Stališča o korupciji 2005 · 2018-03-05 · Stališča o korupciji 2005, Ljubljana, februar 2006 7 slednja se nahaja v sferi državnega sektorja. Obe strani delujeta z namenom pridobiti

Stališča o korupciji 2005

Ljubljana, februar 2006

Naročnik: KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

REPUBLIKE SLOVENIJE Pripravil: Aragon d.o.o.

Stališča o korupciji 2005, Ljubljana, februar 2006

3

Kazalo vsebine

1 SKLEP .....................................................................................................5

2 KORUPCIJA V JAVNEM SEKTORJU....................................................6

2.1 Opredelitve ...........................................................................................6

2.2 Vrste koruptivnega delovanja...............................................................8

2.3 Sklep ..................................................................................................11

2.4 Bibliografija.........................................................................................13

3 RAZISKOVALNI PRISTOP ...................................................................14

3.1 Metoda ...............................................................................................14

3.2 Vzorec ................................................................................................14

3.3 Izvedba...............................................................................................15

3.4 Merski instrument ...............................................................................15

3.5 Interpretacija podatkov.......................................................................15

3.6 Projektna skupina...............................................................................16

4 REZULTATI RAZISKAVE »STALIŠČA O KORUPCIJI 2005«.............17

4.1 Ocene razširjenosti korupcije v Sloveniji............................................17 4.1.1 Razširjenost korupcije v javnih službah ................................................17

4.1.2 Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje stališč...........................................18

4.1.3 Razširjenost korupcije glede na velikost okolja.....................................19

4.1.4 Predstava o obsegu korupcije kot problema v Sloveniji........................21

4.1.5 Referenčno obdobje korupcije ..............................................................22

4.2 Ravnanja in ocene verjetnosti korupcije na posameznih področjih ...23 4.2.1 Neposreden kazalec koruptivnega potenciala ......................................23


4

4.2.2 Verjetnost korupcije na izbranih področjih ............................................24

4.3 Vzroki za korupcijo .............................................................................27

4.4 Prispevek institucij v boju proti korupciji.............................................28

4.5 Subjektivna zaznava korupcije...........................................................29 4.5.1 Subjektivna zaznava korupcije na izbranih področjih javne uprave ......29

4.5.2 Percepcija krivde pri koruptivnih dejanjih..............................................33

4.5.3 Ravnanje ob stiku s korupcijo ...............................................................33

4.6 Seznanjenost s predlogom o razpisu referenduma ...........................36

4.7 Splošna mnenja..................................................................................37 4.7.1 Razvoj demokracije ..............................................................................37

4.7.2 Ocena stanja v gospodarstvu ...............................................................38

4.7.3 Zaupanje ustanovam ............................................................................39

4.7.4 Volilne preference.................................................................................41

4.7.5 Analiza volilnih preference....................................................................41

4.7.6 Percepcija dohodka ..............................................................................53


5

1 Sklep

Na podlagi analize rezultatov ankete »Stališča o korupciji 2005« lahko

oblikujemo naslednje sklepe.

Obstaja diskrepanca med percepcijo korupcije s strani državljanov in

njihovimi osebnimi izkušnjami z njo. Obsega percipirane korupcije je namreč

precej več kot pa subjektivnih izkušenj z njo, kar pomeni, da različni

situacijski in kontekstualni dejavniki vplivajo na to, kako državljani ocenjujejo

razširjenost korupcije v družbi.

Opazno lahko porast senzibilnosti ljudi za korupcijo kot tudi pripravljenost, da

se ji uprejo (tj. da prijavijo koruptivna dejanja); priča o nastajanju 'korupciji

manj prijazne' družbene klime.

Ugotovimo lahko določeno povezanost med socio-ekonomskim položajem

ljudi (oz. njihovo percepcijo le-tega) in percipiranostjo korupcije, kar pomeni,

da tisti, ki so v slabšem položaju, ocenjujejo korupcijo kot bolj

razprostranjeno. To je lahko posledica nezadovoljstva z lastnim položajem

kot tudi z večjimi socialnimi razlikami, ki jih imajo za nelegitimne in za

posledico različnih spornih – tudi koruptivnih – dejanj.

Odnos med strankarsko pripadnostjo in percepcijo korupcije ni takšen, da bi

bilo mogoče razlike v tej percepciji med pristaši strank razložiti z znanimi

političnimi delitvami (tako npr. ni velikih razlik v ocenah korupcije med t.i.

'levico' in t.i. 'desnico in – konkretneje – med največjo vladno in največjo

opozicijsko stranko).

Vsekakor je korupcija tema, ki je zelo prisotna (vsaj latentno) v vsakdanji

zavesti ljudi. Vlada, politika, stroka in civilna družba bi morale to upoštevati

oziroma izkoristiti za vzpostavljanje učinkovitih nadzornih mehanizmov in za

spodbujanje družbene klime ter civilne kulture v smislu imunskega sistema, ki

bi preprečeval ali vsaj oteževal širjenje koruptivnih dejanj in odnosov.

Percepcija / izkušnja

»Korupciji manj prijazna« družbena klima

Socio-ekonomski položaj

Strankarska pripadnost

Priporočilo


6

2 Korupcija v javnem sektorju

2.1 Opredelitve

Korupcija, ki jo najenostavneje opredelimo kot zlorabo javnih virov v

zasebne namene, je pojav, ki negativno vpliva na razvojne potenciale

neke družbe in na celotno družbeno klimo. Pomeni namreč izgubo

produktivnih virov, tako materialnih kot intelektualnih, gre pa tudi za

moralno degradacijo in spodkopavanje zaupanja v družbi.

Področje javnega sektorja, še posebno politike je nedvomno eno

tistih, ki je najbolj izpostavljeno različnim koruptivnim praksam. Ko se

v javnosti govori o korupciji, se ima pogosto pred očmi prav korupcijo

v državnem oz. javnem sektorju. Tako se tudi opredelitev korupcije, ki

so jo zastavili avtorji poročila The Quality of Growth, tj. kot zlorabe

državnih in javnih resursov v zasebne namene (Thomas et al.,

2000:137), veže predvsem na to vrsto korupcijo. Gre za različne vrste

praks, usmerjenih v nelegitimno pridobivanje koristi, ki segajo na

številna področja državnega sektorja.

Očitno je, da o pojavu korupcije lahko govorimo le v sistemskem

okviru. Obstajati mora nek institucionaliziran sistem oblasti, ki njenim

nosilcem daje določena pooblastila za odločanje oz. razpolaganje z

različnimi viri na posameznih področij, kar v določenih primerih

omogoča njihovo zlorabo. Kot trdi Friedrich (1972: 127-128), lahko o

»obstoju vzorcev korupcije govorimo vselej, ko nek nosilec oblasti, ki

je zadolžen za opravljanje določene funkcije (odgovorni funkcionar

torej), v zameno za denarno ali kakšno drugačno nelegalno nagrado

izvaja dejanja, ki privilegirajo dajatelja te nagrade, in s tem povzroča

škodo organizaciji, ki ji pripada, se pravi državi«. Pojav korupcije je

tako tesno povezan s konceptom javnega interesa in sicer kot njegova

kršitev, tj. kršitev načela odgovornosti do skupnosti (Rogow in

Lasswell, 1963: 132).

Kot vsaka korupcija, tudi korupcija v javnem sektorju, potrebuje dve

strani: tisto stran, ki podkupuje, in tisto, ki sprejema podkupnino;

Področje javnega sektorja


7

slednja se nahaja v sferi državnega sektorja. Obe strani delujeta z

namenom pridobiti osebno korist, pri tem pa »kršita moralne in pravne

norme ter rušita temelje demokratične družbe ter pravne države«

(Dobovšek, 2004: 219). Običajni primeri politične korupcije vsebujejo

štiri komponente (Philp, 2002: 57):

→ državnega ali občinskega funkcionarja in zaposlenega v

javnem sektorju, ki za pridobitev osebne koristi

→ krši norme svoje javne funkcije in

→ škoduje interesom javnosti

→ na račun tretje osebe, ki nagradi funkcionarja (zaposlenega

v javnem sektorju) v zameno za to, ker mu je priskrbel

dobrine in storitve, ki jih sicer ne bi dobil ali pa bi moral

plačati tržno ceno.

Pobuda za koruptivno dejanje je lahko tako na strani dajalca kot na

strani prejemnika. V prvem primeru gre za poskus posameznika, da bi

pridobil korist, do katere ni upravičen, ali da bi se izognil določeni

kazni. V drugem primeru pa gre običajno za izsiljevanje plačila za

izvedbo dejanja, ki bi ga uradnik (ali drugi zaposleni v javnem

sektorju) moral tako ali tako opraviti. Končni učinek pa je v obeh

primerih podoben, tj. pridobitev nelegitimne koristi na račun javne

škode – tako materialne (neupravičeno trošenje javnih sredstev) kot

moralne (spodkopavanje pravnega reda in norm skupnosti).

Akterji korupcije so različni. Na strani prejemnikov podkupnin so to

lahko javni funkcionarji različnih rangov iz različnih področij in nivojev

javne administracije, pa tudi zaposleni v zdravstvu, šolstvu ipd. Na

strani podkupovalcev pa gre lahko bodisi za »običajne državljane« (ki

se nahajajo v vlogi potencialnih prejemnikov javnih storitev, pa tudi

sankcij) bodisi različne organizirane interesne skupine in lobije (ki si

prizadevajo zagotoviti čim bolj ugoden ekonomski položaj ali družbeni

status).

Pobuda za koruptivno dejanje

Akterji korupcije


8

2.2 Vrste koruptivnega delovanja

Pojavne oblike korupcije v javni sferi se precej razlikujejo tako po

obsegu kot po intenzivnosti. Po opredelitvi raziskovalcev Svetovne

banke obstajajo trije glavni tipi politične korupcije (Hellman, Jones in

Kaufman, 2000; Hellman et al., 2000):

→ 1. administrativna korupcija (»petty corruption«),

→ 2. koruptivna zloraba javnih sredstev (»public

procurement corruption«),

→ 3. »zajetost« države s strani posebnih interesov (»state

capture«).

Administrativna korupcija označuje zlorabo obstoječih zakonov in

pravil s strani državnih funkcionarjev v pridobitne namene. V to

kategorijo sodi izsiljevanje podkupnin za opravljanje določenih storitev

(npr. izdaja gradbenega dovoljenja) ali pa neukrepanje v primeru

kršitve zakona (npr. neizdaja kazni za storjen prometni prekršek). To

je najbolj »običajna« oblika korupcije, tj. tista, s katero imajo navadni

državljani največ stika.

Z velikopoteznejšo obliko korupcije imamo opraviti pri javnih naročilih.

Pri koruptivni zlorabi javnih sredstev gre za alokacijo javnih resursov,

izvedeno na koruptivni osnovi. Sem sodi podeljevanje javnih koncesij,

pogodb itd. na podlagi podkupovanja, s čemer podkupovalec pridobi

privilegiran položaj pri opravljanju določene dejavnosti.

T.i. »zajetost« države pa se nanaša na vpliv na odločitve nosilcev

oblasti, kot so ministrstva, javne agencije, parlament, sodišča, s

pomočjo različnih koruptivnih dejanj. Na ta način skušajo interesne

skupine (predvsem tiste s področja gospodarstva) doseči takšne

politične, upravne, ali sodne odločitve, ki so jim po volji oz. ki jih

postavijo v privilegiran položaj nasproti konkurentom. Na tak

koruptiven način lahko denimo parlamentarci sprejmejo zakon, ki ščiti

določene ekonomske akterje pred konkurenco (preko visokih carin,

administrativnih ovir za vstop na določen trg itd.). Ali pa občinski

svetniki preprečijo gradnjo poslovnega objekta, ki bi lahko predstavljal

konkurence nekomu. Ali pa v sodnem sporu sodišče izda razsodbo, ki

je v korist določenemu vplivnemu posamezniku, organizaciji ali skupini

(in ki lahko predstavlja precedens za kasnejše sodne odločitve).

