialnogerontologijo, za svoj temeljni programpa si je zadala ustanavljanje in pomočskupinam starih ljudi za samopomočter usposabljanje in izobraževanje pro-stovoljcev za vodenje takšnih skupin. Vprogram je danes vključenih že več kotpet tisoč ljudi, ki so povezani v 486 sku-pin po vsej Sloveniji, vodi pa jih že večkot 750 usposobljenih voditeljev. V občini Domžale, kamor je še ne takodolgo nazaj sodil tudi Trzin, je s tovr-stnimi skupinami začela gospa MajdaHorvat, pred dobrimi desetimi leti, ta-krat še v okviru Centra za socialno de-lo, z izobraževanjem prvih voditeljev invoditeljic pa so v Domžalah začeli leta1998. Dve leti za tem - tako dolgo jenamreč trajalo usposabljanje, so vDomžalah ustanovili Medgeneracijskodruštvo Jesenski cvet, ki danes združuje220 starejših članov in 30 voditeljic, kivodijo 22 skupin na področju občinDomžale, Moravče, Lukovica, Mengešin Trzin. Od teh skupin je 17 zunanjih,pet pa jih deluje v okviru Doma upoko-jencev Mengeš.Od omenjenih 22 skupin že nekaj časa

dve delujeta tudi v Trzinu. Začetnici tedejavnosti v naši občini sta Jožica Ku-rent in Helena Ogorelec, ki sta se leta1998 udeležili izobraževanja prvih vodi-teljev. Po pravilih zveze sta za vodenjeskupine, ki naj ne bi obsegala več kotosem članov, potrebna dva voditelja. Pr-va skupina starih ljudi za samopomočje bila v Trzinu tako ustanovljena 4. de-cembra 2000, članice pa so se poime-novale Trzinski izvir. »Že med usposa-bljanjem smo bodoče voditeljice pri-pravljale teren za ustanovitev svoje sku-pine, in to je vedno zelo občutljivo ob-dobje. Starejšim ljudem ne moreš karreči, da potrebujejo pomoč in naj se pri-družijo skupini, to mora biti vedno pro-stovoljna odločitev,« se začetkov delova-nja skupine spominja Helena Ogorelec,ki vse od ustanovitve skupine vodi pose-ben dnevnik srečanj (voditeljice morajozvezi oddati tudi letno poročilo) in al-bum fotografij z izletov, rojstnih dnevovin drugih dogodkov, ki jih skupaj pre-življajo člani skupine. A začetne težaveso bile hitro odpravljene in prva skupi-na se je dobro prijela, kakor radi reče-mo. Še celo več, kmalu se je pokazalapotreba, da bi v Trzinu imeli še eno sku-pino. Tako sta omenjeni voditeljici 7. ja-nuarja 2003 ustanovili tudi drugo sku-pino, imenovano Naše vezi. Ker je novaskupina potrebovala svoji voditeljici, se

je za izobraževanje in usposabljanje zavoditeljico odločila tudi Jožica Trste-njak, ki je marca lani izobraževanje tudizaključila in dobila diplomo za voditelji-co skupine za samopomoč starih ljudi.»Priložnost se je ponudila kar sama odsebe. Ko sem se upokojila, me je takojčakala veliko boljša »služba«. Zelo radaklepetam in tudi poslušam. Zelo radasem v družbi, in komaj čakam, da sesrečam s prijateljicami in članicami. Ve-liko sem pridobila in veliko sem se mo-rala naučiti. Opravila sem zelo zanimi-vo šolanje za voditeljico in kupila semavto, da se lahko vozimo,« je svojo odlo-čitev opisala Jožica Trstenjak, ki obizmenični pomoči Jožice Kurent in He-lene Ogorelec zdaj vodi skupino Naševezi. V obeh skupinah se srečuje deve-tnajst članov in članic, njihova povpre-čna starost pa je več kot osemdeset let.Najstarejša, Ivanka, je stara že 91 let,najmlajša, Dani, pa 53; kljub tem staro-stnim razlikam pa jih veže pristno prija-teljstvo. Dobivajo se enkrat tedensko,če pa katera od njih na srečanje ne mo-re, jo voditeljica pokliče in po potrebitudi obišče. Prav vloga voditeljice skupi-ne pri tovrstnem združevanju igra po-membno vlogo, zato je usposabljanjetudi tako temeljito.»Voditelj lahko postane vsakdo, ki imaposluh za stare ljudi in prostovoljno de-

Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet

Za lepšo in smiselno starost

�

Članice skupin Trzinski izvir in Naše vezi s svojimi tremi voditeljicami

ODSEVODSEV1 61 6

2001 in 2003. Pri koncu je tudi že pri-prava tretjega zbornika, ki bo luč svetazagledal spomladi letos. Veliko zanimivega in poučnega lahkopreberemo tudi v reviji Prepletanja, kijo izdaja Zveza društev za socialno ge-rontologijo Slovenije. Starejši ljudje - patudi mlajši, saj gre nenazadnje za med-generacijska druženja - se vsako leto ra-zveselijo tabora, ki so ga že nekajkratpripravili na Debelem Rtiču, lani pa vRadencih.Poleg usposabljanja voditeljev je zelopomembno tudi nenehno izobraževa-nje. Lansko leto so posebno okroglo mi-zo ob desetletnici ustanovitve prve sku-pine v občini Domžale organizirali vKulturnem domu Franca Bernika, kjer

so med drugim ugotovili tudi to, da čla-ni skupin s staranjem voditelje vednobolj potrebujejo, da bi stari ljudje potre-bovali nek prostor, kjer bi se lahko se-stajali in družili tudi izven delovanjaskupin, in to tudi tisti starostniki, ki ni-so vključeni v skupine, ter da bi bilonujno organizirati tudi skupine za sa-mopomoč za svojce, ki so doma preo-bremenjeni s starimi, bolnimi in demen-tnimi svojci. Lansko leto (od 29. septembra do 1. ok-tobra) je bil v Ljubljani v Cankarjevemdomu tudi odmeven mednarodni kon-gres EURAG na temo Perspektiva sta-rejših v Evropi. Člani EURAG-a so obi-skali tudi Trzinski izvir, kjer jim je bilopredstavljeno delo v skupini. Članice Trzinskega izvira (dobivajo seob torkih od 10. do 12. ure) in Naših ve-zi (četrtki od 10. do 12. ure) v skupinozelo rade prihajajo - kar manjka jim, česrečanje kdaj odpade. »Starejši so danesvse preveč podcenjevani, zato starost vnaših skupinah skušamo detabuiziratiter jo olepšati in osmisliti,« Helenapredstavi pomen skupin in doda: »Sta-rost je enako smiselno obdobje življe-nja, kakor sta mladost in srednja leta.«Vse tri voditeljice vabijo vse tiste, tudimlajše, ki čutijo, da bi radi in lahko po-magali starejšim, naj se jim pridružijo.Že to pomlad se bo v Domžalah pričelonovo izobraževanje za voditelje skupin.Če kdo meni, da ga prostovoljno delo bo-gati in je pripravljen za delo v skupini sstarimi ljudmi, naj se jim pridruži.

Besedilo in foto: Jasna Paladin

lo, lahko je tudi študent, izkazalo pa seje, da je med voditeljicami največ mlaj-ših upokojenk, saj je za vodenje skupinnenazadnje pomemben tudi čas,« praviHelena. Usposabljanje, na kateremkandidati pridobivajo znanja iz social-ne gerontologije in gerontagogike, s po-sebnim poudarkom na izkustvenem tre-ningu in individualnem delu, potekanamreč kar 120 ur v obdobju od 12 do15 mesecev.Članice prve skupine so se najprej sre-čevale pri Jožici Kurent doma, nato sosvoje prostore dobile v centru IvanaHribarja, danes pa obe skupini delujetav sejni sobi Občine Trzin. »Občina nasje zelo lepo sprejela, župan nas včasihtudi obišče,« so povedale članice, med-tem ko so v prednovoletnem vzdušjumed sproščenim kramljanjem kakšnotudi zapele. Na srečanjih vsi prisotniupoštevajo posebna pravila in etičnanačela, ki določajo, da vsakdo delujeprostovoljno, da se o članu, ki ni priso-ten, ne govori, da ima vsakdo besedo,da poslušajo drug drugega, pri pripove-dovanju se vsak trudi, da govori dovoljrazločno in glasno, da ne skače druge-mu v besedo, da so vsi prisotni enakov-redni ipd. Takšne skupine delujejo kotnadomestne družine. S pomočjo različ-nih tem, kot so na primer rojstni dan,prvi učitelj, prazniki ipd. skušajo s po-močjo pogovorov iz starejših ljudi spra-viti kar največ spominov, doživetij inzgodb, kar ima lahko poleg prijetnegadruženja tudi terapevtski učinek.Medgeneracijsko društvo Jesenski cvetje izdalo že dva zbornika, in sicer v letu

Temeljna dejavnost v teh skupinah je pogovor, vzporedna pa tudi petje, branje, telo-vadba, izleti, srečanja z gosti, ustvarjalne delavnice ipd.

Moto klub ROKOVNJAČI iz Lukovice pri Domžalah, v soboto 11.02.2006ob 16h, na smučišču Kandrše (Gostišče Vidrgar), organizira 2. Zimski mototabor. Gre za srečanje družabne narave, namenjeno predvsem članom okoli-ških moto klubov, lokalni družbi ter ostalim navdušencem nad tovrstnimšportnim dogajanjem. Dogodek bomo začinili z glasbeniki, plesnimi skupina-mi, animacijskim programom in s tekmovanjem s pležuhi oziroma paralel-nim spustom s poki. Startnina za tekmovalce s lastnimi pležuhi je 2000 sit,na dan temovanja 2500 sit, izposoja plezuha pa 500 sit. Vsak tekmovalec do-bi golaž in energijski napitek Red Bull. Za najboljše smo pripravili tudni bo-gate nagrade. Uradni treningi so organizirani 21. jan, 4. in 10. feb. na smučišču Kandrše ob18h.