Administrativna korupcija

Javna naročila

»Zajetnost« države


9

»Zajetost države« predstavlja najbolj celovito, se pravi sistemsko

obliko korupcije, saj tu ne gre zgolj za posamezna koruptivna dejanja,

ampak se sam normativni okvir oblikuje na koruptivni osnovi. Tako so

razne deformacije vgrajuje v same temelje sistema, kar predstavlja

veliko oviro pri njegovem delovanju. Ob vsej svoji obsežnosti – ali pa

prav zaradi nje – je to pojav, ki ga je zelo težko detektirati (še težje kot

ostale oblike korupcije), pač zaradi velikih vložkov, ki so v igri in ki

akterje silijo h konspirativnosti tovrstnega početja. Poleg tega ga je

težko vselej ločiti od raznih legalnih oblik političnega pritiska s strani

organiziranih interesov, denimo lobiranja. V svojih značilnostih je

»state capture« sorodna drugemu malignemu sistemskemu fenomenu

– klientelizmu. Pogosto je namreč težko ugotoviti, ali se nelegitimni

vpliv določenih močnih skupin izvaja na podlagi neposrednih poplačil

ali pa gre za omrežja medsebojno povezanih oseb na posameznih

ključnih pozicijah v družbi, ki se medsebojno podpirajo in s tem

ohranjajo svoje privilegije.

V splošnem je politična korupcija izraz šibke transparentosti

političnega sistema. Pojem transparentnost označuje razvidnost

razmerij med različnimi institucionalnimi akterji, zagotavljanje

obnašanja v skladu s konsenzualno sprejetimi družbenimi normami

pravičnosti na različnih sistemskih področjih in sankcioniranje kršitev

teh norm (Tomšič, 2002: 53). S transparentnostjo je tesno povezan

obstoj primernega pravnega okvira, predvsem pa uspešnost delovanja

institucij pravne države. Pravna ureditev, ki pomeni regulacijo

razmerij, odnosov in aktivnosti na vseh ključnih področjih družbenega

življenja, namreč predstavlja temelj, brez katerega si funkcioniranja

družbe sploh ni mogoče zamisliti. V moderni kompleksni družbi sta

obseg in zapletenost zakonodaje zadobila še posebej velike

razsežnosti, saj mora le-ta regulirati veliko število medsebojno

različnih dejavnosti. V takšnih razmerah imajo institucije pravne

države nadvse pomembno vlogo. Zagotavljati morajo namreč pravno

varnost, s tem da posameznike, skupine in organizacije prek

ustreznega sistema sankcij »silijo« k spoštovanju splošno veljavnih

»pravil igre«. Po drugi strani pa je njihova nič manj pomembna naloga

varovanje pravic in svoboščin ljudi, predvsem nasproti nosilcem

politične in ekonomske moči. Tako lahko rečemo, da je vloga institucij

Transparentnost političnega sistema


10

pravne države na eni strani v omejevanju svobode, na drugi strani pa

v njeni zaščiti. Vendar to ni v medsebojnem neskladju, saj je

omejevanje »absolutne« svobode enih, se pravi svobode, ki se izrodi

v samovoljo, pogoj svobode drugih in skupnosti kot celote.

Razširjenost različnih oblik korupcije je tako v prvi vrsti posledica

pomanjkljivega funkcioniranja pravne države. Razlog za to je v

nezadostnih kompetencah ljudi v institucijah nadzora, še posebej pa v

pomanjkanju avtonomije teh institucij nasproti nosilcem oblasti. Gre za

šibkost ali pa celo odsotnost ti. horizontalne odgovornosti, ki pomeni

vzajemni nadzor med različnimi vejami oblasti, zagotavljajo pa jo

specializirane in avtonomne institucije, predvsem sodstvo pa tudi

nekatere druge institucije, kot so računsko sodišče, centralna banka

itd. (O’Donnell, 1998). Pomembne so tudi nekatere druge

predpostavke političnega sistema. Tako dolgotrajna vladavina ene

politične opcije brez učinkovitega nadzora močne opozicije predstavlja

tveganje za razmah koruptivnih in klientističnih praks. Vladajoča elita

se namreč v primeru dolgotrajnega zasedanja oblastnih pozicij začne

počutiti »nedotakljivo«, s tem pa se povečajo tako skušnjave kot

priložnosti za zlorabo javnih resursov v nelegitimne namene.

Pomemben je tudi karakter same državne administracije.

Neavtonomna in spolitizirana državna administracija z

neizoblikovanim občutkom javnega poslanstva lažje podlega

koruptivnim pritiskom. (Je pa politiziranost državne uprave običajno

povezana z monopolom določene politične opcije.)

Obstajajo pa tudi določene socio-ekonomske in kulturne

karakteristike, ki povečujejo možnosti za razmah korupcije. Nekateri

menijo, da je predvsem v Tretjem svetu korupcija povezana s

procesom modernizacije (Huntington, 1970). Pri tem gre na eni strani

za oslabitev tradicionalnih vrednot, ki so predstavljale dejavnik

moralne regulacije družbenega vedenja, po drugi strani pa so

moderizacijske spremembe v socialni in ekonomski strukturi običajno

generirane s strani države oz. politike. Prav močna vloga države pri

alokaciji družbenih resursov in nadzorovanju procesov velja za

precejšen dejavnik tveganja, saj velike diskrecijske pravice, s katerimi

razpolagajo državni funkcionarji, pomenijo možnost njihove zlorabe v

zasebne namene, še posebej ob šibkosti institucij pravne države. To

Razširjenost


11

velja tudi razmere v nekdanjih socialističnih državah, kjer je

ekonomska modernizacija v smislu oblikovanja tržnega gospodarstva

del političnega procesa, kar povečuje koruptivne priložnosti. Te države

so namreč podedovale obsežno državo, ki ima na razpolago številne

resurse za »menjavo«, kar pomeni, da jih oblastniki lahko uporabijo za

nagrajevanje svoje klientele (Sajo, 2002).

Pred časom so nekateri trdili, da ima lahko korupcija v določenih

razmerah pozitivno vlogo, saj pomeni nekakšen korektiv za delovanje

sicer neučinkovitih državnih institucij in premagovanje pogosto

nesmiselnih birokratskih ovir, ki otežujejo svobodno podjetniško

delovanje (Huntington, 1970; Leff, 1970). Vendar pa je v tem primeru

to prej dokaz deformiranega delovanja države, pri čemer, kot pravi

Myrdal (1970), različne koruptivne prakse zmanjšujejo, ne pa

povečujejo njeno učinkovitost. Nobenega dvoma ni – na to kažejo vse

mednarodne primerjalne študije - da so družbe z visoko stopnjo

korupcije neučinkovite v političnem in ekonomskem smislu. Slovenija v

tem oziru ne spada med države z visoko stopnjo korupcijo, vendar pa

niti med nekoruptivne države. Je nekje vmes. Vsekakor pa bo bilo

treba poglobiti vedenje o tem fenomenu in analizirati njegov vpliv na

različne podsisteme ter na celotno družbeno dinamiko v okviru

procesov globalizacije.

2.3 Sklep

Rečemo lahko, da predstavlja korupcija – politična pa še posebej –

eno najresnejših ovir družbenemu razvoju, saj pomeni izgubo velike

količine potencialov in resursov, ki bi bili lahko uporabljeni v razvojne

namene.

Pri tem gre tako za:

→ 1. materialne resurse, saj se namesto za razvojne naložbe

sredstva porabljajo za podkupnine, koruptivno okolje pa

tudi ni privlačno za zunanje investitorje;

→ 2. intelektualne potenciale, saj ljudje ne napredujejo toliko

na osnovi sposobnosti in znanja kot na osnovi koruptivno

pridobljene protekcije; in


12

→ 3. moralno stanje, saj korupcija vodi v degradacijo moralnih

norm in zmanjševanje zaupanja ljudi tako v institucije

sistema kot tudi v soljudi.

Tudi z vidika demokratičnosti ima korupcija negativne posledice.

Deluje namreč proti načelom družbene enakosti, saj so v koruptivnih

razmerah socialno šibke skupine, ki ne posedujejo zadostnih sredstev

za podkupovanje, tiste, ki jim je otežen dostop do javnih dobrin in

storitev, ki naj bi bile načeloma dostopne vsem. Takšne razmere

prestavljajo tudi grožnjo svobodi, saj si tisti, ki imajo ustrezne resurse,

lahko za dosego svojih ciljev privoščijo kršenje zakonov in (tudi

nasilno) poseganje v pravice drugih. Zato so zelo pomembni

obrambni, »imunski« sistemi, ki preprečujejo širitev in persistiranje

koruptivnega delovanja. V prvi vrsti gre za institucionalne, sistemske

mehanizme, za uveljavitev pravne države in nadzornih institucij.

Zanemariti pa ne smemo vrednotnih in moralnih dejavnikov v smislu

politične in pravne kulture.


13

2.4 Bibliografija

→ Dobovšek, Bojan (2004): Korupcija v Slovenski javni upravi. V:

Brezovšek, Marjan in Haček, Miro (ur.), Upravna kultura. Ljubljana: FDV.

→ Friedrich, Carl (1972): The Pathology of Politics. New York: Harper &

Row.

→ Hellman, Joel, Jones, Geraint in Kaufman, Daniel (2000): »Seize the

State, Size the Day«: State Capture, Corruption and Influence in

Transition, World Bank & European Bank for Reconstruction and

Development.http://www.orldbank.org/wbi/governance/working¬¬_paper

s.htm

→ Hellman, Joel, Jones, Geraint, Kaufman, Daniel in Schankerman, Mark,

(2000), Measuring Governance, Corruption and State Capture, World

Bank & European Bank for Reconstruction and Development.

http://www.worldbank.org/wbi/governance/working¬¬_papers.htm

→ Huntington, Samuel (1968): Political order in changing societies. New

Haven: Yale University Press.

→ Leff, Nathaniel (1970): »Economic Development through Bureaucratic

Corruption«. V: Heidenheimer, Arnold (ur.), Political Corruption. New

York: Holt, Rinehart and Wilson.

→ Myrdal, Gunnar (1970): »Corruption: Its Causes and Effects«. V:

Heidenheimer, Arnold (ur.), Political Corruption. New York: Holt,

Rinehart and Wilson.

→ O’Donnell, Guillermo (1998): »Horizontal Accountability in New

Democra¬cies«. Journal of Democracy, 9, 3, 112-126

→ Philp, Mark (2002): »Political Corruption, Democratization, and Reform«.

V: Kotkin, Stephen in Sajo, Andras (ur.), Political Corruption in

Transition. Budapest, New York: CEU Press.

→ Rogow, Arnold A. in Lasswell, Harold (1963): Power, Corruption, and

Rectitude. Englewood Cliffs, New York: Prentice-Hall.

→ Sajo, Andras (2002): »Clientism and Extortion: Corruption in Transition«.

V: Kotkin, Stephen in Sajo, Andras (ur.), Political Corruption in

Transition. Budapest, New York: CEU Press.

→ Thomas, Vinod et al. (2000): The Quality of Growth. New York: Oxford

University Press.

→ Tomšič, Matevž (2002): Politična stabilnost v novih demokracijah.

Ljubljana: ZPS.


14

3 Raziskovalni pristop

3.1 Metoda

Telefonsko anketiranje

Telefonsko anketiranje sodi med kvantitativne raziskovalne pristope, za katere je značilna uporaba strukturiranih intervjujev na večjem, reprezentativnem vzorcu, katerega rezultat so številčne vrednosti, primerne za različne statistične analize.

Telefonsko anketiranje izvajamo v Aragonovem CATI (Computer Assisted Telephone Interviewing) studiu s 42 delovnimi mesti, podprtimi z Sawtooth™ WinCati 4.1 programsko opremo. Le ta nam omogoča oblikovanje in upravljanje z vprašalniki, upravljanje z vzorci in dinamiko klicanja potencialnih anketirancev, sprejemanje in vračanje klicev, avtomatsko klicanje skupaj z verjetnostnim klicanjem (naključno generiranje telefonskih številk), smiseln potek anketiranja (poglabljanje ali preskok vprašanj glede na predhodne odgovore respondenta), snemanje odprtih odgovorov, kontrolo neodgovorov, kontrolo nekonsistentnosti odgovorov, neposredni izvoz podatkov in opisov spremenljivk ter njihovih vrednosti v podatkovno bazo kateregakoli formata.

3.2 Vzorec

Vzorec smo oblikovali s postopkom naključnega izbora iz seznama

telefonskih naročnikov. Telefonske številke so bile sistematično

izbrane v vzorec tako, da so ustrezale lokalni razpršitvi prebivalstva

glede na 6 vzorčnih točk, to so regije, osnovane na slovenskih

telefonskih omrežjih. Kriterij izbora sogovornika v gospodinjstvu je bil:

polnoletna oseba, ki je zadnja praznovala rojstni dan.

Zbrane podatke smo glede na strukturna odstopanja polnoletne

populacije utežili (ponderirali). Pri ponderiranju smo uporabili

postopek, ki je primerljiv s predhodnimi merjenji Stališča do korupcije

in je opisan v dokumentu S.Kurdija, J.Štebe, »Oblikovanje vzorčnih

uteži za telefonsko anketo Politbarometer«, CJMMK, PB3/97. Sistem

ponderacije temelji na populacijskih izenačitvah glede na spol,

dokončano izobrazbo in velikost naselja.


15

3.3 Izvedba

Izvedba je potekala med 13. in 22.12.2005 v računalniško podprtem

telefonskem studiju podjetja Aragon d.o.o. na Zaloški 69 v Ljubljani.

3.4 Merski instrument

Zasnova vprašalnika Stališča o korupciji 2005 temelji na predlogi, ki jo

je podal naročnik (MATRA - research - results - CRJMMK –

vprašalnik).

3.5 Interpretacija podatkov

Za interpretacijo podatkov smo izračunali interval zaupanja in

koeficient variacije.

Interval zaupanja

Na osnovi ocene za standardno napako lahko izračunamo interval

zaupanja za populacijske deleže. Pri vsaki normalni porazdelitvi je

95% vseh elementov znotraj intervala, ki ga v obe smeri začrtuje ±

1,96 standardnega odklona od aritmerične sredine (Kalton, Vehovar,

2001:20). Intervali zaupanja (95%) za izračunane odstotke v poročilu

za velikost vzorca n=1000 so predstavljeni v tabeli. Pri deležu 5%

lahko s 95% gotovostjo trdimo, da se nahaja v intervalu med 3,6 in

6,4%. % spodnja meja intervala zgornja meja intervala

5 3,6 6,4 10 8,1 11,9 15 12,8 17,2 20 17,5 22,5 25 22,3 27,7 30 27,2 32,8 35 32,0 38,0 40 37,0 43,0 45 41,9 48,1


16

Koeficient variacije

Koeficient variacije za cenilko omogoča vpogled, kje je glavnina

vzročnih ocen. Ker je vzorčna porazdelitev za cenilko pri velikih

vzorcih vedno normalna, lahko iz koeficienta variacije podrobno

sklepamo o njeni porazdelitvi, razpršenosti in s tem tudi o kakovosti

cenilke (Kalton, Vehovar, 2001: 124).

Kriterij za objavo vzorčnih ocen:

• CV > 0,33 (nezanesljiva ocena)

• 0,20 < CV < 0,33 (slaba ocena)

• CV < 0,10 (natančna ocena)

V tabeli so prikazani koeficienti variacije za odstotke pri velikosti

vzorca n=1000. Iz tabele je razvidno, da so odstotki velikosti 1 na meji

zanesljivosti (nezanesljivosti) ter da odstotki enaki 10 ali višji

predstavljajo natančne ocene. % CV 1 0,31 5 0,14

10 0,095 15 0,075 20 0,063 25 0,055 30 0,048 35 0,043 40 0,039 45 0,035

3.6 Projektna skupina

Projektno skupino raziskave Stališča o korupciji 2005 so sestavljali:

Janko Hočevar, direktor Aragon d.o.o.;

dr. Frane Adam, FDV;

dr. Matej Makarovič, FDV;

dr. Matevž Tomšič, FDV;

Patricia Cucin, Aragon d.o.o.;

Jana Prešeren, Aragon d.o.o.;

Emuela Kristan, Aragon do.o.o;

Primož Dolžan, Aragon d.o.o.;

Robert Pajek, Aragon d.o.o.

Barbara Borlak, Aragon d.o.o.

Hana Turnšek, mlada raziskovalka.


17

4 Rezultati raziskave »Stališča o korupciji

2005«

V nadaljevanju so, po vsebinskih sklopih, predstavljeni rezultati za leto

2005 in primerjava s predhodnimi merjenji v kolikor je možna.

4.1 Ocene razširjenosti korupcije v Sloveniji

4.1.1 Razširjenost korupcije v javnih službah

Razširjenost korupcije v javnih službah je indikator prevladujoče

predstave o razširjenosti korupcije v javnem sektorju. Ta predstava pa

se lahko oblikuje pod vplivom različnih dejavnikov, zato zastavljenega

vprašanja ne smemo razumeti kot neposreden indikator razširjenosti

korupcije.

Dobra polovica respondentov meni, da je korupcija razširjena v

Sloveniji. 13% respondentov meni, da je korupcija prisotna pri vseh

javnih uslužbencih. Največji del respondentov (44%) meni, da je

koruptivno vedenje značilno za precejšen del javnih uslužbencev.

36% respondentov meni, da je koruptivno obnašanje značilno za

manjši del javnih uslužbencev (to počne le nekaj javnih uslužbencev).

Kako razširjena sta po vaši oceni v Sloveniji pojava korupcije in sprejemanje podkupnine v javnih službah?

13,9 9,4 11,3 13,2

44,245,9 44,2 43,8

31,732,7 30,9

35,7

2,3 1,8 3,4

2,67,9 10,3 10,24,7

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

skoraj noben javni uslužbenec nepočne tega

to počne le nekaj javnih uslužbencev

to počne kar precej javnih uslužbencev

to počnejo skoraj vsi javni uslužbenci


18

V letu 2005, se je v primerjavi s prejšnjimi merjenji, zmanjšal delež

neodpredeljenih na slabih 5%. Na ta račun se je povečal delež

respondentov, ki menijo, da je koruptivno obnašanje značilno za

manjši del javnih uslužbencev (35,7%). Razlike so statistično značilne.

Glede na demografske karakteristike med respondenti ni razlik glede

na spol, starost in regijo. Višjo stopnjo razširjenosti korupcije so

Sloveniji pripisali segmenti z nižjimi stopnjami izobrazbe (osnovna,

poklicna, srednja šola), s podpovprečnimi dohodki ali brez dohodkov,

ki so glede na zaposlitveni status kmetje, brezposelni, samozaposleni,

šolajoči.

4.1.2 Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje stališč

V letu 2005 so mediji in osebne izkušnje v največji meri oblikovale

stališča respondentov glede razširjenosti korupcije v javnih službah.

Takšno stališče glede razširjenosti korupcije skupaj utemeljuje dobra

polovica respondentov.

Na čem temelji to vaše mnenje? Je utemeljeno …

32,0 31,5 29,5 30,9

8,3 7,25,5 4,3

9,9 14,211,6 11,8

19,7 17,320,3

26,7

22,1 19,820,7

20,3

7,9 10,1 12,46,0

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

na vsem od navedenega

na vaših osebnih izkušnjah

na izkušnja in pripovedovanjih tistih, kijim zaupate

na tistem, kar ljudje na splošnogovorijo o javnih uslužbencih

na tistem, kar ste prebrali v časopisihin slišali na televiziji in na radiu

Iz grafikona je razvidno, da se je v letu 2005, v primerjavi s prejšnjimi

merjenji, povečal pomen osebnih izkušenj. Zmanjšal se je delež

neopredeljenih (6%), medtem ko ostaja pomen medijev, pri

ocenjevanju razširjenosti korupcije, približno enak (31%). Razlike med

mnenji o razširjenosti korupcije v primerjavi s prejšnjimi merjenji so

statistično značilne.


19

Demografsko je vpliv medijev izrazitejši med starejšimi (nad 61 let),

nižje izobraženimi in respondenti s podpovprečnimi dohodki.

Utemeljevanje razširjenosti korupcije na podlagi osebnih izkušenj je

izrazitejše na starostnem segmentu nad 46 let, segmentu z

dokončano poklicno šolo, med kmeti, samozaposlenimi in

gospodinjami. Pri dohodku velja, da na podlagi osebnih izkušenj

podajajo mnenje o razširjenosti korupcije tako respondenti s

podpovprečnimi kot tudi respondnenti z nadpovprečnimi dohodki.

Svoje mnenje o razširjenosti korupcije v Sloveniji na vseh virih

utemeljujejo predvsem mlajši respondenti (18 do 29 let), najvišje

izobraženi, brezposelni, šolajoči in respondenti z nadpovprečnimi

dohodki.

4.1.3 Razširjenost korupcije glede na velikost okolja

V letu 2005 smo dodali vprašanja, ki dodatno osvetljujejo mnenje o

razširjenosti korupcije. Teme presegajo okvir javne uprave, saj poleg

le-te vključujejo tudi podjetja. Iz grafikona je razvidno, da je po mnenju

respondentov korupcija v večji meri prisotna v državnih organih na

nacionalni ravni kot pa v organih na ravni občin. Na ravni občin

prevladuje mnenje, da je več korupcije v velikih občinah. Enako velja

za podjetja in ustanove. Glede na tip podjetij pa prevladuje mnenje, da

je korupcija v večji meri prisotna v javnih podjetij kot pa v zasebnih

podjetjih.

Kljub temu, da respondentje menijo, da je korupcija v večji meri

prisotna v večjih okoljih (na nacionalni ravni, v velikih občinah, v

velikih podjetjih) pa kontradiktorno menijo tudi, da je korupcija v večji

meri prisotna v okoljih, kjer se ljudje poznajo.