Lanskoletni utrinki: http://www.mkrokovnjaci.com/Dogodki/mototabor/mototabor.html

Vec informacij: www.mkrokovnjaci.com

031/258 370 Anze

ODSEV ODSEV 1 71 7

ker jim je velikokrat metal kakšen dro-biž, da so ga nato pobirali po tleh. Baro-nica je bila resda vdova, a med drugosvetovno vojno je pri njej na gradu živelmlad nemški general, ki mu je bilo imeBŁlov. Bil je precej mlajši od baronice,lahko bi bil celo njen sin, in po pripove-dovanju Ivanke je imel v Nemčiji svojozaročenko. A bil je dober človek, nihčese ni pritoževal čez njega, veliko dobregaje naredil tako za posle kot za posestvo.»Bilo ga je škoda, ko je šel, in je prišeldrugi,« nekoliko zamišljeno pripomni inodločneje doda, da »če ne bi bilo njega,bi Nemci med vojno pol Trzina vrgli vzrak!« Trzinci so ga imeli namreč radi tu-di zato, ker je bil med vojno povezan spartizani. Ko so šli ti mimo gradu na Ra-šico, je BŁlov v grad poklical nemške vo-jake, ki so bili na straži, in jih zamotil, daso partizani varno prišli mimo.Kaj pa baronica? Kakšne spomine imaIvanka nanjo? »Bila je stroga, a poštena.Vse je moralo biti vedno pospravljeno inpostorjeno. Čeprav je bila stara in šibka,je bila pozorna na vse - nič ni ušlo nje-nim strogim očem. Vsak dan je moralobiti v gradu pometeno, pred gradom inna vrtu pograbljeno ... Dobro smo se ra-zumeli. Nikoli nas ni kaznovala, bila paje stroga. Vsakič, ko smo se srečali z njo,nam je ponudila roko, ki smo jo moralipoljubiti, drugače je bila pa poštena,« še

enkrat poudari, čeprav ji v spominu naj-bolj ostajajo dela polni dnevi, ki jih je zaskromen zaslužek preživela na gradu.Prva leta je Ivanka na gradu le pasla živi-no, kasneje, ko se je izkazala za zelo pri-dno delavko, je opravljala praktično vsadela. Ne več le za nekaj ur dnevno, pribaronici je služila po cele dneve, in kerje bilo dela veliko, vstajati pa so moraliže ob četrti uri zjutraj, se ji domov ni večsplačalo hoditi, tako da je pet let na gra-du tudi spala. Najprej je bilo treba poskr-beti za živino, nato s kuharico pripravitizajtrk, postoriti vse potrebno v gradu, navrtu, na poljih ... Poleg nje je na graduslužilo kakšnih deset moških in prav toli-ko žensk, večinoma iz Trzina in bližnjeokolice. Vsa kmečka dela je bilo trebaopraviti na roke, pokositi travo, požeti inomleti žito in še marsikaj. V konjskem ingovejem hlevu so skrbeli za več kot štiri-deset glav živine, tri pare volov in dva pa-ra delovnih konj. »Baronica je imela kra-sne konje, ko pa je kupila avto, jih je dalapobiti. Ni jih želela prodati, da jih ne bikdo drug preveč naprezal ... Res so bililepi konji,« mimogrede doda Ivanka inna moje vprašanje, kaj vse je še moraladelati, na kratko doda, da na tako veli-kem posestvu, kot ga je takrat obsegalgrad Jablje, dela nikoli ni zmanjkalo.Pred gradom, na mestu današnjega kme-tijskega inštituta, se je bohotil razkošen,prelep vrt, pravi arboretum, z lepo obre-zanimi grmički, cvetličnimi gredicami inz belim peskom posutimi stezicami.»Zanj je skrbel vrtnar Andrej, po vojnipa vrtnar Ivan Jaklič, ki je pred kratkimdopolnil 106 let,« svojo mamo dopolnihčerka Mari in pokaže članek v reviji, kije pisal o častitljivi starosti tega vrtnarja,ki se ga Ivanka še spominja. H gradu jepoleg parka sodil še lep drevored, ki jevodil od loške cerkve pa vse do Kraljeve-ga mostu, pa tudi grajski mlin in žaga.V notranjosti gradu je bilo treba pometatiin brisati prah, skrbeti za drva, nepresta-no kuriti, da so se kamnite stene vsaj ma-lo ogrele. Namesto elektrike, ki je takratše ni bilo, so si pomagali s petrolejkami,naporno je bilo tudi pranje, kateremu soženske - tri so se navadno lotile tega opra-vila, namenjale vsak mesec po en teden.

KIvanki Burgar pojdi, ta ti bo znalapovedati veliko zanimivega, še na

Jabljah je služila,« so mi svetovali neka-teri Trzinci, in res se je ta 93-letna, v Tr-zinu rojena gospa izkazala za prijetnosogovornico, polno raznoraznih spomi-nov. Skupaj s hčerko Mari in vnukomRajkom smo v mislih obujali čase preddrugo svetovno vojno, ko je veliko Trzin-cev delalo na Habachu, kakor se nem-ško imenuje grad Jablje, ali še bolj podomače - »Hodili smo u Vabuh!«, praviIvanka, edina še živeča Trzinka, ki jemladostne dneve delavno preživljala vslužbi baronice Marije Lichtenberg.V Jabljah je gospa Ivanka začela delatipri rosnih dvanajstih letih. »Na grad semšla, ko sem bila še smrklja. V trzinski šolisem končala štiri razrede - tako je takratpač bilo - in bila sem pridna učenka, sajsem vedela, da se je učiti koristno. Pokončanem pouku pa sem še kot majhnadeklica hodila past grajsko živino. Kak-šnih šestdeset glav so je imeli,« se spomi-nja začetkov, ko je takrat kot edina odtreh otrok v družini šla služit na grad.Lastnica tega nekdaj mogočnega dvorcaje bila baronica Marija Liechtenberg, do-ma s Križa pri Komendi, ki je po smrtibarona, s katerim se je poročila, v Ja-bljah dolga leta živela sama, saj otrok ni-sta imela. »Na gradu je bilo vse razko-šno, lepo in bogato. Baronica je imelasvojo kuharico, sobarico in še eno deklo,da je obema pomagala. Vsak dan sprotije povedala, kaj bi rada jedla, in to so ji vkuhinji morali pripraviti. Mize so bile šeposebej bogato obložene, kadar je baro-nica imela obiske s sosednjih graščin Čr-nelo, Križ, Krumperk in drugih, kar nibilo poredko,« pravi Ivanka, ki se še da-nes spominja tudi nekaterih skrbnikovgradu, ki so v imenu baronice skrbeli zabogato posestvo. »Najprej je bil skrbniken starejši gospod, še danes se spomnim,kako strog je bil,« spomni pa se tudi skr-bnika Riedla s Štajerske, »ta je bil res do-ber gospodar.« Čeprav je baron umrl, šepreden je Ivanka začela služiti na gradu,ve, da je imel zelo rad otroke. Drugi so jipripovedovali, da so ga otroci, ko se jepeljal s kočijo, težko pričakovali, in sovsakič, ko so ga zagledali, stekli za njim,

»Baronica je bila stroga, a poštena gos-pa,« se Marije Lichtenberg spominjaIvanka Burgar.

Pogovor z Ivanko Burgar, 93-letno Trzinko, ki je v mladosti služila na gradu Jablje

V službi baronice Lichtenberg

»

�

ODSEVODSEV1 81 8

Po petih letih dela na gradu je njena ma-ma zelo zbolela, zato se je morala Ivan-ka po končanem delu zvečer vrniti do-mov in poskrbeti zanjo ter za ostalo dru-žino. Na grad je odslej hodila na »šiht«in čeprav je bila zdoma praktično vsedneve - od sedmih do dvanajstih ter poeni uri kosila na domu še do šestih ali ce-lo osmih zvečer, zaslužek ni bil dober.»Plačevali so nas z dinarji. Za zelo velikodela je bil zaslužek zelo slab. Vsak me-sec sem dobila 200 dinarjev! Za nogavi-ce do kolen pa smo takrat morali odštetipetnajst dinarjev,« je še danes ogorčenanad slabim zaslužkom. Le petnajst di-narjev je takrat za trdo delo zaslužila nadan, pa je kljub vsemu še tisto nekaj ma-lega nosila v mengeško hranilnico, da jesčasoma privarčevala za lasten dom. Toliko bolj se zato spominja praznikovob koncu leta, ko je baronica vsakemudala kakšno malenkost, navadno so žen-ske dobile nekaj več denarja, da so si lah-ko kupile novo obleko. A to le tistim, kiso na gradu tudi spali; tistim, ki so gorhodili le na »šiht«, ta pozornost ni pripa-dala. So pa vsi enkrat na teden dobili pohlebček kruha. »Vsi, ki smo delali gor,smo se med seboj zelo dobro razumeli.Držali smo skupaj. Včasih smo dali kajhrane tudi kakšnemu revežu, ki je prišelprosit na grad, a na skrivaj - bog ne daj,da bi nas baronica zalotila! Tisti, ki smodelali gor, smo ostali prijatelji tudi še po-tem, ko smo si našli službe drugje. Da-nes so že vsi pomrli, pred kratkim še gos-pa Laura,« nekoliko zamišljeno doda

Ivanka, ki je na »šiht« na grad hodila šepetnajst let. Še kako dobro ji je poleg trdnega dela vspominu ostal takrat velik in starinskigrad, kakor ga na kratko opiše. Prosto-rov je bilo zelo veliko, tisti uslužbenci, kiso delali in spali na gradu, so imeli vsaksvojo sobo, posebni prostori so bili na-menjeni tudi obiskom. Posebno te sokrasili stekleni lestenci, več sto let starobaročno pohištvo, pisane preproge inštevilne umetniške slike, cele skrinje dra-gocenega porcelana in kristala, srebrn je-dilni pribor in številne druge dragoceno-sti, ki so jih takoj po koncu druge svetov-ne vojne vse po vrsti izropali - vojaki, kiso nekaj časa prebivali tam, drugi nase-ljenci in domačini. »Vse so uničili, po-brali so najmanjše malenkosti, celo elek-trična stikala,« se spominja Ivanka. Baronica Liechtenberg je kmalu po vojniumrla, stara je bila več kot osemdesetlet. Ivanka se še dobro spominja dne, koje izvedela za njeno smrt. »Baronico jezadela kap. Njena hišna pomočnica jepritekla do mene in na ves glas vpila:‘Ivanka, Ivanka, pridi, baronica je umr-la!’ ‘Ja, saj si ti pri njej,’ sem ji odvrnila,strežnica mi je pa prestrašeno odgovori-la, da se je ne upa dotakniti in če jo lah-ko jaz preoblečem.« In jo je uredila za napare. Baronica je danes pokopana v dru-žinski grobnici v Komendi.Med vojno se je že tako skromen zaslu-žek na gradu še prepolovil, in si je Ivan-ka kmalu po osvoboditvi našla novo delov »cegvanci« - opekarni v Črnučah, ka-

mor je dve leti vsak dan na delo iz Trzi-na hodila peš, nato pa je do upokojitvedelala v kmetijski zadrugi in za velike tr-zinske kmete na polju.Spominov na mladost in delo na Jabljahima veliko, a po njenih besedah niso ničkaj lepi. »Gor sem toliko pregarala...Večkrat sem bila lačna, kot pa sita...« Življenje ji je kljub vsemu prineslo tudimarsikaj lepega. Kljub častitljivi starostiše vedno rada gleda televizijo in kritičnospremlja aktualne dogodke, rada se voziz avtomobilom, hčerka pa jo, odkar za-radi poškodb in utrujenih kosti ne moreveč hoditi, po Trzinu vozi v invalidskemvozičku. Doma je še vedno samostojna,je članica društva upokojencev ter vednovesela obiskov. Kako močno voljo ima,pove podatek, da je Veliko planino prvičobiskala pri 80. letih, da pa ji tudi na sta-ra leta ni dolgčas, skrbi kar pet vnukov,sedem pravnukov in trije prapravnuki.

Besedilo in foto: Jasna Paladin

Mladost v gozdu

Prišlo bo novo leto,v idilo zimsko, sneg odeto.V gozdu tik nad cesto mladevitke smreke so čebljale.Ostale stare in velikeozirale so se naokoli,kajti zadnje dni v starem letuedinega sovražnika-človeka so se bale.

Naše nežne sestre male,vsako zimo do sedaj v miru so prespale,za sekiro pač bile so še premlade.

Letos pa so čudovito se razvile,od starih smrek tako so se ločile,da bile so vitke, zale.V soncu, v nočnem mirus snegom stale so pokrite,s pajčolanom belim, kakor gozdne vile v gozdu skrite. Noč za nočjo veselo so čebljale,bile življenja in lepote svoje so vesele,jih občudoval je ves gozd daleč naokoli,potem zajčki, srnice in ptice osamele,mogočni hrast in tudi stare sestre bele.

Res, čudovito je življenje,stare smreke so mrmrale,nevarnost, da lahko bi se pojavil človeks sekiro v roki, zalim so mladenkam raje zamolčale.

Emil Milan Kuferšin

Gospa Ivanka ima rada obiske, še posebej vesela je svojih vnukov, pravnukov inprapravnukov. Svoje spomine tako deli tudi s hčerko Mari in vnukom Rajkom.

ODSEV ODSEV 1 91 9

Novoletno srečanje upokojencev

Tudi letos, kot že nekaj let doslej, smose žerjavčki zbrali na zadnji letošnji

zabavi, ki je potekala v šolski jedilnici.Zbrala se nas je skoraj tretjina vseh upo-kojencev, z namenom, da se poslovimood starega leta, da slabo pustimo za se-boj, dobro pa odnesemo v novo leto.

Vzdušje je bilo veselo in zabavno, za karsmo poskrbeli tudi s kratkim progra-mom. Naš pevski zbor nam je v novipreobleki zapel nekaj pesmi, svoje pe-

sniške stvaritve pa so nam predstavili tu-di naši pesniki Nežka, Anka in Milan.Anka z novo pesmijo z naslovom »No-voletno druženje«, Nežka s pesnitvijo»Novoletna čestitka«, kjer se je hudomu-šno poigrala z nekaterimi našimi člani,in Milan s svojo pesmijo »Mladost vgozdu«.Sledila je novoletna večerja, nazdravlja-nje s kozarčki »rujnega« in seveda ples.Tradicija nam je narekovala, da ne smemanjkati srečelov, ki je med nami dobrosprejet, saj popestri dogajanje, posame-zniki pa so deležni tudi lepih nagrad.Veliko smeha je med udeležence prine-sla licitacija torte, katero je za to prilo-žnost pripravila Zinka (Jordan). Kar ne-kaj udeležencev se je resno odločilo lici-tirati, zato je bil za torto kar precejšenboj. Na koncu je zmagovalno ceno po-stavil in s tem zmagal naš novi član g.Ernest, ki je torto podaril našemu pev-skemu zboru in jih s to gesto prijetno ra-zveselil.Sredi našega praznovanja se nam je za

Novoletna čestitkaDa smo žerjavčki radi veseli,to v Trzinu vsi dobro vemo.Pod vodstvom našega predsednika Francase imenitno počutimo.

Zna organizirati lepe izlete,in z njimi razkazati kraje neštete.Piknike vedre nam redno prireja,kjer vsak se naje in dobro odžeja.

Za glasbene zvoke Franci Zupan skrbi,klaviature obvlada do potankosti.Glasbo vrti veselo in pestro,saj je naš pravi »maestro«.

Plešemo, pojemo, se veselimo,saj takšnih srečanj si vedno želimo.Za boljše vzdušje pa še srečelov,da vsak gre obdarjen domov.

Vodstvo celotno res je odlično,zna poskrbeti dobro za vse.Se trudijo razne dobrote nabavitī,da počutili čim bolje bi se.

Da holesterol preveč nam ne pade,predsednik s klobasami nas oskrbi.Za stanje stabilnejše pa še Bardorfer,redno za skuto in sir poskrbi.

Janez Štebetov se rad v kuhinji suče,kuha in streže, da vse bi bīlo prav.A vedno med nami kdo se bo našel,ki bo nehvaležno pogodrnjal.

Seveda brez pridnega, nežnega spola,tudi v našem društvu ne gre.Zato pridno in vdano Olga in Metapotrebne zadeve lepo urede.

Olga predsedniku desna je roka,tajniške posle voditi zna.Meta pa se z blagajno ukvarja,tolarčke šteje, če kaj pricurlja.

Imamo še nekaj pridnih in skrbnih,ki delo jim ni nikoli odveč.Pomagajo radi, kjer je potrebno,da lepše bi stekla zamišljena reč.

Na koncu leta pa kot se spodobi,vsem naj zahvala iskrena velja.Trdno držite vajeti v rokah,naj se druženje ne razlahlja.

SREČNO IN ZDRAVO 2006vsem tukaj zbranim želim iz srca,da v vedrem duhu in polni zdravja,nadaljevali bi naša druženja.

Nežka Andrejaš

kratek čas pridružil tudi župan g. TonePeršak ter nam zaželel zdravja in srečein hkrati izrazil željo, da bi upokojencitudi v prihodnjem letu uspešno sodelo-vali na različnih področjih v občini in stem tudi v prihodnje soustvarjali prije-tno življenje v Trzinu.Na koncu druženja smo si tudi samimed seboj zaželeli zdravja, sreče in čimveč naših druženj. Dobro razpoloženismo zaključili naše zadnje srečanje v le-tu 2005. Franc Pavlič

Novoletno druženje

Staro leto hitro odhajain novo k nam prihaja.

Žerjavčki smo se zbrali,da bomo praznovali-malo poklepetali,veselo si zapeliin prijetno se imeli.

Pečenka naj velika bo,da vinček ne stopi v glavo,da bomo imeli dovolj moči,ko se valček zavrti.S plesom bolečine ukrotimo,mladostne energije prebudimo.Lepo se je zavrteti,v globini duše zacveteti.Naj prijateljstva se stko,da lepše nam življenje bo!

Anka Jurše

ODSEVODSEV2020

Tudi lani si je sedemčlanska komisijačez leto ogledovala vrtove, okna in

balkone ter celotno urejenost posameznihhiš v Trzinu. Ponovno smo bili pred težkoodločitvijo, komu podeliti pohvale za vsa-koletno urejenost in lep izgled, priznanjaza urejenost arhitekturno zanimivih vaškihhiš in priznanja za posebno urejene in cve-toče domove v letu 2005. Na širšem spisku za oceno se je znašlo 36objektov, med njimi tudi nekaj lepo ureje-nih lokalov in podjetij. V prihodnjem letubomo v ocenjevanje vključili tudi te. Vsepa seveda po kriterijih, ki so določeni vokviru projekta Moja dežela, lepa in go-stoljubna. Hiše v naši občini smo si ogle-dovali v vsakem letnem času posebej, ta-ko da smo spremljali okrasitev v boži-čnem času, nato spomladi ob veliki noči,še posebno pa v poletnem času, ko nas jeprelepo cvetje pozdravljalo z vseh strani,končali pa smo jeseni, ko se narava umir-ja in pripravlja na zimski počitek.Na žalost pa so nas pri ogledovanju prele-pega cvetja - predvsem v Mlakah - dosti-krat zmotile luknje in jame, s katerimi sonam vrli plinarji in komunalni delavci karnekaj mesecev grenili življenje. Po drugistrani pa so bili naši pogledi usmerjeni vtla tudi zato, da smo se izognili kupčkom,ki jih hišni ljubljenčki puščajo vsevprek,njihovi ponosni lastniki pa trdijo, da to ženi od njihovega pasjega prijateljčka, am-pak od sosedovega. Se pa po Trzinu lahkomirno vozimo z avtomobili, dokler ne že-limo parkirati. Obljubljenih parkirišč pa

od nikoder. Če želimo obiskati najboljše-ga soseda, je parkirišče polno avtomobi-lov bančnih komitentov, obiskovalcev bi-feja in, kar je najhuje, si Avto Aktiv prila-šča prostor po tleh in v višino, mi pa lah-ko to samo nemočno opazujemo. Sevedapa je podoben problem tudi pri parkira-nju v OIC pred piramido, pa še na mnogodrugih krajih. Komisija je vse naštete za-deve poimenovala »naše črne pike«. Ni seodločila, da jih javno podeli, pač pa želi zopozarjanjem nanje, s pohvalami in pri-znanji spodbuditi prebivalce k temu, dabo naš kraj lepši in prijaznejši.

Avto Aktiv in »grad« najbolj kvarita podobo TrzinaDržavna komisija je Trzin v kategorijimanjših krajev letos uvrstila na sedmomesto, kar je tri mesta nižje, kot smopred tremi leti že bili. Zanimivo je, da sov kraju ocenili kot negativno dve stavbi,ki najbolj kazita izgled. Prva je ogrodjenove stavbe Avto Aktiva, druga pa večsta-novanjska hiša, imenovana »grad« v obr-tno - industrijski coni. Opozorila pa nas ješe na nekatere slabo vzdrževane in neo-metane starejše hiše v starem delu Trzina.Visoko oceno smo prejeli za Center IvanaHribarja z okolico in tudi obrtno indu-strijska cona je primerno urejena. Komi-

sija je zapisala splošen vtis, da tako obči-na kot tudi Turistično društvo in prebival-ci razmeroma dobro skrbimo za ureje-nost kraja.Tudi letos ne moremo mimo vseh tistihštevilnih posameznikov in skupin, ki nesamo pred svojim pragom, ampak tudi vokolici skrbijo za urejenost, opozarjajo napomanjkljivosti, dajejo pobude in tudi sa-mi kaj postorijo. Nekateri med njimi sotako rekoč tudi čuvaji proti vandalizmu,ki se v našem kraju vse bolj razrašča. Tre-ba je storiti vse, uporabiti vse možne nači-ne, da ga preprečimo. Omenila bi samonekaj zavednih občanov: Janeza, Boštja-na, Zvonko, Sonjo, Ivo, Bojana in številnedruge. Zahvala pa velja tudi VrtnarstvuHubat iz Dobena in Cvetličarni Ciklamaza podarjeno cvetje.Zaključno prireditev, ki je potekala konecnovembra, so s pesmijo in plesom pope-strili Folklorna skupina COF iz Ljubljane,ljudske pevke Cintara in fantovski oktetVandrovčki iz Moravč. Kot vedno na tak-šnih prireditvah smo ob zaključku zapelinašo Trzinko, pri tem pa sta nas spremlja-la harmonikarja Grega Lap in Jure Pesto-tnik. Za pogostitev so poskrbele članicenašega Turističnega društva, za okrasitevdvorane pa Vrtnarstvo Gašperlin.

Dunja Špendal

Podelitev priznanj za urejen in lep izgled našega kraja v lanskem letu

Gospod Gregor Gorenc, Peske 3,Trzin nam je poslal naslednje pismo:

Zelo ste nas razveselili z obvestilo, dasmo uvrščeni med tiste, ki pomembnoprispevajo za lep izgled našega kraja.Žal se prireditve dne 25.11.2005 zaradiobveznosti nismo uspeli udeležiti.Tudi v bodoče se bomo trudili za lepoureditev svojega doma, saj menimo, damora človek »živeti« s krajem v kate-rem prebiva in da se zaradi lepega iz-gleda vanj tudi rad vrača. Veseli smo,da ste to opazili tudi drugi in upamo,da dobri zgledi vlečejo!