20

Ali je po vaših izkušnjah in presoji sodeč, več korupcije:

53,428,6

18,1

67,317,8

15,0

71,815,0

13,2

51,937,5

10,5

58,226,2

15,6

0,0 25,0 50,0 75,0 100,0

v državnih organi na nacionalni ravni

v organih na ravni občine

ne ve, se ne more odločiti

v velikih občinah

v majhnih podeželskih občinah


v velikih podjetjih in ustanovah

v majhnih podjetjih in ustanovah


v okoljih, kjer se ljudje poznajo

v okoljih, kjer se ljudje ne poznajo in prevladujejo neosebni odnosi


v javnih podjetjih

v zasebnih podjetjih

ne ve, se ne more odločiti"

Protislovje bi lahko verjetno deloma pojasnjevali s samo predstavo

ljudi o učinkih medsebojnega poznanstva in bolj osebnih odnosov

med ljudmi. Očitno je, da respondenti v teh odnosih niso toliko

prepoznali učinkov medosebnega neformalnega nadzora, kot so

prepoznali morebitno priližnost, da se tesna poznanstva izkoristi za

koruptivne prakse. Sklepanje večjega dela respondentov je lahko torej

šlo v smeri, da je korupcija po eni strani verjetnejša v velikih in manj

preglednih sistemih, po drugi strani pa je verjetnejša tudi v okoljih, kjer

se osebe, potencialno vpletene v korupcijo, med seboj bolje poznajo

in zato laže napovedo reakcijo drug drugega. Možna implikacija tega

sklepanja bi lahko bila, da neformalni mehanizmi družbenega nadzora

niso razumljeni kot posebno učinkoviti in da je očitno osebno

poznanstvo v predstavah ljudi prej mogoče izrabiti za koruptivno

prakso kot pa za medsebojni nadzor v (neformalnem) boju proti

korupciji. Očitno je, da je v percepciji okoliščin, v katerih prihaja do

korupcije, 'na delu' več različnih dejavnikov (velikost in nepreglednost

organanizacij na eni strani in gostota stikov med ljudmi na drugi

strani), ki vsak na svoj način pripevajo h koruptivnemu vedenju, med

katerimi pa respondenti očitno ne vidijo neskladja. Možna pa je tudi

razlaga, da so v velikih organizacijah motivi za korupcijo večji

predvsem zaradi večjih resursov in s tem potencialnih dobitkov, ki jih

lahko prinaša tovrstno ravnanje.


21

4.1.4 Predstava o obsegu korupcije kot problema v

Sloveniji

Zastavljeno vprašanje o tem, kako velik problem je korupcija, je

kombinacija dveh bistvenih razsežnosti:

→ 1) koliko je korupcija razširjena in

→ 2) kako problematična je ta razširjenost.

60% respondentov meni, da je korupcija v Sloveniji velik oziroma zelo

velik problem. Slaba tretjina respondentov je do obsega korupcije v

Sloveniji indiferentna (niti velik, niti majhen problem). Le 7%

respondentov ocenjuje, da korupcija v Sloveniji ne predstavlja

problema.

Kako velik problem je korupcija v današnji Sloveniji?

1,7 0,9 2,8 2,25,2 3,9 3,8 4,4

33,328,7

32,0 29,3

27,129,4

26,8 29,7

25,6 30,8 29,9 33,0

7,2 6,3 4,8 1,4

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

zelo velik problem

velik problem

niti velik niti majhen problem

majhen problem

zelo majhen problem

V primerjavi s prejšnjimi merjenji se je nekoliko povečal delež

respondentov, ki ocenjujejo, da je korupcija zelo velik problem ter

delež tistih, ki menijo da je velik problem. Nekoliko se je zmanjšal

delež tistih, ki menijo, da korupcija v Sloveniji ni niti velik, niti majhen

problem.

Razlike med merjenji so statistično značilne in lahko kažejo na rahel

trend rasti tako v prepričanju o obsegu korupcije kot v zavesti o njeni

globoki problematičnosti. Glede na mednarodne primerjave, iz katerih

je mogoče sklepati, da je korupcija v Sloveniji nesporno prisotna v

omembe vrednem obsegu, ne dosega pa izrazitih razsežnosti, bi

odgovori na to vprašanje dejansko kazali na omembe vredno (ne pa

ektstremno) raven korpucije, v kombinaciji z – bolj pozitivnim

elementom – relativno visoko stopnjo o njeni problematičnosti.


22

Respondenti, ki v višji meri ocenjujejo, da je korupcija v Sloveniji

problem, predstavljajo segment starejših od 30 let, nižje izobraženih,

kmetov, s podpovprečnimi dohodki. Segment, ki ima nadpovprečne

vrednosti pri ocenah obsega korupcije ima tudi nadpovprečne

vrednosti pri ocenah o obsegu problema korupcije v Sloveniji.

Respondenti z nadpovprečnim dohodkom (mnogo višjim od

povprečnega), samozaposleni in najvišje izobraženi v višji meri

ocenjujejo, da korupcija v Sloveniji ne predstavlja problema.

4.1.5 Referenčno obdobje korupcije

Dve tretjini respondentov menita, da je korupcija v Sloveniji narasla po

letu 1990. Največji segment respondentov (40%) meni, da je korupcija

po letu '90 močno narasla, 25%, da je nekoliko narasla. 10%

respondentov meni, da je korupcija po letu 1990 upadla.

Kaj menite, ali je v primerjavi z obdobjem pred letom 90 korupcija v današnji Sloveniji?

33,9 34,6 32,540,2

29,8 32,7 32,424,5

16,415,6 16,7 17,8

6,5 4,5 5,89,43,1 1,5 2,02,010,2 11,1 10,6 6,1

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

močno upadla

nekoliko upadla

ostala na isti ravni

nekoliko narasla

močno narasla

V primerjavi s predhodnimi merjenji je v letu 2005 narasel delež

respondentov, ki menijo, da je korupcija v Sloveniji po letu 1990

močno narasla ter po drugi strani tudi delež tistih, ki menijo, da je

nekoliko upadla. Deleža sta se povečala na račun tistih, ki menijo, da

je korupcija nekoliko narasla in neopredeljenih. Razlike med merjenji

so statistično značilne.

Upokojenci, starejši od 61 let, segment s podpovprečnimi dohodki v

višji meri ocenjuje, da je korupcija v Sloveniji narasla po letu 1990.


23

To je lahko povezano s povečanjem socialnih razlik, do katerega je

prišlo po prehodu v tržno gospodarstvo. Tisti, ki so se znašli v

slabšem položaju, so to dejstvo sprejeli z nezadovoljstvom, socialne in

ekonomske razlike, ki so postajale vedno bolj očitne, pa imeli kot

nekaj krivičnega in posledica nelegitimnih dejanj – tudi takšnih,

povezih s korupcijo.

4.2 Ravnanja in ocene verjetnosti korupcije na

posameznih področjih

4.2.1 Neposreden kazalec koruptivnega potenciala

Dobra tretjina respondentov meni, da je v komunikaciji z javnimi

uslužbenci, ki rečejo »Bodite potrpežljivi, počakajte« najprimernejša

pasivna drža (»naj počaka, se bo že uredilo«). Po velikosti strukturnih

deležev predstavljajo nadaljnjo tretjino respondentov tisti, ki menijo naj

oseba namesto čakanja na ugodno rešitev uporabi zveze ter tisti, ki

menijo, da naj oseba napiše pismo predstojniku urada. Apatična drža

(»nič se ne da narediti«) je najboljši način po mnenju 15%

respondentov.

Koruptivno obnašanje (»naj ponudi uradniku napitnino…«) so

priporočili 4% respondentov.

Kaj naj naredi človek, ki potrebuje neko dovoljenje, če mu uradnik reče: "Bodite potrpežljivi, počakajte"?

34,7 35,2 38,1 35,4

5,1 2,64,1

4,4

15,9 14,015,3 17,6

13,4 14,817,4 17,3

7,93,9

2,9 4,8

15,2 19,3 13,8 15,2

7,8 7,2 8,4 5,4

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

nič se ne da narediti

naj naredi brez dovoljenja to, karnameravanaj napiše pismo predstojniku urada

naj uporabi zveze

naj ponudi uradniku >>napitnino<<, dabi takoj dobil, kar želinaj počaka, se bo že uredilo

V primerjavi s predhodnimi merjenji, se je v letu 2005, zmanjšal delež

pasivne drže (»naj počaka«). Na ta račun se je povečal delež


24

respondentov, ki menijo, da je najbolje uporabiti zveze in delež

respondentov, ki menijo, da se ne da nič narediti. Prihaja do

statistično značilnih razlik.

Demografska struktura kaže, da pasivno držo preferirajo ženske, nižje

izobraženi in segmenti s podpovprečnimi dohodki. V tem smislu bi

lahko trdili, da je pasivna drža značilna predvsem za družbeno

šibkejše skupine, ki ne razpolagajo z določenimi resursi.

Protestna drža je prav tako nadpovprečno značilna za ženske in

visoko izobražene. Koruptivno obnašanje nadpovprečno predlagajo

moški, respondenti s poklicno izobrazbo in gospodinje. Uporabo zvez

predlagajo prav tako moški, segment visoko izobraženih, brezposelni,

študentje, samozaposleni. Apatija je nadpovprečno značilna za

segment s poklicno izobrazbo, medtem ko so uporniško držo

nadpovprečno predlagali moški in kmetje.

4.2.2 Verjetnost korupcije na izbranih področjih

Korupcija je po mnenju respondentov najbolj verjetna v zdravstvu

(63%), med odvetniki in notarji (62%) ter zaposlenimi na občinskih

upravah in v upravnih enotah (56%). V primerjavi s predhodnimi leti se

je v letu 2005 verjetnost korupcije povečala v vseh segmentih javnih

uslužbencev.

Ali menite, da je verjetno, ali da ni verjetno, da bi posameznik moral ponuditi denar, darilo ali uslugo, da bi spodaj naštete uradne osebe opravile tisto, kar so po službeni dolžnosti dolžne

storiti?% JE VERJETNO

47,4

46,4

41,1

42,1

37,3

30,5

38,1

37,8

50,3

39,6

52,4

47,8

45,9

44,6

42,1

40,2

38,9

42,7

45,0

50,4

40,4

55,5

39,3

38,2

39,9

37,3

32,8

33,8

37,2

36,0

46,0

36,9

49,4

55,0

56,4

46,0

50,1

43,2

47,7

47,5

49,9

61,8

49,1

62,5

0,0 25,0 50,0 75,0

... inšpektorji inšpekcijskih služb

... zaposleni na občinskih upravah in v upravnih enotah

... uradniki na ministrstvih

... poslanci

... učitelji in profesorji

... davčni uslužbenci

... cariniki

... policisti

... odvetniki in notarji

... sodniki in sodni uslužbenci

... zdravniki in drugi delavci v zdravstvu

2002200320042005


25

V nadaljevanju opisujemo demografsko analizo verjetnosti

koruptivnega obnašanja za področja javne uprave, pri katerih je

verjetnost korupcije po mnenju anketiranih višja od 50%.

Demografska analiza kaže, da zdravnikom in ostalim zdravstvenim

delavcem moški in segment med 30 in 45 let pripisuje večjo verjetnost

korupcije. Odvetnikom in notarjem pripisujejo višjo verjetnost korupcije

nižje izobraženi (osnovna šola, poklicna šola) ter segment med 30 in

61 let. Moški, starostni razred med 30 in 45 let, brezposelni, kmetje so

občinskim upravam in upravnim enotam pripisali nadpovprečno

verjetnost korupcije. Za inšpektorje in inšpekcijske službe velja, da jim

višjo stopnjo koruptivnosti pripisujejo mlajši (do 45 let), brezposelni,

študentje in kmetje. Poslancem pripisujejo nadpovprečno verjetnost

korupcije mlajši (do 45 let), kmetje, nižje izobraženi, s podpovprečnimi

dohodki.

Koruptivno obnašanje javnih uslužbencev je po mnenju respondentov

najmanj verjetno v šolstvu, med policisti in davčnimi uslužbenci.

Ali menite, da je verjetno, ali da ni verjetno, da bi posameznik moral ponuditi denar, darilo ali uslugo, da bi spodaj naštete uradne osebe opravile tisto, kar so po službeni dolžnosti dolžne

storiti?% Ni VERJETNO

30,8

34,8

29,2

31,9

43,3

41,2

35,9

40,4

29,3

35,0

39,2

38,3

38,4

28,5

32,9

44,5

40,0

36,1

38,9

31,5

36,2

31,2

48,3

44,8

38,4

40,3

52,1

47,1

43,1

46,9

35,8

42,3

38,2

34,1

36,7

34,9

34,9

47,4

40,4

38,2

40,9

30,3

38,8

33,0

0,0 25,0 50,0 75,0


... zaposleni na občinskih upravah in v upravnih enotah

... uradniki na ministrstvih

... poslanci



... cariniki

... policisti



... zdravniki in drugi delavci v zdravstvu

2002200320042005

Šolstvo je edino področje javne uprave pri katerem je v vseh merjenjih

delež respondentov, ki menijo, da korupcija ni verjetna višji kot delež

tistih, ki menijo, da korupcija je verjetna.