Pohvale za lepo cvetje in zelenje v zadnjih letih:• Družina KLOPČIČ; Bergantova ulica 20• Gospa MIRJAM MOČNIK, Jemčeva cesta 44• Družina ŠTEBE, Ljubljanska cesta 18 A• Družina VERTIČ, Jemčeva cesta 41 A.

Priznanja za urejeni arhitekturno značilni domačiji:• Družina NOVAK, Habatova cesta 17• Družina MUŠIČ, Ulica Pod gozdom 20

Pohvale za lepo cvetje in urejeno okolico doma v letu 2005:• Družina ŽIŽEK, Pernetova ulica 16 5. mesto• Družina GORENC, Peske 9 4. mesto• Družina GUTMAN, Zorkova ulice 1 3. mesto• Družina JELNIKAR, Jemčeva cesta 14 B 2. mesto• Družina ŠLEBIR, Ulica za hribom 22 1. mesto

Turistična zveza Slovenije je na predlog TD posebno priznanje podelila tudigostilni pri Narobetu za ohranjanje dediščine arhitekture, imena in tradicio-nalne kulinarike. Priznanje sta iz rok predstavnika TZS Karla Trplana pre-vzela Maja in Boštjan Breznik.

ODSEV ODSEV 2 12 1

Kar nekaj mesecev je že minilo, od-kar smo se člani Šahovskega druš-

tva Trzin prvič oglasili s svojim prispev-kom v Odsevu. Napovedali smo obvešča-nje o šahovskem dogajanju, zato želimbralce seznaniti z nekaj najpomembnej-šimi dogodki minulega obdobja.

Za uvod najprej razveseljivo sporočilovsem ljubiteljem šaha: jeseni nam jeObčina Trzin dodelila nove igralneprostore na Mengeški cesti 9 (tam,kjer so do nedavna uradovale občinskeslužbe). Za našo dejavnost smo šahistidobili v uporabo dve sobi, ki smo ju sa-mi prebelili in opremili s pohištvom.Tako se sedaj ob ponedeljkih, ki so žepo tradiciji naši igralni dnevi, zopetzbiramo in preživljamo zimske večereob črno-belih poljih ter se pripravlja-mo na nove nastope. Pa pojdimo nekoliko nazaj in preglej-mo dogajanja, ki so povezana s tekmo-valnim udejstvovanjem našega društvav minulem letu. V začetku maja smo včast občinskega praznika organiziralitradicionalni turnir v pospešenem ša-hu. V prostorih osnovne šole se jezbralo kar 58 šahistov iz različnih kra-jev Slovenije, največ pa nas je bilo se-veda iz Trzina in bližnje okolice. V de-vetih kolih tako imenovanega švicar-skega turnirja (to je poseben način do-

si je priigralo visoko tretje mesto. Ra-zen bronastega odličja za ekipni dose-žek smo po kriteriju uspeha na posa-meznih deskah edini v ligi osvojili karštiri medalje (eno zlato, dve srebrni ineno bronasto). V isti ligi je nastopila šetretja naša ekipa Rustika Masiva (J. T.Miklavc, F. Banko, S. Mlakar, B. inM. Kesič, J. Andlovic in I. Varga) terpresenetila s solidnim osmim mestomin eno medaljo.Vse tri ekipe smo se ob koncu ligaške-ga tekmovanja udeležile še zaključnegahitropoteznega turnirja v Komendi. Popetih odigranih kolih smo bili zelo bli-zu novemu odličju, saj je naša najbolj-ša postava, ki je nastopila pod imenomBar Repek, le za pol točke zgrešila tre-tje mesto med 21 ekipami. Najbolje ješlo Mirku Tunjiću, ki je premagal vsenasprotnike, N. Jukan je priigral tri to-čke, po dve in pol pa sta jih prispevalaše I. Rojs in G. Banfi.V obravnavanem obdobju so posame-zni člani društva nastopili še na različ-nih drugih turnirjih, ki jih je v ljubljan-skem in predvsem v širšem slovenskemprostoru na pretek (večino razpisovnajdete na spletni strani Šahovske zve-ze Slovenije, kjer so potem objavljenitudi vsi rezultati), sedaj pa je v teku že58. ljubljanska delavska šahovska liga,kjer zopet nastopamo s tremi ekipami.O doseženih rezultatih bomo poročalikasneje - po zaključku tekmovanja.

Andrej Grum

ločanja igralnih parov, ko se v vsakemkolu med seboj pomerijo igralci z ena-kim točkovnim dosežkom) je prvo me-sto osvojil mednarodni mojster LeonMazi. Od naših članov se je najboljeodrezal Gregor Banfi, ki je ob koncuzasedel 17. mesto in s petimi točkamiprecej izboljšal svoj šahovski rating. Podoben turnir smo s pomočjo spon-zorja Bar Repek organizirali tudi ko-nec avgusta. Takrat je med 30 nastopa-jočimi zmagal mojster FIDE MarjanKastelic, naš najbolje uvrščeni igralecpa je bil Borut Bajec na osmem mestu.Meseca oktobra in novembra smo stremi našimi ekipami (imena nosijo posponzorjih društva) sodelovali v Dom-žalsko - kamniški ligi. Tekmovanje jepotekalo v »resnem« šahu, igrali pasmo devet zaporednih tednov, vsakičpo en dvoboj. Liga je bila zaradi števil-čnosti nastopajočih razdeljena v dvadela. V prvi, močnejši skupini je igralaekipa Bar Repek (I. Rojs, N. in D. Ju-kan, M. Mihelič, G. Banfi, M. Tunjićin K. Koštić) in ob koncu pristala naosmem mestu med desetimi moštvi.Zmagovalci so postali člani ŠD VeleDomžale, ki že nekaj časa veljajo zanajmočnejše šahovsko moštvo našegapodročja.V drugi ligi, kjer je nastopalo 14 ekip,smo se po uvrstitvi odrezali dosti bolje.Moštvo glavnega društvenega sponzor-ja Buscotrade (A. Grum, V. Skok, B.Bajec, V. Urbanc, I, Hodžič in P. Ivič)

Šahisti ne mirujemo

Vabilo TurističnegadruštvaTuristično društvo Trzin vas vabi na:• rezbarsko delavnico pod men-torstvom gospoda Marjana Vodnikaob torkih od 17. do 19. ure vtehnični učilnici OŠ Trzin;• terapevtsko gimnastiko ob torkihod 18.30 do 19.30 v mali telovadni-ci OŠ Trzin. Voditeljica je članicaTD, priznana terapevtka; • ustvarjalne delavnice vsakponedeljek v Centru Ivana Hribarjaod 17. do 19. Ure pod mentorstvomgospe Žarke Boltin - Kregar. Zavsakokratno delavnico je vObčinskem informativnem središču,Ljubljanska 12/f, na voljo informa-cija o potrebnih pripomočkih.

TD Trzin

2222

Trzinski planinci smo jo 10. decem-bra mahnili namesto na zasnežene

vrhove kar v podzemlje. Natančneje - vpodzemlje Pece, tako da ne bi kdo rekel,da izlet nima nobene zveze z gorami. Zbralo se nas je točno 17, kar je biloravno pravšnje število za mali avtobus.Prvo zanimivo presenečenje dneva jebilo za volanom avtobusa - mlada vo-znica, ki je izgledala silno prijazna, kotpa se je hitro izkazalo, tudi zelo spre-tna za volanom malega vozilca, ki je bi-lo v primerjavi z vlačilci, ki jih je vča-sih vozila, prava igračka. Vožnja doMežice je kar hitro minila, čeprav soovinki na koncu nekaterim povzročili»morsko bolezen«. Manj težav smoimeli z vožnjo v podzemlje. Opremlje-ni z anoraki, čeladami in svetilkamismo se stisnili v pravi rudarski vlakec,v katerem smo zaradi ropota in ne-vzmetenih vagonov včasih imeli obču-tek, da se peljemo »sto na uro«. A je bi-lo res zabavno, še posebej takrat, kosmo ugasnili svetilke in preizkušali, čeje tema v vagonih kaj drugačna od obi-čajne teme.Izstopili smo na postaji »Moring« na 8.obzorju in začel se je vznemirljiv poteppo rudniku. Prijazen vodnik je povedalveliko zanimivega, še boljši občutek o

tem, kakšen je bil rudarski vsakdanpod zemljo, pa smo dobili ob lutkahrudarjev. Za največ zabave je poskrbe-la tista, ki smo jo »presenetili« na ru-darskem stranišču. Zanimiv ogled jeprehitro minil in čakala nas je vožnjana svetlo.Na poti domov smo se ustavili še v »Do-lini smrti« - v Žerjavu, kjer bližnja, še ve-dno precej gola pobočja kažejo strupe-ne vplive topilnice svinca v kraju.

V Črni smo se nato ustavili še ob le-gendarnem medvedu, ki bi si na staraleta verjetno zaslužil, da ga kdo malo»sfrizira«, če je že na ogled v središčukraja. Potem smo se brez »morske bo-lezni« v prijetnem vzdušju odpeljaliproti Trzinu, vmes pa uspešno rešilinagradno vprašanje, ki je nekaterimprineslo majice, drugim pa bonbone.

Irena Mučibabić

Trzinski planinci v rudniku svinca in cinka v Mežici

Še nekaj zanimivih podatkov o »Dolini smrti«

Prav pretresljivi so podatki, da so bili ti kraji pred tridesetimi leti zaradi hudeonesnaženosti razvrščeni v 4. razred onesnaženosti ozračja. V okolici Črne, Žerjava in Mežice so že leta 1961 ocenili, da je gozd poškodo-van na površini skoraj 1.500 hektarov, od tega je bilo skoraj deset odstotkovpovsem uničenega. Ob preučevanju dve leti kasneje so se te površine povečaleže na 2.360 hektarov, leta 1966 pa je bilo samo v okolici Žerjava več kot 2.000hektarov poškodovanih gozdov. Sredi 70. let so se poškodbe na gozdovih še ši-rile, bilo jih je že 2.700 hektarov, od tega že 280 hektarov goličav, ki so strnje-ne v glavnem okoli Žerjava (Dolina smrti). Prav v tem času je prihajalo donajmočnejših ožigov, gozdno drevje ni propadalo le znotraj opredeljenegaemisijskega območja, temveč se je širilo tako, da je bilo ob koncu desetletja ževeč kot 3.200 hektarov poškodovanih gozdov. Hitro propadanje gozda, ki jeimel na strmih pobočjih s plitvo prstjo izrazito varovalno funkcijo, je sprožilozelo hudo degradacijo okolja, ki bi se tudi pri takojšnjem prenehanju onesna-ževanja težko popravilo.Do leta 1978, ko so v topilnici vgradili filtre in so se zmanjšale emisije svincain drugih kovinskih delcev, so pogosto ugotavljali močno povišane koncentra-cije svinca v listnati zelenjavi in gomoljnicah (v kilogramu korenju je bilo do39 mg svinca, drugod po Sloveniji pa v povprečju 0,29 mg!).V začetku 90. let, ko so se tudi zmanjšale količine industrijskih emisij, so pred-vsem ekonomski (manj okoljevarstveni) razlogi pripeljali do tehnoloških iz-boljšav in do zmanjševanja in opuščanja industrijske proizvodnje.

Emil Pevec

In še nekaj kratkih novičk

• V decembru smo planinci dožive-li še dva občna zbora (enega druš-tvenega in enega MO-jevskega) innovoletno srečanje mladinskega od-seka. V januarju pa nas čakajo ma-lo bolj »sneženi« izleti: eno sanka-nje, ene igre na snegu in en pravizimski vzpon. Za več informacijnas spremljajte na spletni straniwww.onger.org in na plakatih naoglasnih deskah.• Program izletov za leto 2006 jeobjavljen na spletnem naslovuwww.onger.org/depo/vo/2006prog_izlet.pdf, prav tako pa sobili izleti objavljeni v Ongrčkih, kiso izšli decembra, najdete pa jih tu-di na naslovu www.onger.org/depo/ongrcki/ongrcki2005_1.pdf.

Se vidimo!

ODSEVODSEV

ODSEV ODSEV 2323

Zaključek orientacijske sezone v Benetkah

Tudi lanskoletna orientacijska sezo-na se je zaključila na tradicionalen

način, s tekmovanjem v Benetkah. To jeveliko tradicionalno mednarodno te-kmovanje, na katerem se vedno zberepisana množica tekmovalcev, letošnjepa je bilo že 26. po vrsti. Tekmovalci te-kmujemo v različnih kategorijah, ki seločijo po tehnični zahtevnosti, spolu instarosti, od najmlajših, ki so komaj sho-dili, do najstarejših, ki že dolgo vztraja-jo v tem športu. Tekmovanja smo se vnedeljo, 13. novembra, med kar 3160tekmovalci, udeležili tudi štirje Trzinci.Poleg Anje, Mateje in mene je tekmovaltudi Vid, ki je pred kratkim dopolnil dveleti.Tekmovanje ni privlačno le zaradi tra-dicionalnosti in množičnosti, ampakpredvsem zato, ker je to mestno te-kmovanje, ki poteka v starem mestnemjedru slikovitih Benetk. To je pravo do-živetje, ki marsikomu poplača trud, kiga je na tekmovanjih, treningih in priorganizaciji tekmovanj vložil prek cele-ga leta in tako na lep način zaključi se-zono. Pa ni samo slikovitost tista, kinas, »orientaciste«, vleče v to mesto.Ulice Benetk so res posebne. Pri orien-tacijskem teku, kjer moramo sami izbi-rati pot med kontrolnimi točkami, po-sebno v Benetkah poteka, kot bi bili vlabirintu ozkih ulic in prehodov. Vseulice so si podobne. Zelo je potrebnobiti pozoren, kje si in v naprej načrto-vati celotno pot do naslednje kontrole,ji sproti slediti, da se ne boš nenadomaznašel v slepi ulici ali pa pred kana-lom, kjer ni mostu. Poleg tega je v ne-katerih ulicah velik »promet«, ki gaustvarjajo turisti in se je včasih težkoprebiti naprej. Dolžine prog, ki so priorientacijskem teku vedno izmerjenekot »zračne« razdalje med kontrolami,je dejanska dolžina proge v Benetkahveliko daljša. To pomeni, da sem zasvojo progo z dolžino 6.650 metrov,dejansko pretekel več kot devet kilome-trov in ker v Benetkah ni nobenegavzpona, tega dejansko predstavljajomostovi, kjer je pri vsakem potrebnonarediti nekaj stopnic navzgor in natonavzdol. Teh je bilo na moji progi kar44.Mateja in Anja sta tekmovali v isti ka-

tegoriji (DC) z dolžino 4.170 metrov.Mateja je med 72 tekmovalkami dose-gla 31., Anja pa 52. mesto. Jaz sem vkategoriji HB1 med 90 tekmovalci do-segel 69. mesto. V elitnih kategorijahje med ženskami zmagala Švicarka Si-mone Niggli-Luder, ki je za progo dol-go 8.100 metrov potrebovala 53 minutin 5 sekund. Simone je aktualna sve-tovna prvakinja v orientacijskem teku,ki je letos na Japonskem osvojila vsemedalje v vseh disciplinah, ki so v pro-gramu Svetovnega orientacijskega pr-venstva (šprint, srednje proge, dolgeproge in štafete). Ko je Simone predla-ni dosegla enak dosežek, je postala švi-carska športnica leta. Med moškimi jev Benetkah zmaga prav tako šla v Švi-co, saj je bil najhitrejši Christian Ro-genmoser, ki je za progo dolgo 10.410m potreboval 60 minut in 30 sekund.In kako je Vid opravil s svojo progo?Za tako mlade tekmovalce, je progaspeljana tako, da tekmovalce do kon-

trolnih točk, če se te žene vidijo, pridejo s po-močjo obešenih trakov,na kontrolnih točkah paje poleg zastavic tudikakšna od slikica živalic,iz pravljic ali iz risank.Podobno je bilo tudi naJesenskem orientacij-skem srečanju v OIC Tr-zin, kjer je nastopilo kar19 mladih orientacistov.Pri teh tekmovalcih časni pomemben, važno je,da pridejo na cilj in naj-dejo vse kontrolne točke.Organizator vse tekmo-valce enako obdari, neglede na njihov rezultatin ne glede na to, če jimna progi pomagajo starši,kar je dovoljeno.

Odlični rezultati trzinskih orientacistovLani smo Trzinci v Slo-venski orientacijski ligidosegli odlične rezultate.Slovenska orientacijskaliga ali SOL so tekmova-

nja, ki so takoj za Državnimi prvenstviza orientaciste najpomembnejša. Lanije za SOL točkovalo šest tekmovanj,od katerih so v uvrstitev šteli štirje naj-boljši rezultati. Mateja Keresteš je v ka-tegoriji Ž21B (ženske nad 21 let - B ra-zred), med 15. tekmovalkami, osvojilaodlično 2. mesto, medtem ko je AnjaBabič v isti kategoriji osvojila 5. mesto.Krešo Keresteš je v kategoriji M21A(moški nad 21 let - A razred), med 23.tekmovalci osvojil 5. mesto.Poleg SOL je bila lani prvič organizira-na tudi Slovenska Pre-O liga v precizniorientaciji. Vsa tri tekmovanja smo or-ganizirali prav člani Orientacijskegakluba Trzin. Precizna orientacija ješportna panoga, ki je zelo sorodna ori-entacijskemu teku in kjer lahko invali-di popolnoma enakovredno tekmujejoz ostalimi, ne glede na spol, starost instopnjo invalidnosti. Žal zaradi organi-zacije tekmovanja nismo mogli vsi te-kmovati, vendar so naši člani, ki se

Anja, Vid in Mateja pred štartom mednarodnega te-kmovanja v Benetkah

�

ODSEVODSEV2424

ukvarjajo izključno s to športno disci-plino dosegali izjemne rezultate. V ka-tegoriji Pre-B (B razred) je v konkuren-ci 22. tekmovalcev zmagal prav članOK Trzin, Timi Čižek, v kategoriji Pre-A (A razred) pa je Niko Čižek osvojilodlično 2. mesto za Sandijem Kmeti-čem iz Ljubljane, v konkurenci 24. te-kmovalcev. Anja je z nastopom nadveh tekmovanjih osvojila 9. mesto,Mateja pa z nastopom na le enem te-kmovanju, 17. mesto.S koncem zelo aktivne sezone v klubunismo prenehali z delom. Poleg tega,da so rezultati prek sezone zelo odvi-

sni od zimskega treninga, smo že pri-čeli s pripravami na tekmovanja, ki jihnameravamo organizirati v sezoni2006. V letošnjem letu bomo organizi-rali državno prvenstvo v disciplinisprint, državno prvenstvo v precizniorientaciji, šolsko državno prvenstvo všolskem orientacijskem teku (skupaj zOŠ Trzin), tri tekmovanja v precizniorientaciji za Slovensko Pre-O ligo2006, jesensko orientacijsko srečanje vTrzinu in tekmovanje na Florijanovemsejmu.

Krešo Keresteš,Orientacijski klub Trzin

Ker sem omenil Jesensko orienta-cijsko srečanje v OIC Trzin, izkori-ščam priložnost in se v imenu orga-nizatorjev in vseh 92 tekmovalcev,ki so na tekmovanju nastopili, za-hvaljujem vsem sponzorjem, ki sonam pripomogli finančno ali pa spraktičnimi nagradami, da smo te-kmovanje uspeli realizirati. Še pose-bej se zahvaljujem Turističnemudruštvu Trzin, kakor tudi sosedom,ki so nam pomagali pri ureditvi te-kmovalnega prostora in promocijinašega kraja.

Praznični december v trzinski knjižniciKrajevna knjižnica Tineta Orla je vskoraj dveh letih svojega delovanja le-po zaživela. Police se hitro polnijo znovim knjižnim in neknjižnim gradi-vom.Tudi vi, spoštovani obiskovalci,nam podarjate veliko knjig, za kar sevam iskreno zahvaljujemo. Trudimo senarediti lepo zbirko gradiva vseh vrst,da boste prav vsi lahko na naših poli-cah našli kaj zase.Soba za najmlajše je postala prijetenkotiček za preživljanje prijetnih uric ob

branju in igranju, na voljo paso tudi štirje računalniki zauporabnike z dostopom dosvetovnega spleta.Za najmlajše so vsak teden vknjižnici tudi pravljične urice,ki za dve skupini potekajo odoktobra do maja. Skupini stazaključeni, povpraševanje paveliko. Pravljičarka Sonja vsakteden predstavi eno pravljico,nato pa skupaj z otroki ustvar-jajo na temo te pravljice. Za-

radi stiske s prostorom je soba za pred-šolske otroke v tem času zaprta (vsakosredo od 17.00 do 18.45), za kar sevsem našim obiskovalcem opravičuje-mo.Za osnovnošolce vsak mesec pripravi-mo knjižno uganko, ki jo lahko rešijo spomočjo priloženih knjig. Izmed reše-nih ugank izžrebamo eno, srečni izžre-banec pa prejme knjižno nagrado.V prazničnem decembru so otroci napravljičnih uricah izdelali novoletne

okraske iz slanega testa, kismo jih obesili na drevesce vsobi za predšolske otroke.

Za vse trzinske otroke pasmo pripravili tudi pravlji-čno urico z obiskom Boži-čka. Potekala je v dvoraniMarjance Ručigaj, razvese-lili pa smo 40 otrok, ki soprišli v spremstvu svojihstaršev.

Nato pa smo gostili še Lut-

kovno gledališče Tri in njihovo pred-stavo Egon, z lepo božično tematiko.Tudi ta predstava je bila lepo obiskana.

Polona Pavšek

Knjižnici so podarili knjige: Francka in Tone Gortnar, DarjaHren, Klemen Hren, Zdenka Kos, Va-lentina Kralj, Marija Lukan, StaneLukežič, Nataša Pavšek, Nataša Pe-ternelj, Ivanka in Zvone Poje, MajaRakun, Matjaž Ribaš, Andraž Udovičin Anže Udovič.