Podobno kot v predhodnih merjenjih velja tudi za leto 2005 izrazita

diskrepanca med osebno izkušnjo s korupcijo na posameznih


26

področjih javne uprave in pripisano verjetnostjo koruptivnega

obnašanja, kar potrujejo že zapisano, da predstava o korupciji še

zdaleč ne temelji le na lastni izkušnji, temveč tudi na drugih

dejavnikih, npr. prisotnosti korupcije in njenih različnih vrst v javnem

diskurzu ipd.

.

Verjetnost korupcije in dejanska izkušnja

15,2%

6,9%

6,9%

3,6%

5,1%

5,5%

2,9%

4,8%

62,5%

61,8%

56,4%

55,0%

49,9%

49,1%

47,7%

47,5%

43,2%

4,6%

0,0% 25,0% 50,0% 75,0%

... zdravniki in drugi delavci vzdravstvu


... zaposleni na občinskihupravah in v upravnih enotah


... policisti



... cariniki


izkušnja s korupcijo korupcija je verjetna


27

4.3 Vzroki za korupcijo

Najpogosteje izbran razlog za korupcijo v Sloveniji je po mnenju

respondentov »neučinkovit pregon korupcije« (26%). Petina

respondentov je izbrala prenizke kazni (21%), nekaj manj kot petina

pa je izbrala pomanjkljivo zakonodajo (18%). Da je korupcija ustaljena

navada, meni 15% respondentov. Manj kot desetina respondentov

meni, da je poglavitni razlog za korupcijo v Sloveniji zapletenost

postopkov in pomanjkanje državljanske iniciative v boju proti korupciji.

Kaj menite, kateri je najpomembnejši vzrok za korupcijo v Sloveniji? Iz navedenih možnih vzrokov izberite poglavitni razlog …

17,0 18,4 16,6 17,7

25,0 22,919,0 20,6

19,8 19,424,3

25,8

7,5 6,9 6,55,5

9,97,0 7,2

5,8

10,913,7 14,2 14,9

3,8 3,8 5,07,3

6,1 8,0 7,3 2,6

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

drugo (Vpisi Kaj!)

gre za ustaljene navade

državljani ne izražajo želje, da bi seborili proti korupcijizapletenost upravnih in podobnihpostopkovneučinkovit pregon korupcije

prenizke kazni

pomanjkljiva zakonodaja

V primerjavi s predhodnimi merjenji je v letu 2005 višji delež

respondentov, ki menijo, da sta poglavitna razloga za korupcijo

neučinkovit pregon in prenizke kazni. Med posameznimi merjenji

prihaja do statistično značilnih razlik.

Demografske razlike pokažejo, da nižje izobraženi (osnovna, poklicna

šola), segment starejših od 46 let ter ženske v večji meri navajajo kot

poglaviten razlog korupcije v Sloveniji prenizke kazni. Nižje izobraženi

menijo, da gre tudi za ustaljene navade.

Višje izobraženi (višja, visoka ali več) in moški menijo, da je poglaviten

razlog neučinkovit pregon korupcije ter pomanjkljiva zakonodaja.


28

4.4 Prispevek institucij v boju proti korupciji

Mediji, komisija za preprečevanje korupcije, urad za preprečevanje

pranja denarja in policija so po mnenju respondentov v največji meri

pripomogli k boju proti korupciji. Na dnu lestvice so odvetniške pisarne

in lokalna uprava (občinska uprava in upravne enote). Razlike so

statistično značilne.

Prebrali vam bomo seznam institucij. Zaupajte nam ali mislite, da so naštete institucije pripomogle k boju proti korupciji v Sloveniji. Ocenite s pomočjo lestvice od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da sploh niso

pripomogle in 5 pomeni, da so močno pripomogle.

11,2%

12,8%

8,2%

10,1%

10,3%

14,3%

8,3%

10,5%

12,3%

15,2%

9,3%

10,7%

15,1%

15,0%

13,4%

17,3%

21,8%

15,1%

18,8%

20,8%

25,1%

29,9%

29,7%

33,4%

41,5%

38,6%

40,7%

36,8%

41,2%

40,8%

41,0%

37,8%

34,7%

25,8%

21,2%

21,5%

21,6%

18,8%

14,5%

22,1%

19,1%

13,7%

10,7%

18,5%

17,0%

9,6%

9,3%

8,8%

7,8%

7,8%

7,1%

6,6%

5,7%

8,0%

7,5%

5,1%

6,2%

8,2%

7,3%

4,5%

4,9%

0% 25% 50% 75% 100%

mediji (tisk, radio in tv)

komisija za preprečevanje korupcije

urad za preprečevanje pranja denarja

policija

zdravstvene ustanove

inšpekcijske službe

vlada

državno tožilstvo

sodišča

občinska uprava in upravne enote

odvetniške pisarne in notariati

1. sploh niso pripomogle 2. 3. nekaj vmes 4. 5. močno so pripomogle ne vem/ne pozna/b.o.

V primerjavi s predhodnimi merjenji imajo enak pomen v boju proti

korupciji zdravstvene ustanove in inšpekcijske službe, vsem ostalim

institucijam pa se je pomen v boju proti korupciji povečal.


29

Prebrali vam bomo seznam institucij. Zaupajte nam ali mislite, da so naštete institucije pripomogle k boju proti korupciji v Sloveniji. Ocenite s pomočjo lestvice od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da sploh niso pripomogle in 5 pomeni, da so močno

pripomogle.

3,43

3,03

2,97

2,99

2,95

2,85

2,94

2,78

2,58

2,69

2,68

3,41

3,11

2,73

2,65

2,66

2,77

2,90

2,58

2,32

2,43

2,43

3,38

3,16

2,79

2,64

2,54

2,87

2,77

2,55

2,32

2,51

2,37

3,56

3,28

3,09

3,06

3,05

3,00

2,97

2,92

2,78

2,74

2,60

1 2 3 4 5

mediji (tisk, radio in tv)

komisija za preprečevanje korupcije

policija

zdravstvene ustanove

državno tožilstvo

urad za preprečevanje pranja denarja

inšpekcijske službe

sodišča

vlada

občinska uprava in upravne enote

odvetniške pisarne in notariati

2002200320042005

Iz grafikona je razvidno, da imajo po prevladujočem prepričanju

pozitiven učinek v boju proti korupciji v Sloveniji le mediji, komisija za

preprečevanje korupcije, policija, zdravstvene ustanove in državno

tožilstvo. Prevladujoče mnenje je, da ostale institucije tega pozitivnega

učinka v boju proti korupciji nimajo.

4.5 Subjektivna zaznava korupcije

4.5.1 Subjektivna zaznava korupcije na izbranih

področjih javne uprave

Longitudinalne primerjave v poglavju subjektivna zaznava korupcije

zaradi spreminjanj vprašanj niso možne.

Vprašanja, ki zadevajo subjektivno zaznavo korupcije po merjenjih: → 2002, 2005: Ali ste imeli vi ali vaši sorodniki izkušnje s korupcijo…

→ 2003, 2004: Ali ste imeli vi ali člani vaše družine v zadnjem letu stik… /

če da, ali ste imeli pri tem kakršnekoli izkušnje s korupcijo

V celotnem poglavju »Subjektivna zaznava korupcije na izbranih

področjih javne uprave« primerjamo rezultate prvega (2002) in

zadnjega (2005) merjenja.


30

Zdravstvo je področje za katerega je največ respondentov (15%)

deklariralo izkušnjo s korupcijo in je le-ta v obdobju treh let nekoliko

narasla. Na vseh ostalih področjih javne uprave je izkušnjo deklarirala

manj kot desetina respondentov. Zdravstvu sledijo občinski uradi in

uradi upravnih enot (7%), odvetniške pisarne in notariati (7%),

postopki za uveljavljanje pravice do pokojnine, podpor, doklad (6,4%).

V zadnjih treh letih se je, poleg zdravstva, povečala deklarirana

izkušnja s korupcijo pri postopkih odvetniških pisarnih, notariatih in

postopkih na sodiščih. Iz grafikona je razvidno, da je deklarirana

subjektivna izkušnja s koruptivnim vedenjem v šolstvu v letu 2005

nižja kot je bila leta 2002.

Ali ste imeli vi ali vaši sorodniki izkušnje s korupcijo pri …?

14,4

7,0

4,3

6,9

3,7

6,8

7,9

2,4

5,5

4,4

4,5

4,9

3,2

15,2

6,9

6,9

6,4

5,7

5,1

4,8

4,8

4,6

3,8

3,6

3,0

2,9

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0

obisku zdravnika ali pri srečanju z drugimi zdravstvenimi delavci

pri postopku na občinskem uradu ali uradu upravne enote

pri postopku odvetniške pisarne ali notariata

pri uveljavljanju pravice do pokojnine, ali pa do različnih podpor in doklad, tudipri uveljavljanju podpore za nezaposlene

pri postopku na sodišču pri katerem je bil udeležen sodnik ali tožilec

pri policijskih postopkih

pri izobraževanju, pri vpisu v šolo in opravljanju izpitov

pri postopku na sodišču pri katerem so sodelovali drugi delavci sodišča, tudizaposleni v zemljiški knjigi

pri carinskih postopkih

pri postopku privatizacije ali denacionalizacije

pri postopku inšpekcijske službe

pri oddaji ponudbe v postopku javnega naročanja

pri odmeri in plačilu davka

% DA

20022005

Čeprav torej v splošnih predstavah o navzočnosti korupcije prevladuje

podoba naraščajoče korupcije, se to v trendih subjektivne zaznave

korupcije po posameznih področjih ne potrjuje. Iz tega lahko

sklepamo, da naraščajoče zavedanje korupcije kot problema in

opozarjanje na njeno verjetnost po posameznih področjih po vsej

verjetnosti odražata bolj večjo (pozitivno) ozaveščenost o nevarnosti

in navzočnosti korupcije kot pa »dejanski« porast korupcije.

Pri interpretaciji moramo opozoriti tudi, da je treba podatke o

subjektivni zaznavi korupcije opazovati v kontekstu pogostosti stikov

respondentov z omenjenim področjem. Izkušnja obiska pri zdravniku


31

ali postopka na upravni enoti je za večino ljudi veliko pogostejša od

izkušnje oddaje ponudbe v postopku javnega naročanja. Dejstvo, da

imajo respondenti npr. največ stika s korupcijo na področju zdravstva

tako nujno ne pomeni, da je v zdravstvu »objektivno« največ

korupcije, temveč pomeni le, da v okviru zdravstva najverjetneje

doživijo izkušnjo korupcije. Najmanj toliko kot npr. zdravstvo bi nas

tako morala tako skrbeti tudi področja, s katerimi imajo anketiranci

verjetno v povprečju malo stika, a jih določen odstotek vseeno izjavlja,

da so oni ali njihovi sorodniki na teh področjih imeli izkušnjo s

korupcijo.

Del vprašalnika, ki poglablja subjektivno zaznavo korupcije na izbranih

področjih javne uprave, se je delno spremenil med merjenji 2002 in

2005. V nadaljevanju prikazujemo samo podatke za leto 2005.

Za večino področij javne uprave velja, da sta uporaba zvez in

poznanstev ter podkupnina in obdarovanje enakovredno zastopana. Z

višjimi deleži uporabe vez in poznanstev izstopajo: občinski uradi in

uradi upravnih enot, policijski postopki, sodišča (tako sodniki in tožilci

kot tudi drugi delavci sodišč, zemljiška knjiga) in šolstvo.

Ali je pri tem šlo za …

6,0

4,4

1,9

2,1

2,0

3,1

2,7

3,1

3,0

1,5

1,9

1,3

7,9

1,5

3,6

2,9

2,6

1,4

1,6

1,1

1,0

1,5

1,1

1,5

1,0

0,7

0,6

0,6

0,6

0,6

0,6

0,7

0,8

0,8

0,6

1,0

0,7

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0


*pri postopku na občinskem uradu ali uradu upravne enote


pri uveljavljanju pravice do pokojnine, ali pa do različnih podpor in doklad, tudi priuveljavljanju podpore za nezaposlene



*pri izobraževanju, pri vpisu v šolo in opravljanju izpitov

*pri policijskih postopkih

*pri postopku na sodišču pri katerem so sodelovali drugi delavci sodišča, tudizaposleni v zemljiški knjigi


*pri postopku privatizacije ali denacionalizacije



uporabo zvez in poznanstev

denar ali darila, ker je bilomožno le tako rešiti problem

drugo

ne vem


32

Za večino področij javne uprave velja, da je bila zahteva po

koruptivnem obnašanju v polovici primerov nedvoumno izražena. Med

izbranimi področji izstopajo z značilno višjim deležem v prid

nedvoumno izraženi zahtevi postopki na sodiščih, pri katerih je

udeležen tako sodnik ali tožilec kot tudi drugi delavci sodišča in

zaposleni v zemljiški knjigi.

Ali je bila zahteva nedvoumno izražena?

7,4

4,5

4,0

3,7

3,6

3,5

3,2

2,6

2,6

2,3

2,1

7,8

2,4

1,7

3,3

2,8

1,3

1,6

2,1

1,2

2,8

1,5

1,0

1,3

2,0

1,6

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0




pri postopku na občinskem uradu ali uradu upravne enote

pri uveljavljanju pravice do pokojnine, ali pa do različnih podpor in doklad, tudi priuveljavljanju podpore za nezaposlene

*pri postopku na sodišču pri katerem so sodelovali drugi delavci sodišča, tudizaposleni v zemljiški knjigi

pri izobraževanju, pri vpisu v šolo in opravljanju izpitov


pri postopku privatizacije ali denacionalizacije

pri policijskih postopkih




da

ne


33

4.5.2 Percepcija krivde pri koruptivnih dejanjih

Dobra polovica (57%) respondentov meni, da sta pri koruptivnih

dejanjih, oziroma konkretneje pri podkupovanju enako kriva oba, tako

tisti, ki daje podkupnino kot tudi tisti, ki jo sprejme. Slaba tretjina meni,

da je krivda le na strani tistega, ki jo sprejme, medtem, ko je mnenje,

da je kriv samo tisti, ki jo daje v manjšini (10%).

Kdo je po vašem mnenju bolj kriv ali tisti, ki podkupnino daje, ali tisti, ki jo sprejema?

19,4 19,0 17,210,3

38,1 38,635,9

31,8

39,0 36,7 42,356,9

3,5 5,8 4,6 1,0

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, nimam mnenja, b.o.

oba enako

tisti, ki jo sprejme

tisti, ki jo daje

Leta 2005 se je v primerjavi s predhodnimi merjenji povečal delež

respondentov, ki menijo, da sta kriva oba in zmanjšal delež

pripisovanja krivde zgolj enemu. Pri določanju krivde za korupcijo

prihaja do razlik (statistično značilnih) glede na mnenja posameznikov

o tem kdo je bolj oziroma manj kriv.

Trend lahko razumemo kot spodbuden, saj lahko krepitev prepričanja,

da sta korupcije krivi obe strani (namesto npr. opravičevanja dajanja

podkupnine) označimo kot indic večje ozaveščenosti o temeljni

problematičnosti korupcije.

4.5.3 Ravnanje ob stiku s korupcijo

61% respondentov bi prijavilo primer korupcije, če bi zanj izvedeli. V

primerjavi s predhodnimi merjenji se izkaže, da se je v letu 2005 obrnil

trend padajoče pripravljenosti prijave koruptivnega dejanja, predvsem

na račun neopredeljenih. Delež respondentov, ki ne bi prijavili primer

korupcije ostaja približno enak (30%). Razlike so statistično značilne.


34

Čeprav za zdaj še ne moremo govoriti o novem trendu, se zdi premik

v boju proti korupciji vsekakor spodbuden in se ujema z nekaterimi

prej omenjenimi premiki k večji ozaveščenosti.

Ali bi prijavili primer korupcije, če bi zanj izvedeli?

55,8 52,2 50,560,6

27,3 30,6 31,2

30,0

16,9 17,2 18,49,4

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

ne

da

Demografska analiza kaže, da bi primer korupcije v večji meri prijavili

respondentje starejši od 30 let in respondentje, ki so zaposleni v

gospodarstvu ter brezposelni. Mlajši (do 29 let) ter študentje primera

korupcije v večji meri ne bi prijavili.

Največji segment respondentov, ki bi prijavil primer korupcije, bi ga

prijavil policiji (41%). Slaba tretjina bi se obrnila na Komisijo za

preprečevanje korupcije (29%), dobra desetina (12%) na medije. Vse

ostale institucije, ki so pristojne za preprečevanje korupcije bi izbrala

manj kot desetina respondentov, ki bi korupcijo prijavili.

Komu bi prijavili primer korupcije?

47,1

34,629,8

41,1

4,3

4,33,6

6,7

3,9

2,12,7

2,8

22,2

32,634,9

29,2

1,3

1,810,2

11,6 14,3

11,94,0

4,2 5,92,07,1 9,7 7,5 4,6

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

drugo (Vpisi Kaj!)

medijem (časopisom, radiu, televiziji)

uradu za preprečevanje pranja denarja

komisiji za preprečevanje korupcije

sodišču

državnemu tožilstvu

policiji


35

V primerjavi s predhodnimi merjenji se je v letu 2005 povečala

pristojnost policiji in zmanjšala pristojnost komisiji za preprečevanje

korupcije ter medijev. Razlike so statistično značilne.

Demografsko so pri institucijah, ki bi jim respondentje prijavili korupcijo

razlike glede na starost. Starejši (nad 61 let), moški, samozaposleni in

nižje izobraženi (osnovna izobrazba) so nadpovprečno izbrali policijo,

medtem ko bi se starostni segment do 61 let, višje izobraženi in

ženske obrnili na komisijo za preprečevanje korupcije. Na medije bi se

v večji meri obrnili mlajši (do 29 let), višje izobraženi in tudi kmetje. Pri

ostalih institucijah ni razlik glede na demografsko strukturo.

Najpogostejši razlog zaradi katerega respondentje ne bi prijavili

primera korupcije je strah pred maščevanjem (33%). Sledi mnenje o

nedokazljivosti primera (21%) in nezaupanje v institucije (16%) – »ker

preiskave tako ali tako ne bi sprožili«.

Med odgovori v kategoriji Drugo (14%) se pojavljajo kombinacije

navedenih razlogov, percepcija, da je nekdo, ki prijavi izdajalec

(»nisem tožibaba«), da bi prijava zahtevala dolgotrajno aktivno

vpletenost (»nočem imeti opravka s sodišči«, »dolgi sodni postopki«,

»izgubljal bi čas zaradi udeležbe v postopkih«) in prepričanja, da s

prijavo ne bi v ničemer pripomogli k zmanjšaju korupcije v Sloveniji

(»ne bi bilo nobene koristi«, »nič se ne bi spremenilo«).

Kateri je najpomembnejši razlog, da ne bi prijavili primera korupcije?

6,2 6,4 3,3 5,1

18,3 18,5 26,7 21,3

4,3 6,32,7 6,2

16,3 15,8 12,5 16,3

36,3 29,9 35,5 32,8

15,515,1 10,4

14,1

3,28,0 8,8

4,3

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

drugo (Vpisi Kaj!)

ker bi vas skrbelo zaradi morebitnihmaščevalnih ukrepovker preiskave tako ali tako ne bi sprožili

ker je to pri nas nekaj običajnega

ker primera ne bi bilo mogoče dokazati

ker ne veste kje bi prijavili


36

V primerjavi s predhodnimi merjenji se je povečal delež respondentov,

ki ne zaupa v institucije oziroma meni, da »preiskave tako ali tako ne

bi sprožili«, zmanjšal pa se je delež respondentov, ki meni, da primera

ne bi bilo mogoče dokazati ter delež tistih, ki primera korupcije ne bi

prijavili zaradi maščevalnosti. Razlike so statistično značilne.

Demografsko so značilne razlike glede na starost. Mlajši od 29 let in

starejši (nad 61 let) v večji meri dvomijo v dokazljivost primera

korupcije. Mlajši (do 29 let) so tudi izrazili nadpovprečno nezaupanje v

institucije (preiskave ne bi sprožili), medtem, ko je strah pred

maščevalnimi ukrepi v večji meri značilen za starostni segment med

30 in 60 let.

4.6 Seznanjenost s predlogom o razpisu referenduma

V času izvajanja ankete »Stališča o korupciji 2005«, torej med 13. in

22.12.2005, je bila večina (76,9%) respondentov seznanjenih s

pobudo SMS o referendumu glede ukinitve komisije.

Ali ste slišali za pobudo ene izmed slovenskih izven parlamentarnih strank, da se o ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije razpiše referendum?

Ne; 23,1

Da; 76,9

S predlogom so bili v večji meri seznanjeni respondentje starejši od 46

let, višje izobraženi (višja, visoka šola ali več), upokojeni, zaposleni v

negospodarstvu in respondentje z nadpovprečnim dohodkom.

Med vsemi respondenti (ne glede na to, ali so slišali za pobudo ali ne)

bi jih 12% glasovalo za ukinitev Komisije, 55% proti, 23% se


37

referenduma ne bi udeležilo, dobrih 9% je bilo neopredeljenih. Iz

grafikona je razvidno, da je podpora Komisiji (glasoval bi proti ukinitvi)

višja v segmentu, ki je s pobudo seznanjen.

Kako pa bi se opredelili na referendumu o ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije, če bi do njega res prišlo?

11,8 14,0

61,7

34,1

19,2

36,2

7,315,7

12,3

55,3

23,1

9,3

0%

25%

50%

75%

100%

Za pobudo oreferendumu SEM slišal/a

Za pobudo oreferendumu NISEM

slišal/a

Skupaj

ne vem, ne morem se odločiti

referenduma se ne bi udeležil

glasoval bi proti ukinitvi

glasoval bi za ukinitev

Demografsko analizo smo pripravili na segmentu, ki je slišal za

referendumsko pobudo. Proti ukinitvi komisije bi v večji meri glasovali

moški, respondentje s poklicno in srednješolsko izobrazbo, s

podpovprečnim dohodkom, starostni segment med 30 in 60 let. Za

višje izobražene je značilen nadpovprečen delež nasprotovanja

komisiji (glasoval bi za ukinitev), medtem, ko se segment z

osnovnošolsko izobrazbo v večji meri referenduma ne bi udeležil.

Ženske so v večji meri neopredeljene.

4.7 Splošna mnenja

V poglavje splošna mnenja smo vključili zadovoljstvo z razvojem

demokracije, oceno stanja v gospodarstvu in splošno zaupanje

različnim ustanovam.

4.7.1 Razvoj demokracije

32,4% respondentov je zadovoljnih z razvojem demokracije v

Sloveniji, medtem ko je večji del (60%) nezadovoljnih. V primerjavi s

predhodnimi merjenji ostaja porazdelitev deležev zadovoljnih in


38

nezadovoljnih približno enaka, zato ne prihaja do razlik (statistično

značilnih).

Če ocenjujete v celoti, ali bi rekli, da ste zadovoljni ali nezadovoljni z razvojem demokracije v Sloveniji?