Vabimo vse, ki nas že poznate, in ti-ste, ki nas še ne, da nas obiščete inda skupaj naredimo našo knjižnicoše bolj živo in prijetno!Za konec le še nekaj splošnih infor-macij: • za vpis v knjižnico potrebujete le

osebni dokument• vse storitve, razen zamudnine, so

brezplačne• strošek izdelave članske izkazni-

ce je 300 sit• knjižnične usluge nudimo le ob

predložitvi članske izkaznice• ob vpisu postanete člani Knjižni-

ce Domžale, kar pomeni da sigradivo lahko izposojate v vsehnjenih enotah

• delovni čas: ponedeljek, sreda in četrtek od 15. do 19. ure torek in petek pa od 9. do 13. ure

2525ODSEV ODSEV

V lanskem septembru so se - tudi pospodbudah Turističnega društva

Trzin - odprla vrata naše glasbene šole,ki ponuja učencem poučevanje klavirja,sintisejzerja, klavirske in diatoničneharmonike, flavte, kitare (tudi bas inelektrične) ter solopetja, organizira patudi glasbne urice za najmlajše, ki sko-zi igro spoznavajo svet glasbe.

Šola deluje po programu državnihglasbenih šol, v katerih učenec dobipredpisano snov, potrebno za oprav-ljen letnik, in po ljubiteljskem progra-mu, ki je bistveno bolj prožen. Učencisproti - ob osvajanju osnov instrumen-ta in glasbene teorije - igrajo želeneskladbe, primerne njihovemu znanju.

Šola je primerna za vse starostiGlasba je univerzalni jezik, s katerimbolje in lažje izražamo svoja čustva,zato veliko pripomore k celostnemuosebnostnemu razvoju otroka ali tudistarejših oseb, ki na ta način lahkouresničijo neizpolnjeno željo iz otroš-tva. Potreba po glasbenem izobraževanjuje vse večja. V glasbenih šolah že zara-di prostorske in kadrovske omejitvene morejo sprejeti vseh zainteresira-nih, zato je še toliko bolj dobrodošelprostor v naši glasbeni šoli, kar potr-juje tudi velik vpis za prvo leto delova-nja. Pretežni del naših učencev je izTrzina, slaba četrtina pa iz Domžal,Mengša ter ljubljanskega in kamniške-ga okoliša. Trudimo se nuditi učencem vse naj-boljše. Kolektiv šole je mlad in stro-kovno usposobljen, prizadeva si zaoptimalno podajanje snovi in se učen-

cem prilagaja v največji možni meri.Tudi prostorski pogoji za naše delo vCentru Ivana Hribarja, ki je že takoali tako trzinski kulturni hram, so ze-lo dobri. Šolnina - nenazadnje smo za-sebna šola, ki ne prejema pomoči izdržavnega proračuna - je zelo spre-jemljiva, s čemer so zadovoljni otrociin starši. Z Občino Trzin lepo sodelujemo. Nisamo v interesu šole, pač pa tudi obči-ne, da ima čimveč glasbeno vzgojenihotrok, ker bodo ti dajali kraju večjo ši-rino pri posameznih kulturnih dogod-kih. Starejših učencev je zaenkrat šenekoliko manj, vendar so naše učneure tudi zanje nadvse lepi trenutki, kijim dajejo glasbeno bogastvo in vrača-jo prav posebno zadovoljstvo. Za za-četek ni nikoli prepozno...Doslej smo že sodelovali pri nekate-rih dogodkih v občini. Eden od teh jebil novoletni koncert, ki ga je organi-ziralo Društvo prijateljev mladine vkulturnem domu; na njem je sodelo-valo tudi šest naših učencev. Drugidogodek je bila predstavitev knjigeMira Štebeta »Preizkušnje«, ki je tudiname naredila velik vtis. Kdor prebe-re knjigo, vidi, kaj ljudje vse zmoremoin prenesemo. Če se v tako hitrem ča-su, ki nas, hočeš nočeš, vleče vase, sa-mo za hip ustavimo in zamislimo, kajnas dela srečnejše in boljše, začutimo,da so nam (enim bolj, drugim manj)preizkušnje naložene. Ko jih preživi-mo, postanemo močnejši. Na konculeta, ko nekako nehote delamo obra-čun sami s seboj, se še bolj zavemo,kako pomembno si je vzeti čas zase,za svoje drage in uživati v trenutkih inmajhnih rečeh. Z učenci naše glasbene šole se sedaj sposebnim zadovoljstvom pripravlja-mo na nastop v februarju. Nam inučencem je to posebno veselje in

skrb, da bomo čim boljši. Saj poznatetisto, da sta največja slast in čar v po-ti, cilj pa je krona prehojenega. Vsi skupaj želimo občankam in obča-nom vse najlepše z željo po čimvečpetja, plesa, vesele muzike in da bi nahrbtu namesto slabe volje nosili naprimer kitaro, s katero bi radostili se-be in druge.

Renata Smolnikar

Glasbena šola L’ARTKO v Trzinu

Tudi ustvarjalne delavnice še bodoOblikovanje je stalnica v mojemživljenju in še vedno zapolnjujemoj delavnik, mogoče v manjši me-ri kot pred odprtjem glasbene šole.Pa vendar verjamem, da se bomotudi na tem področju še srečali inlepo ujeli na kakšni ustvarjalni de-lavnici.

Vabilo na nastopVabimo vas na nastop učencev

naše glasbene šole, ki bo v četrtek,2. februarja 2006,

ob 17. uri v Kulturnem domu Trzin.

Spoštovane občanke in občani!

V zadnjem času so se v javnosti obpredstavitvi predlogov sprememb Zako-na o zaščiti in reševanju pojavile števil-ne debate glede vloge civilne zaščite.

Ker želimo v Civilni zaščiti Trzin pred-staviti njeno delovanje in aktivno sode-lovati pri spremembah le - te v priho-dnosti, dovolite, da vas povabimo na

okroglo mizo na temoSodobne vloge civilne zaščite,

na kateri bodo sodelovali:

Zoran Rinkpoveljnik CZ občine Trzin

mag. Andrej Kovačičnamestnik poveljnika CZ občine Trzin

predstavniki zaščite in reševanja Republike Slovenije

Okrogla miza bo potekala v četrtek, 16. februarja 2005, ob 13. uri

v prostorih kulturnega doma občine Trzin na Mengeški cesti 9.

Vabljeni ste vsi, ki vas ta tema zanima,še posebej pa:

predstavniki medijev•

župani občin: Trzin, Mengeš, Domžale in Ljubljana

• poveljniki civilne zaščite

sosednjih občin•

člani civilne zaščite občine Trzin•

delavci občinske uprave občine Trzinpredstavniki gasilskih zvez in

• predstavniki trzinskih društev

ODSEVODSEV2626

Otroški parlament na OŠ Trzin

Otroški parlament je oblika sodelova-nja med šolo, civilno družbo in vla-

do. Na njem se razpravlja o problemihdružbe, otroci povedo svoja mnenja,odrasli ta mnenja upoštevajo, ker takolažje sprejemajo odločitve.

Nekaj o zgodovini otroškegaparlamentaParticipacija (udeležba) slehernegačlana skupine (družbe) pri sprejema-nju odločitev je temelj demokratičneureditve. Pomembna je za člana same-ga pa tudi zaradi dolgoročnega intere-sa skupine (družbe), katere uspešnoupravljanje temelji na poznavanju po-treb in interesov vseh članov. Zaradirazvite participacije je mogoče priča-kovati tudi bistveno zmanjšanje neza-želenih (deviantnih) vedenj. Pravila,ki jih člani v razpravi predelajo inosvojijo, so bolj spoštovana in učinko-vita.Otroško participacijo v njenih različ-nih vidikih na več mestih opredeljujetudi Konvencija OZN o otrokovih pra-vicah. Ob razkrajanju starih družbenihmatrik in na začetku preurejanja druž-be je izginilo tudi nekaj oblik otroškeparticipacije (Pionirska organizacija,mladinske delovne akcije, Zveza socia-listične mladine pa se je preoblikovalav politično stranko). Hkrati s prvimivečstrankarskimi volitvami so se poja-vile pobude za nove oblike otroške par-ticipacije. Leta 1991 je Zveza prijate-ljev mladine Slovenije (ZPMS) prvičorganizirala srečanje osnovnošolcev spredstavniki državne oblasti (na temoekologije), ki se ga je šele v naslednjihletih prijelo ime »Otroški parlament«.V naslednjih letih je ZPMS spodbujalarazvoj parlamentov na šolski, občinski,regijski in državni ravni.Nekaj let po začetku delovanja otro-škega parlamenta je stopila v veljavotudi nova šolska zakonodaja, ki je taproces podprla. Zakon o OŠ je uzako-nil pol ure tedensko za oddelčne sku-pnosti (tako imenovane razredne ure,ki so pravzaprav baza parlamenta), vPravilniku o pravicah in dolžnostihučencev osnovne šole pa se je pojavilazahteva, naj ravnatelj zavoda omogočisklic parlamenta oziroma šolske sku-

pnosti dvakrat letno. Enkrat se obrav-nava državna ali nacionalna tema, to jetema, ki so jo otroci izbrali za nasle-dnje šolsko leto in je enotna za vso Slo-venijo, druga tema pa izhaja iz intere-sov učencev na določeni šoli.V preteklih letih so se zvrstile nasle-dnje nacionalne teme: Ekologija, Prija-zna šola, Prosti čas, Nasilje in odnosimed vrstniki, Zasvojenost, Odnosimed učenci in učitelji, Šolska pravila,Mediji, Državljan Evrope. Nekatere te-me se pojavljajo že drugič, letošnja te-ma pa so tabuji - prepovedane stvari.

Kaj so tabuji?Tabuji so v bistvu prepovedi posebnevrste, ki jih poznajo vse družbe in kul-ture in njihovo kršenje tudi radikalnosankcionirajo. Gre za neke vrste social-na pravila. Ko so učenci razglabljali otabujih (v meseci septembru so na šolio tem naredili tudi anketo), pa se je iz-kazalo, da so zanje tabuji bolj stvari, okaterih se ne spodobi govoriti ali sepremalo govori. Na vprašanje, kaj je zate tabu, so otro-ci na trzinski šoli odgovarjali: učna ne-uspešnost, imetje staršev, ljubosu-mnost med brati in sestrami, prepirimed starši, spolnost, smrt ali huda bo-lezen, drogiranje, nasilje, posilstva, ra-zveze, homoseksualnost, nezakonito-sti, goljufije, izbrisani, samomori, pro-stitucija, govorjenje o drugačnih (inva-

lidi, umsko manj razviti) in druženje znjimi...Na razredni uri so se posamezni oddel-ki domenili, kateri temi se bodo boljposvetili. Mnogi so brali različne knji-ge, v katerih je opisanih veliko »prepo-vedanih stvari«. Za prvo izvirno slo-vensko mladinsko temo velja Gimna-zijka Antona Ingoliča, ki je izšla leta1967, ena zadnjih pa je GimnazijecIgorja Karlovška iz leta 2004. V vme-snem času je izšlo veliko mladinskihknjiževnih del, ki obravnavajo tabu te-me (spolnost, droge, nasilje, smrt, sa-momor, umor, posilstva, zlorabe). Nadelnem kulturnem dnevu so oddelkirazpravljali o njihovi temi in pripravilipredstavitev za šolski parlament (pla-kat, dramatizacija, pesem, pismo...).Šolski parlament je bil organiziran vpetek, 10. decembra, nanj pa so bili po-vabljeni tudi predstavniki staršev, obči-ne, društva prijateljev mladine. Sesta-nek se je pričel s himno, nagovoromravnatelja, v nadaljevanju pa so sreča-nje vodili izvoljeni predstavniki učen-cev Nataša Pirc, Tadej Bevk in Tim Po-dlogar. Posamezni oddelki so v nekajminutah predstavili njihova mnenja. Iz-brali so teme: nasilje med vrstniki, nasi-lje starejših nad mlajšimi, zlorabe snovi(kajenje, mamila, alkohol, hrana), nare-dili so anketo o zlorabi, revščina ali so-cialna neenakost, razveze in nove dru-žine. Povabljeni gostje so pohvalili delo