32,527,2

32,4 32,4

58,663,1

59,3 60,0

8,9 9,7 8,3 7,6

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

nezadovoljni

zadovoljni

Zadovoljni so v večji meri moški, visoko izobraženi, najmlajši (18 do

29 let), z nadpovprečnim dohodkom (mnogo višji dohodek od

povprečnega). Z razvojem demokracije v Sloveniji je nadpovprečno

nezadovoljen segment s poklicno šolo, s podpovprečnim dohodkom,

starostni razred med 30 in 60 let, kmetje in brezposelni.

4.7.2 Ocena stanja v gospodarstvu

Ocena stanja v gospodarstvu je bila dodana v vprašalnik v letu 2005.

Največji del respondentov (60%) meni, da stanje gospodarstva ni niti

dobro, niti slabo. Da je stanje gospodarstva dobro, meni slabih 11%

respondentov, medtem ko stanje ocenjuje kot slabo 29%

respondentov. Povprečna ocena zadovoljstva znaša 2,71.


39

Kako ocenjujete stanje gospodarstva v teh dneh v Sloveniji? Ocenite na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni da je zelo slabo, 5 pomeni, da je zelo dobro, 3 pa je nekje vmes.

zelo slabo; 11,1

slabo; 17,8

niti dobro, niti slabo; 59,8zelo dobro; 0,8

ne vem, b.o.; 0,5

dobro; 9,9

Moški, višje izobraženi (višja, visoka ali več), samozaposleni,

respondentje z nadpovprečnim dohodkom in starejši od 61 let so v

večji meri zadovoljni s stanjem gospodarstva. Za vse navedene

skupine velja, da je povprečna ocena v okviru ocene 3 – niti dobro niti

slabo.

4.7.3 Zaupanje ustanovam

Podobno kot ocena stanja v gospodarstvu je tudi zaupanje ustanovam

dodano v raziskavo v letu 2005.

Najvišjo stopnjo zaupanja uživa predsednik republike, sledita vojska in

Banka Slovenije. Najnižje stopnje zaupanja so respondenti pripisali

političnim strankam, cerkvi in duhovščini ter državnemu zboru.

Sedaj vam bomo navedli nekaj ustanov, vi pa povejte, koliko jim zaupate. Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 5 da ji popolnoma zaupate, 3 pa je nekje vmes.

3,6

3,5

3,5

3,4

3,4

3,2

3,2

3,2

3,1

3,0

3,0

2,8

2,8

2,7

2,7

2,6

2,3

1 2 3 4 5

predsedniku republike

vojski

Banki Slovenije

slovenskemu šolstvu

slovenskemu zdravstvu

časopisom, televiziji, radiu

ustavnemu sodišču

predsedniku vlade

policiji

organom občinske uprave in upravnih enot

Komisiji za preprečevanje korupcije

inšpekcijskim službam

sodiščem

vladi v celoti

državnemu zboru

cerkvi in duhovščini

političnim strankam


40

Iz grafikona je razvidno, da respondenti izkazujejo negativno zaupanje

političnim strankam, cerkvi in duhovščini, državnemu zboru, vladi,

sodiščem in inšpekcijskim službam. Vsem ostalim ustanovam

respondenti izkazujejo pozitivno zaupanje, v največji meri predsedniku

republike.

Na grafikonu so prikazane posamezne ocene razvrščene glede na

vsoto pozitivnih ocen (4 + 5), ki so jih respondenti pripisali posamezni

ustanovi.

Sedaj vam bomo navedli nekaj ustanov, vi pa povejte, koliko jim zaupate. Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 5 da ji popolnoma zaupate, 3 pa je nekje vmes.

10,6%

7,3%

8,1%

4,6%

5,3%

10,4%

14,5%

7,6%

15,4%

11,7%

9,7%

15,6%

13,5%

17,0%

27,1%

17,2%

27,5%

5,2%

6,9%

8,9%

7,9%

12,2%

11,5%

13,9%

13,5%

18,1%

14,5%

14,4%

18,5%

18,5%

19,9%

20,3%

21,5%

28,4%

25,6%

31,7%

31,4%

37,0%

33,6%

37,4%

30,8%

40,6%

32,5%

40,3%

46,0%

39,8%

43,6%

42,4%

29,6%

42,4%

36,3%

29,2%

35,0%

32,2%

39,0%

33,8%

29,6%

22,9%

26,7%

18,5%

24,0%

23,4%

19,3%

18,9%

14,5%

14,5%

15,2%

5,8%

29,3%

19,1%

19,3%

11,4%

15,2%

11,1%

17,8%

11,6%

15,5%

9,6%

6,6%

6,9%

5,5%

6,2%

8,5%

3,7%

3,9%

4,1%

4,6%

0% 25% 50% 75% 100%

predsedniku republike

vojski

Banki Slovenije

slovenskemu šolstvu

slovenskemu zdravstvu

ustavnemu sodišču

predsedniku vlade

časopisom, televiziji, radiu

Komisiji za preprečevanje korupcije

policiji

organom občinske uprave in upravnih enot

sodiščem

inšpekcijskim službam

vladi v celoti

cerkvi in duhovščini

državnemu zboru

političnim strankam

1. sploh ne zaupa 2. 3. nekje vmes 4. 5. popolnoma zaupa ne vem/ne pozna/b.o.

Respondentje v največji meri zaupajo predsedniku republike (58,5%).

Sledijo vojska (54,1%), Banka Slovenije (51,5%) in slovensko šolstvo

(50,4%). Ostalim ustanovam zaupa manj kot polovica respondentov.

Najmanjše zaupanje izkazujejo respondentje političnim strankam, saj

jim zaupa le slaba desetina respondentov (7,9%), ne zaupa pa več kot

polovica (55,9%).


41

4.7.4 Volilne preference

Če bi bile ob koncu leta 2005 državno zborske volitve, bi 19,8%

respondentov volilo za SDS, 16,1% za LDS, 7,6% za SD. V skupini

»drugo« predstavljajo respondenti, ki so rekli, da se volitev ne bi

udeležili 3%, slaba 2% pa respondenti, ki so izrazili nezadovoljstvo z

vsemi slovenskimi političnimi strankami (»za nobeno«, »za nobeno,

vsi so se mi zasrali«).

Denimo, da bi bile naslednjo nedeljo volitve v državni zbor. Za katero stranko bi najverjetneje volili?

2,5

13,9 13,9 12,0 16,1

3,4 3,6 3,73,3 2,8 2,11,8 2,9 5,9 3,25,9 9,1

26,119,8

4,24,0

7,1

7,6

3,53,6

4,58,5

61,3 58,7

34,4 37,6

1,1

1,93,7

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

drugo

SD - Socialni demokrati

SDS - Slovenska demokratska stranka

SNS - slovensko nacionalno stranko

SMS - stranka mladih Slovenije

SLS -slovenska ljudska stranka

NSI - Nova Slovenija - krščansko-ljudska strankaLDS - liberalno demokracijo Slovenije

DESUS - demokratsko strankoupokojencev Slovenije

4.7.5 Analiza volilnih preference

Volilne preference respondentov smo analizirali glede na izobrazbo,

percepcijo dohodka, mnenja o razširjenosti korupcije v Sloveniji, kako

velik je ta problem, kateri so poglavitni vzroki zanj, koliko so

posamezne institucije pripomogle k boju proti korupciji ter kako bi se

posamezniki opredelili na referendumu o ukinitvi Komisije za

preprečevanje korupcije. Pri vseh analiziranih kategorijah prihaja do

statistično značilnih razlik glede na volilne preference.

Pri strankarskih preferencah smo kategoriji SMS in DESUS pridružili

kategoriji Drugo, saj so bili deleži pri obravnavanih strankah premajhni

za analizo.

V nadaljevanju sledi opis (povzetek) strankarskih preferenc glede na

posamezne karakteristike ter pripadajoči grafikoni.

Med respondenti, ki bi volili SDS je največ nižje izobraženih (končana

osnovna, poklicna šola), s podpovprečnim dohodkom, ki jim le v

manjši meri zadostuje za preživljanje sebe in družine. Menijo, da je

SDS


42

korupcija razširjena v Sloveniji (56,6%), kot poglavitne razloge zanjo

pa navajajo neučinkovit pregon, prenizke kazni in pomanjkljivo

zakonodajo. Po njihovem mnenju so k boju proti korupciji najbolj

prispevali mediji in vlada, na referendumu o ukinitvi komisije za

preprečevanje korupcije bi jih polovica glasovala za ukinitev komisije

ali pa se ga sploh ne bi udeležila. 40% bi jih glasovalo proti ukinitvi.

Volivci LDS so nižje izobraženi, s podpovprečnim dohodkom, ki pa jim

v precejšnji meri zadostuje, v manjši meri ali pa sploh ne zadostuje za

preživljanje. Več kot polovica (54,4%) jih meni, da je korupcija

razširjena v Slovenija, v večji meri so tudi neopredeljeni. Kot

poglavitne razloge za korupcijo v Sloveniji navajajo prenizke kazni,

neučinkovit pregon korupcije, ustaljene navade in pomanjkljivo

zakonodajo. Menijo da so k boju proti korupciji najbolj pripomogle

komisija za preprečevanje korupcije in mediji, na referendumu o

ukinitvi te komisije bi v največji meri glasovali proti.

Volivci SNS imajo v največji meri končano le osnovno šolo, redni

dohodek pa je pri več kot polovici respondentov mnogo manjši od

povprečnega ter jim v manjši meri zadostuje za preživetje. Večina je

mnenje, da je korupcija v današnji Sloveniji razširjena (87,5%) ter da

predstavlja velik problem (75%). Kot poglavitni razlog za korupcijo v

Sloveniji navajajo neučinkovit pregon korupcije, na referendumu o

ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije bi glasovali proti ukinitvi.

Volivci SD so bolj izobraženi, ki menijo da predstavlja korupcija velik

problem (70%). Kot poglavitni razlog za korupcijo v Sloveniji navajajo

neučinkovit pregon le-te, na referendumu o ukinitvi komisije za

preprečevanje korupcije bi glasovali proti. Menijo, da so v boju proti

korupciji največ pripomogle komisija za preprečevanje korupcije in

zdravstvene ustanove.

Med respondenti, ki bi volili SLS, je večina nižje izobraženih, ki v večji

meri meni, da pojav korupcije ni razširjen v javnih službah (53%). Kot

glavni razlog za korupcijo navajajo prenizke kazni.

LDS

SNS

SD

SLS


43

Izobrazba

12,420,0

8,1 6,312,6

21,316,7

11,2

32,325,0

13,5

31,3

32,2

30,7

28,4

21,5

24,2 25,0

48,625,0

29,6

28,0

25,5

25,8

31,1 30,0 29,737,5

25,620,0

29,4

41,5

0%

25%

50%

75%

100%

LDS NSI SLS SNS SDS SD drugo ne vem, b.o.

osnovna šolakončana poklicna šolakončana srednja šolakončana višja ali visoka

Ali bi za svoj mesečni NETO dohodek v primerjavi s povprečnim slovenskim mesečnim dohodkom, ki znaša približno 176.000 SIT rekli, da je

3,1 5,0 2,7 3,1 4,0 4,0 3,9 3,7

9,3 5,02,7

12,5 9,614,7

9,7 10,6

15,5

5,0

29,7 9,49,1

17,3

11,7 7,7

22,4

30,0

18,9

6,3

22,7

22,7

14,6 22,3

45,3

45,0

37,8

56,3

46,5

37,3

47,6 38,7

3,7

5,08,1

12,57,6

4,0

7,8 14,1

5,0 4,9 2,9

0%

25%

50%

75%

100%


brez odgovorabrez dohodkamnogo manjšideloma manjšipribližno enakdeloma višjimnogo višji


44

Ali bi za svoj mesečni NETO dohodek v primerjavi s povprečnim slovenskim mesečnim dohodkom, ki znaša približno 176.000 SIT rekli, da je

12,4 10,05,4

15,6 13,618,7

13,6 14,3

15,5

5,0

29,7 9,49,1

17,3

11,7 7,7

67,7

75,0

56,8

62,5 69,2

60,0

62,261,0

3,7

5,08,1

12,5 7,64,0

7,8 14,1

5,0 4,9 2,9

0%

25%

50%

75%

100%


brez odgovorabrez dohodkamanjšipribližno enakvišji

Ali lahko rečete, da redni dohodek zadostuje za preživetje vas in vaše družine, ali da ne zadostuje?

19,426,3

22,2

6,3

15,7 17,112,7 13,0

25,615,8 25,0

15,6

19,8 14,5 23,516,8

26,3

57,9

36,1

53,1

43,7

40,837,3

38,3

25,6

11,1 25,0 18,827,6 24,5

27,4

5,6 2,72,5 2,02,0

0%

25%

50%

75%

100%


ne vem, b.o.ni zaposlen, ne prejema dohodkovsploh ne zadostujele v manjši meri zadostujev precejšnji meri zadostujev celoti zadostuje


45

Kako velik problem je korupcija v današnji Sloveniji?

54,7

42,1

61,1

75,0

57,9

70,175,4

64,2

33,552,6

22,2

21,9

34,018,2

20,6

29,4

9,95,3

16,7

3,1 6,610,4

3,9 4,8

0%

25%

50%

75%

100%


majhen problemniti velik, niti majhenvelik problem

Kako razširjena sta po vaši oceni v Sloveniji pojava korupcije in sprejemanja podkupnine v javnih službah?

11,9 15,810,8

15,6 11,65,3

12,7 16,0

42,5 31,6

27,0

71,9

44,9 53,9

52,939,4

36,9

31,6 54,1

12,5

38,4 35,530,4

35,9

21,1

2,5 3,92,9

6,9 8,12,5 3,5 5,9

0%

25%

50%

75%

100%

LDS NSI SLS SNS SDS SD drugo ne vem,b.o.

ne vem, b.o.skoraj noben javni uslužbenec ne počne tegato počne le nekaj javnih uslužbencevto počne kar precej javnih uslužbencevto počnejo skoraj vsi javni uslužbenci


46

Kako razširjena sta po vaši oceni v Sloveniji pojava korupcije in sprejemanja podkupnine v javnih službah?

54,447,4

37,8

87,5

56,6 59,265,6

55,3

38,8 52,6

54,1

12,5

40,9 39,530,4

38,8

6,9 8,12,5 1,3 3,5 5,9

0%

25%

50%

75%

100%


ne vem, b.o.nista razširjenasta razširjena

Kaj menite, kateri je najpomembnejši vzrok za korupcijo v Sloveniji? Iz navedenih možnih vzrokov izberite poglavitni razlog...

16,7 16,724,2

14,6 14,521,6 17,6

19,4

55,6

41,7

12,122,6

14,5

11,8 21,3

19,4

16,7

19,4

33,3 33,243,4

25,521,8

7,5

6,56,6

5,9 4,53,8

6,15,5

6,6

4,9 7,7

19,4

11,1

13,9 15,212,6 6,6

16,715,4

8,88,3 4,5

5,310,8 8,2

18,8

3,0

6,13,1 2,6 2,9 3,5

0%

25%

50%

75%

100%

LDS NSI SLS SNS SDS SD drugo ne vem,b.o.

ne vem, b.o.drugogre za ustaljene navadedržavljani ne izražajo želje, da bi se borili proti korzapletenost upravnih in podobnih postopkovneučinkovit pregon korupcijeprenizke kaznipomanjkljiva zakonodaja


47

Koliko so SODIŠČA pripomogla k boju proti korupciji v Sloveniji?

9,415,0 12,1

4,710,5

4,2 6,3

20,6 10,09,1

21,2

24,518,4

24,2 17,8

48,850,0

66,7

30,3

43,238,2

33,7 41,3

13,1 20,03,0

21,2

20,323,7

27,4 20,9

8,1 5,09,1

27,3

7,3 9,2 10,5 13,8

0%

25%

50%

75%

100%


sploh niso pripomogleniso pripomoglanekaj vmesso pripomoglamočno so pripomogle

Koliko je VLADA pripomgla k boju proti korupciji v Sloveniji?

5,8

15,821,6

3,1

16,5

4,2 5,8

12,2

10,5

10,8

6,3

34,0

13,5 9,5 9,3

35,9

52,6

54,1

37,5

34,0

43,2

35,840,3

31,4

13,5

25,0

10,8

20,3

26,3

27,8

14,721,1

28,1

4,6

21,6 24,216,8

0%

25%

50%

75%

100%


sploh ni pripomoglani pripomoglanekaj vmesje pripomoglamočno je pripomogla


48

Koliko je POLICIJA pripomogla k boju proti korupciji v Sloveniji?

11,416,7

22,2

9,113,6

4,18,1

22,8

27,8

30,6

12,1

20,4

28,825,0

21,4

45,6

38,9

38,9

33,3

45,0

34,2 42,045,5

15,2

8,3

24,2

14,1

26,0 16,015,4

5,1

16,721,2

6,8 6,813,0 9,6

0%

25%

50%

75%

100%



Koliko je KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE pripomogla k boju proti korupciji v Sloveniji?

27,0

5,3

17,6

6,314,1

23,0 25,8

14,7

22,6

21,1

35,3

31,324,1

32,432,3

28,2

31,4

21,1

38,2

46,9

24,1

35,122,6

35,8

13,2

31,6

5,9

6,3

15,2

5,4

4,3 11,4

5,7

21,1

2,99,4

22,5

4,1

15,110,0

0%

25%

50%

75%

100%




49

Koliko je URAD ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA pripomogla k boju proti korupciji v Sloveniji?

13,15,3

20,6

3,211,0

6,814,4

8,2

20,3

15,8

29,4

29,022,0 28,8

25,6

21,8

47,7

26,3

35,3

22,6

30,9

50,7

28,9

34,8

11,8

31,6

2,9

16,1

20,4

6,8

14,4 20,0

7,2

21,111,8

29,0

15,76,8

16,7 15,2

0%

25%

50%

75%

100%



Koliko je DRŽAVNO TOŽILSTVO pripomoglo k boju proti korupciji v Sloveniji?

10,3 11,1 8,4 6,7 7,4 5,9

13,5 37,5

36,1

6,7

31,626,7

31,6

20,7

53,818,8

38,9

26,7

35,854,7

36,8

47,3

12,8

25,0

2,8

50,0

16,8

5,3

15,8 17,8

9,618,8

11,116,7

7,4 6,7 8,4 8,3

0%

25%

50%

75%

100%


sploh ni pripomogloni pripomoglonekaj vmesje pripomoglomočno je pripomoglo


50

Koliko so ODVETNIŠKE PISARNE in NOTARIATI pripomogli k boju proti korupciji v Slovenij?

5,9 4,8 5,2 5,29,6 11,8

5,9 11,6

11,49,3

13,9

44,9

29,4

52,9

23,3

40,742,9 38,1

40,9

28,8 58,8 14,7

33,3

25,9 28,627,8

25,5

15,420,6

30,0

16,9 17,1 19,614,5

13,3

0%

25%

50%

75%

100%


sploh niso pripomogleniso pripomoglenekaj vmesso pripomoglemočno so pripomogle

Koliko so OBČINSKA UPRAVA in UPRAVNE ENOTE pripomogle k boju proti korupciji v Sloveniji?

5,9

16,7

2,6 2,1 5,0

10,5 18,8

27,8

9,4

20,5

9,916,0 13,4

48,4 43,8

52,8

25,0

45,6

39,4

41,545,3

19,6

37,5

40,6

20,0

40,8 23,421,9

15,7

2,8

25,0

11,3 8,517,0 14,4

0%

25%

50%

75%

100%




51

Koliko so ZDRAVSTVENE USTANOVE pripomogle k boju proti korupciji v Sloveniji?

10,5

23,5

11,1 13,8 13,5 11,17,0

17,6

23,5

30,6 24,1 26,4

11,1 25,525,3

54,9

41,2

36,1

24,1

38,3

50,040,8 38,1

7,25,9

11,1

3,4

11,916,7 18,4 19,8

9,85,9

11,1

34,5

9,8 11,1 11,2 9,8

0%

25%

50%

75%

100%



Koliko so MEDIJI pripomogli k boju proti korupciji v Sloveniji?

25,5

36,1

23,3 25,9

9,3

20,013,1

38,2

58,8

33,3

26,7

38,6

36,0

25,0 36,4

29,935,3

27,8

40,017,8

46,741,0 32,1

3,8 5,9 2,810,0

10,7

8,011,0

12,5

2,57,1

3,0 6,0

0%

25%

50%

75%

100%


sploh niso pripomogliniso pripomoglinekaj vmesso pripomoglimočno so pripomogli


52

Koliko so INŠPEKCIJSKE SLUŽBE pripomogle k boju proti korupciji v Sloveniji?

8,1 5,613,9

3,19,4

5,6 7,2 8,5

19,4 22,2

41,7

15,6

19,9

15,319,6 19,1

40,6

22,2

30,6

28,1

40,852,8 40,2

47,6

23,1

33,3

2,8

28,1

17,8

22,2

19,6

14,4

8,816,7

11,1

25,0

12,04,2

13,4 10,3

0%

25%

50%

75%

100%



Kako pa bi se vi opredelili na referendumu o ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije, či bi do njega res prišlo?

5,0

47,4

5,6 6,3

31,3

4,07,9 7,7

76,4

21,1

50,0

62,5

41,9

82,7

57,448,8

11,2

21,1

27,8

21,921,2

9,3

32,7

29,2

7,5 10,516,7

9,4 5,6 4,0

14,3

2,0

0%

25%

50%

75%

100%


ne vem, ne morem se odločitireferenduma se ne bi udeležilglasoval bi proti ukinitviglasoval bi za ukinitev


53

4.7.6 Percepcija dohodka

15% respondentov je mnenja, da njihov redni dohodek v celoti

zadostuje za preživetje. Dodatnih 19,5% pravi, da v precejšnji meri

zadostuje. Največji segment respondentov (38%) meni, da njihov

redni dohodek le v manjši meri zadostuje za preživetje. Za 24%

respondentov redni dohodki sploh ne zadostujejo za preživetje.

Ali lahko rečete, da redni dohodek zadostuje za preživljanje vas in vaše družine, ali da ne zadostuje?

15,7 16,0 13,4 15,2

21,4 19,3 20,7 19,5

32,0 40,035,5 38,2

27,222,5

26,7 23,9

2,1 0,8 3,0 2,3

0%

25%

50%

75%

100%

2002 2003 2004 2005

ne vem, b.o.

ni zaposlen, ne prejema dohodkov

sploh ne zadostuje

le v manjši meri zadostuje

v precejšnji meri zadostuje

v celoti zadostuje

V primerjavi s predhodnimi merjenji se je v 2005 povečal delež

respondentov, ki jim redni dohodki le v manjši meri zadostuje,

zmanjšal pa delež respondentov, ki jim redni dohodek sploh ne

zadostuje. Percepcija, ali redni dohodek zadostuje za preživljanje

posameznikov in njihove družine ali da ne zadostuje, se statistično

značilno razlikuje v primerjavi s predhodnimi merjenji.

Documents

Stališča o korupciji 2005 · 2018-03-05 · Stališča o korupciji 2005, Ljubljana, februar 2006 7 slednja se nahaja v sferi državnega sektorja. Obe strani delujeta z namenom pridobiti