ODSEV ODSEV 2727

enim samim modelčkom dela potičkeiz mivke. Edino, kar je tukaj vredno do-živeti, je snorklanje ali potapljanje vRdečem morju, pravem, še neokrnje-nem podvodnem kraljestvu živopisanihkoral in ribic. To je seveda en način potovanja, meninič kaj pisan na kožo. Saj mi prav nične ugaja cele dneve s skupino pridnoracati za vodičem, se po cestah voziti vkonvojih, zastraženih z vojaško polici-jo, in si ogledovati le strogo določeneznamenitosti, ne da bi iz same radove-dnosti imel možnost pogledati še me-sto, vas ali pa kak palmov gaj, ki se slu-čajno nahaja tam v bližini. Še dobro,da obstajajo tudi drugi načini, ki bolj

Egipt je ena turistično najbolj priljublje-nih destinacij na našem planetu, saj ježe grški zgodovinar Herodot, ki je živelokoli 485 - 425 pr.n.št. dejal, da je tunajti »več čudovitih stvari in osupljivihdel kot v katerikoli deželi«. No, s tem selahko vsaj delno strinjam, saj je ta prete-žno puščavska pokrajina, skozi kateroteče reka Nil, ki pomeni življenje, pravazakladnica nekdaj tako mogočne staro-egipčanske civilizacije. Civilizacije mo-gočnih faraonov, ki so za seboj pustileogromno dediščino, od arhitekture, sli-karstva, kiparstva do pisave, s pomočjokatere se nam je razjasnil velik del nji-hovega izročila, od kulture, politike doreligije. Vse to je, skupaj z gonjo Egip-čanov za zaslužkom, vodilo k množi-čnemu organiziranemu turizmu, ki sku-pine ljudi iz celega sveta kot po teko-čem traku pošilja na hitre oglede takoimenovanih znamenitosti. Nabašejo jihv letala, iz letališč takoj strpajo v avto-buse in nato zapeljejo v hotel z ne vemkoliko zvezdicami. Potem jim tam po-strežejo z »egipčansko hrano«, ki je ka-kopak velik približek evropski hrani, injih udobno namestijo v prijetne, nači-čkane sobe, tako da nimajo prav nobe-nega pristnega občutka o tem, kakšen jepravzaprav tisti pravi Egip za visokimihotelskimi zidovi. Če imajo srečo, sejim morda prikaže v sanjah. Kajti tistiteden ali dva preživijo približno nekakotako, da jih šofer z avtobusom dan zadnem prevaža od mesta stalne namesti-tve pa do točk ogleda, kot so Kairo, pi-ramide v Gizi, Dolina kraljev in kraljic(grobnice faraonov, njihovih kraljic inodličnikov), raznoraznih veličastnihtempljev, kot je na primer Amonov tem-pelj v Karnaku, Horusov v Edfuju, Tem-pelj Ramzesa II. v Abu Simblu itd. No,nekateri si privoščijo tudi ogled mesta

Asuan, kjer se začne arabski svet počasistapljati s črno Afriko, morda se do tjacelo pripeljejo s faluko, egipčansko jadr-nico. Tisti bolj romarsko navdahnjenipa jo morda ucvrejo na Sinajski polo-tok, kjer se od vznožja tik najstarejšegaše delujočega samostana svete Katarineodpravijo na goro Sinaj, kjer naj bi, kotpravi Biblija, bog Jahve Mojzesu razo-del deset božjih zapovedi. Nekateri paodpotujejo v Egipt samo zato, da se na-stanijo v kakem hotelskem komercial-nem obmorskem naselju, kot je na pri-mer Sharem al Sheikh, kjer nato prebi-vajo v hotelih ali apartmajih, ki jihmnožično zidajo po enem in istem ko-pitu, podobno kot otrok v peskovniku z

otrok in dali pobudo, da bi njihove iz-delke razstavili tudi v občinskem raz-stavišču. V mesecu januarju je naša šolaorganizatorka medobčinskega otroške-ga parlamenta šol (občine Domžale,Mengeš. Moravče, Lukovica...). Pritem računamo na pomoč Zveze prijate-ljev mladine, staršev, občine, saj je sre-

čanje tudi priložnost za promocijo šolein kraja. Predstavniki naše šole se bodokonec februarja udeležili tudi državnegaotroškega parlamenta.Razpravljali smo tudi o drugi temi zašolski parlament, ki izhaja iz potrebotrok naše šole. Dani so bili štirje pre-dlogi: reševanje konfliktov in medvr-

stniško posredovanje, poklici, ureje-nost šolskih prostorov, drugačni ljudje(prizadeti). Na naslednji razredni urise bodo oddelki domenili za eno odteh tem, domenili se bomo za enotnotemo, o kateri bomo razpravljali aprila.

Marja Gerbec,mentorica Skupnosti učencev šole

Potepanje po Egiptu - puščavski deželi z zelenim srcem, ki ga oživlja reka Nil

Bela puščava. Egipt je pretežno puščavska dežela. Na desni strani Nila leži Vzho-dna ali Arabska puščava, na levi pa Zahodna ali Libijska. Poleg tega je puščavskitudi Sinajski polotok, ki je zanimiv zaradi pustih rdečkastih gora. Puščavski svetzna biti zelo raznolik, saj je na tem področju najti tako peščene sipine, kot tudiskalnato pustinjo (belo ali črno). Posebej lepa je t.i. bela puščava, posejana z ogro-mnimi belimi kamnitimi gmotami, ki jih je veter tako izoblikoval, da so od dalečvideti kot ogromni cvetovi - v skladu s tem so jih poimenovali puščavske rože.

ODSEVODSEV2828

ustrezajo moji nemirni naravi. Enaizmed možnosti je lastni prevoz, da sevozilo najame ali pa se ga pripelje oddoma. Jaz sem tokrat potovala v družbiše sedmih popotnikov, brez agencije, odkaterih nas je iz Slovenije v Kairo z leta-lom priletelo šest, dva pa sta se od tampripeljala z vojaškim tovornjakom, do-dobra predelanim v pravo popotniškognezdo, opremljeno z udobnimi sedeži,s štedilnikom in hladilnikom. Pri tem jemeni najbolj ljubo to, da se lahko natem vozilu med vožnjo izvrstno sedi nastrehi (če si pripravljen za to staknitinekaj modric na riti), pri čemer je po-glavitna prednost ta, da si s pokrajino,skozi katero se voziš, nenehno v nepo-srednem stiku. Takšne vrste potovanjenikogar od prisotnih ne ujčka v naročjumondenih hotelov, ampak si je potreb-no vsak dan na novo poiskati prenoči-šče pod puščavskim nebom, posejanimz zvezdami. Nikoli vnaprej ne veš, kjeboš spal, kaj boš jedel, niti tega, kam to-čno si namenjen. Za spanje se ponavadizačne iskati prostor, ko se sonce kot po-marančni sok razlije čez nebo, kdaj pacelo v čisti temi, kajti ko smo bili mitam, oktobra in novembra, so bili dneviže zelo kratki, in je sonce zahajalo okolišestih, potem pa že okoli petih. Preno-čevali smo na peščenih puščavskih pla-notah, v objemu skalnatih gmot, ob ce-stah, na njivah in v drevesnih nasadih.Pri tem smo se vedno izogibali bližininaselbin, da ne bi imeli sitnosti s polici-jo. Ti morajo namreč skrbeti za varnosttujcev, in neradi dovolijo prenočevati všotorih sredi divjine, kjer po njihovempreti nevarnost iz vsakega vogala. Jazpa bi rekla, da znajo biti oni včasih boljnevarni kot pa tiste nevarnosti, proti ka-terim se sami borijo. Kot na primer pr-vo noč, ki smo jo prebili nekje ob robuKaira na nekem gradbišču in nam poli-caji celo noč niso dali miru. Nenehnoso se sukali okoli naših šotorov in spra-ševali, kaj delamo tam in kdaj mislimooditi. Ko se nam je že uspelo dogovoritis šefom policije, da sicer lahko prespi-mo, le da moramo zjutraj zgodaj oditi,še ni bilo miru. Tudi potem, ko smo zdr-snili v nemiren sen, so okoli naše posto-janke kolovratile majhne nadute policij-ske »ribe«, ki očitno niso imele nič pa-metnega početi, in težile. Iznenada se ješotor, v katerem sva spali moja sestri-čna Katja in jaz, pričel majati, od zunajje bilo slišati glasove, tik zatem pa so po

šotoru že šarile moške roke, dva mladcapa sta se hihitala in spraševala:« Haygirls what’s your name?« Niti malo senista zmenila za moje negodovanje, najizgineta ven, ampak sta vztrajno težilain že grabila Katjo za noge. In še dobro,da se je v sosednjem šotoru zbudil šefMetod in oba tipa zabrisal iz najinegašotora. Kaj prida niso zalegli niti Meto-dovi očitki na temo dobrote in dostoj-nosti muslimanov do žensk, niti rama-dan, ki je potekal tisti mesec, kajti mul-ca sta se brez slabe vesti prišla važit šezjutraj in celo hotela piti naš čaj. Hrano smo večinoma kupovali na pisa-

nih tržnicah v mestih in vaseh, kjer jevedno živahno. Na tako imenovanih ba-zarjih prodajajo vse, kar ti srce poželi -od sadja, zelenjave, mesa, rib, pisanihin mamljivih začimb, eteričnih olj, ze-lišč, oblačil, nakita, papirusa, starin...Ljudje se derejo drug čez drugega, kotto še posebej obvladajo Arabci, te vleče-jo za rokave, barantajo, hitijo k pomem-bnim opravilom, peš ali na osličku.Egipčani, predvsem trgovci, so eni naj-bolj zoprnih ljudi, kar sem jih kdaj sre-čala na svojih poteh po različnih deže-lah. Na smrt so na primer užaljeni, če siogleduješ predmete v trgovini ali na ba-zarju, potem pa nič ne kupiš. Medtempa te nadlegujejo in težijo, tako da si šepogledati ne moreš nič. Kako boš po-tem v miru sploh kaj lahko kupil! Težav-ni znajo biti predvsem do žensk, saj bise vsi neznansko radi poročili, če že neto, pa vsaj nekaj dobili. Pri tem še ve-dno radi v zameno ponujajo kamele -seveda bolj za šalo kot pa zares. Hranoje običajno pripravljal in kuhal Metod,ki je po celodnevni vožnji vedno premo-gel še toliko energije, da je z veseljemprijel za kuhalnico tudi potem, ko jesonce že zdavnaj odšlo v podzemlje,kot so verjeli stari Egipčani. Kadar pasmo zašli v kakšno mesto, kajti klatilismo se predvsem po podeželju in samo-tnih puščavskih širjavah in njenih zele-

Rdeče morje. Rdeče morje, ki je sicer turkizne barve, ob večerih, ko zahaja soncedobi rdečkast lesk. Drugače pa raj za snorkljanje in potapljanje, saj s svojim podvo-dnim bogastvom koral in pisanih rib težko pusti kogarkoli ravnodušnega.

Potek poti: Kairo, Giza (piramide -grobnice faraonov), vzhodna pušča-va z oazami Bawiti, Baharija, Fara-fra, Dakla (slovijo po toplih zdravil-nih vrelcih in po datljih), Luksor,Dolina kraljev in kraljic (grobnice),Karnak, obala Rdečega morja (Hur-gada, Safaga, Quseir), Edfu (Horu-sov tempelj), Asuan (res lepo me-sto, vredno ogleda), Abu Simbel(tempelj Ramzesa II.), ob Rdečemmorju do Sueza, obala Sinajskegapolotoka, samostan sv. Katarine ingora Sinaj, Jordanija (Akaba, WadyRum, Petra, Aman), Kairo.

ODSEV ODSEV 2929

nih oazah, poraslih z dateljnovimi pal-mami, smo zavili tudi v kakšno domačoegipčansko gostilnico ter si privoščilimarsikatero dobroto: kebabe, pečenepiščance, falafele, omake- kot so humusin jogurtova s česnom ali kumaricami,palačinkasti kruh, slaščice, kot je na pri-mer baklava in seveda čaj ter na koncušiša, torej vodna pipa. To še posebej ra-di kadijo tamkajšnji moški, ki so žen-ske, posebej na podeželju, skorajda izri-nili iz javnega življenja in si ga čisto pri-lastili. Še posebej v lokalih ni videtižensk, tam se skozi cel dan zbirajo mo-ški, pijejo čaj, igrajo družabne igre, izšiš kadijo sladek sadni tobak in bolščijona ulice, kjer se vije življenje po ustalje-nih tirih. Naš načrt potovanja je bil sicer boljvznemirljiv, kot ga je bilo na koncu močuresničiti, saj je bil poglavitni cilj priti inpotovati po Sudanu, po črni Afriki, todausoda ni bila na naši strani. Do tja izEgipta pelje samo ena pot, ki vodi po re-ki Nil, meje po kopnem pa so vse zaprte.Enkrat na teden iz Asuana odpelje enasama ladja, pravzaprav podrtija, ki sprej-me samo dva avtomobila, in še to na ne-ko brv, ki je pritrjena na ladjo. Mi pasmo imeli smolo, saj je neki Nemec že

nekaj časa prej rezerviral ta isti termin,na katerega smo se želeli odpeljati mi.Poskusili smo vse, kar je bilo mogoče, dabi se vkrcali, od podkupnin do tega, dasmo hoteli celo zakupiti svojo ladjo, doposkusov dobiti posebna priporočila inmejo prečkati po kopnem. Toda trde ura-

dniške buče Egipčanov, kljub temu da sose delali blazno uslužne in na vso močpripravljene pomagati, se niso uklonile.Tako da nam ni ostalo drugega kot to, dabolj raziščemo Egipt in jo na koncu ma-hnemo še malo v Jordanijo.

Besedilo in foto: Mirjam Štih

Tržnica. Srce vsakega mesta, kjer se v splošnem vrvežu mešajo najrazličnejši orien-talski vonji, pogled opazovalca pa kar šviga sem in tja od stojnice do stojnice ter mo-tri pisano blago, ki ga vešči Arabci ponujajo mimoidočim v neizmerni vznesenosti inhisteriji.

VV SSPPOOMMIINN IINN ZZAAHHVVAALLOOV življenju si vsak izbere svojo pot,tebe, Miha, je tvoja odrešila,a naša srca za vedno je zlomila.

Veliko prezgodaj nas je nepričakovano zapustil naš dragi

MIHA OREL

Ob tem žalostnem dogodku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za lep in topel pristop vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem iz osnovne šolein gimnazije, sosedom, znancem ter vsem sodelavcem. Vsem se zahvaljujemo za izre-čena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Pavletu Krtuza mašo in opravljen pogrebni obred, Evi za čudovito igranje na violino in vsem pev-cem za lepo petje ter za zaigrano Tišino.Srčna hvala še enkrat prav vsem. Slovo je boleče, vendar upamo in vemo, da je našel svoj mir.

Vsi njegovi

Naj te zdaj angel pelje gor v raj,Naj ti pokaže to, česar za tebe ni bilo.

Nomadi . Nomadskega prebivalstva, kise je v stalni skrbi za hrano preseljevaloiz enega kraja v drugega je vedno manj.Le še maloštevilni beduini potujejo ssvojimi kameljimi čredami po egiptov-skih puščavskih območjih. Mnogi pa sose za stalno naselili.

ODSEVODSEV3030

27. 01. 2006 09:00 OŠ Trzin šolski parlament

27. 01. 2006 Društvo upokojencev Predavanje z diapozitivi preživelih zakoncev o cunamiju.

09. 02. 2006 13:00 Občina Trzin prostorska konferenca, dvorana Marjance Ručigaj

10. 02. 2006 Turistično društvo predavanje- restavratorstvo

14. 02. 2006 18:00 Občina Trzin javna obravnava Strategije prostorskega razvoja, dvorana Marjance Ručigaj

15. 02. 2006 Občina Trzin, župan kulturni večer

24. 02. 2006 DU Žerjavčki Predvidevamo OZ DU »Žerjavčki« v osnovni šoli ob 16. uri.

25. 02. 2006 13.00 Turistično društvo Pustni karneval - ploščad pred KUD-om

03. 03. 2006 18.00 Turistično društvo Predavanje o gojenju okenskega in balkonskega cvetja - avla OŠ

Opombe: Dodatne informacije o prireditvah so na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski c.12f in po telefonu številka01/564 47 30

Več informacij o prireditvah v organizaciji Planinskega društva Onger Trzin dobite na spletni strani www.onger.org

N A P O V E D N I K D O G O D K O V V T R Z I N UZ A M E S E C J A N U A R , F E B R U A R I N M A R E C 2 0 0 6

Bližnjica skozi birokracijoOdslej si bomo v Sloveniji lahko razli-čne pravne dokumente na portaluwww.Informiran.si »izdelali« sami in stem prihranili veliko časa, denarja inživcev. Dokumente si bomo pripravljalitako, da nas bo program vodil s pomo-čjo pametnih elektronskih predlog. Vse-bine so namenjene vsem, ki potrebujejokakršenkoli pravni dokument, bodisipravne kot tudi fizične osebe. Programomogoča namreč vsebine za reševanjenajrazličnejših življenjskih situacij, v ka-terih se znajde posameznik ali podjetje.

Cenejša in hitrejša izdelava pravnih dokumentovNovembra lani je začel uradno delovatiportal www.Informiran.si, katerega glav-ni namen je pomagati uporabnikom priurejanju pravnih in upravnih zadev - iz-polnjevanju državnih obrazcev oziromavlog. Na portalu je na voljo dostop, iz-polnjevanje in pojasnilo postopkov zaokoli 400 pametnih elektronskih upora-bnin. Trenutno lahko uporabniki izbirajo upo-rabnine v enajstih kategorijah, od delado zaposlovanja, preko računovodstvado državne uprave in občin (avtomobili,delo in zaposlovanje, dopisi in doku-menti, družba, državna uprava in obči-ne, gospodarstvo, pravne zadeve, pre-moženjske zadeve, prosti čas, računo-vodstvo in davki ter šolstvo). To so dr-žavni obrazci, pogodbe, pravni doku-menti, vloge, pritožbe, prijave, tožbe,sklepi, sporazumi, ugovori in številne

druge pametne uporabnine. Ob vsakemobrazcu so navodila, ki vodijo upora-bnika, mu pomagajo z nasveti, opozori-li, navodili in primeri ter vsemi infor-macijami, da lahko pravilno izpolni po-datke. Uporabnik dobi tudi informacije,kam vložiti dokument, v koliko izvodih,kaj priložiti, kdo mora biti podpisan,kakšen je rok za vložitev, kolikšna jeupravna taksa, kaj storiti, če je vlogazavrnjena in podobno. Zaenkrat se lah-ko dobljene vloge tiska, shranjuje, urejav urejevalniku besedila in pošilja poelektronski pošti, kasneje pa bo dodanatudi možnost e-vlaganja.

Sprotno usklajevanje zakonodajnih sprememb Kot poudarjajo na PCMG (Pospeševal-ni center za malo gospodarstvo), novportal omogoča, da uporabniku ni večtreba stalno spremljati številnih zakono-dajnih sprememb. Sodelovanje z vrhun-skimi pravnimi strokovnjaki ter stalnoposodabljanje vsebin zagotavljata, da soizdelani dokumenti vedno pravno pra-vilni, kvalitetni ter skladni s trenutnoveljavno zakonodajo.Sami si na primer lahko izdelamo Akto ustanovitvi enoosebne družbe z ome-jeno odgovornostjo, Izjavo ustanoviteljao poravnanih obveznostih, Zahtevek zapovrnitev škode, Prijavo nepravilnostitržnemu inšpektoratu itd... Na portaluje najbolj popularnih naslednjih pet do-kumentov: Vloga za znižano plačilovrtca, Pogodba o zaposlitvi, Najemnapogodba za stanovanje, Prodajna po-godba za motorno vozilo ter Pritožbanad kaznijo za prekršek.

Iščejo vlagateljeInovativno spletno tehnologijo z ele-menti navidezne umetne inteligence jerazvilo podjetje Inform, ki deluje od le-ta 2003. Družbo Inform, pretok zna-nja, d.o.o., je leta 2003 skupaj z druža-bniki ustanovil ustanovitelj družbe IUSSoftware Anton Tomažič. Lastniki pod-jetja Inform d.o.o. bodo po podatkih izposlovnega časopisa Finance po dru-gem krogu financiranja naslednji: enajst fizičnih oseb (z deležem 57,5odstotka), že znani vlagatelji prvegakroga financiranja (22,5 odstotka), vdrugem krogu financiranja, ki naj bi sekončal do konca leta 2005, pa naj bi znovimi vlagatelji pridobili še dodatnihsto milijonov tolarjev (20-odstotni la-stniški delež).Predsednik uprave Informa Boris Ko-zlevčar predvideva, da si bodo vlagate-lji zagotovili nadpovprečno visoke do-nose, o konkretnih številkah pa ni mo-goče govoriti, ker bo točka prelomaodvisna predvsem od tega, kako hitrobodo uporabniki sprejeli to povsem no-vo elektronsko prebijanje skozi biro-kratske obrazce in postopke. Kot pišejov Financah, avtor poslovne ideje An-ton Tomažič pravi, da sedanje upora-bnine v obliki pametnih obrazcev nepomenijo niti odstotka možnosti, ki seza komercialno dejavnost obetajo prizbiranju in distribuiranju raznih oblikznanja in niti promile možnega trga vsvetovnem merilu. Za osvojitev global-nega trga bi morali najti zelo velikegatujega strateškega partnerja.

Julija Logar