in 78020iu l im

AKADEMSKI GLASGLASILO ZA UNIVERZNA VPRAŠANJA

L E T O I. UUBUANA, DNE 15. DECEMBRA 1939 | URED^ iSt^ ^ | POSAMEZNA ŠTEVILKA 1'50 D IN STEV. 1.

V usodnih dneh 20 let slovenske univerzebe v najtesnejši zvezi z njegovim poli­tičnim in socialnim bojem. Razvoj nje­gove samostojne kulture, izobrazba naj­širših ljudskih plasti je eden najvažnej­ših orožij v težkem socialnem in poli­tičnem boju, ki ga mora vsak majhen narod, pa tudi slovenski, bojevati za svoj obstoj. V tem dejstvu je treba iskati vzrokov trdovratnega boja slovenskega naroda od 1. 1848 do 1. 1919 za svojo univerzo, in v tem leži velik pomen usta­novitve slovenske univerze pred dvajse­timi leti.

V boju za slovensko univerzo je bilo izvršeno zavestno hotenje imeti svoje slovensko najvišje šolstvo, hotenje, ki ga je narekovala zavest, porojena v so­cialnem in narodnostnem boju sloven­skega naroda za svoj obstanek zavest, da bo mogel slovenski človek kakor tudi ves narod živeti in se braniti le tedaj, če bo izobražen, če bo tudi sinu sloven­. skega km eta in delavca odprta pot do izobrazbe ,če bomo Slovenci imeli inte­ligenco, ki bo izšla iz naroda in poznala njegove potrebe in delala zanj. Sloven­ska univerza naj da slovenskemu naro­ du to, česar mu nobena druga ne more ui;a: iJiavo, zuveduo slovenske in teli­genco, ki bo svoje znanje posvetila nje­mu in stala na braniku njegovih potreb.

Ko pregledujemo danes, ob dvajset­letnici ustanovitve slovenske univerze rezultate njenega dela, se moramo v p r­vi vrsti vprašati, ali je slovenska na­rodna univerza izpolnila visoko misijo, ki ji je bila stavljena, kot najvišjemu slovenskemu znanstvenemu in kulturne­mu narodu, ali je vzgojila slovensko in­teligenco tako, da bo sposobna izpolnje­vati naloge, ki jo čakajo, in ki jih ljud­stvo pričakuje od njih?

Izpričala je pred vsem svetom, tudi tistim, ki tega niso hoteli vedeti, da smo Slovenci narod s svojo, samostojno kul­turo, slovenskemu študentu ni treba ho­diti na tuje, ker je dala možnost študija mnogim, ki bi sicer študija v tujini ne

zmogli, vendar pa moramo žal že ob dvajsetletnici slovenske univerze ugo­toviti, da boj za slovensko narodno uni­verzo še ni končan. S trpkostjo se spo­minjamo poskusov, da se okrni in celo ukine slovenska univerza, ki so se tako vztrajno ponavljali leto za letom, in pod­črtati moramo dejstvo, da je še danes, ob svoji dvajsetletnici, slovenska univer­za ravno tako nepopolna kot je bila ob svoji ustanovitvi, da še danes životari v prostorih, ki niso prim erni ne za uni­ verzni študij in delo in ne za študenta, da so njene biblioteke in laboratoriji pomanjkljivi in nezadostni.

V predavalnicah in seminarjih čim­dalje redkeje srečujemo sinove slo­venskega bajtarja in delavca, katerim so gospodarsko stanje teh plasti, šolnine in pomanjkanje študentovskih domov zapr­li pot do univerzne izobrazbe.

čeSki Študentje v boju za svobodoOdkar sta Anglija in Francija dopu­

stila, da je Hitlerjeva Nemčija razbila Češko­slovaško in zasužnjila češki na­ toH c.o *p§U .. ]’ndstvo ki se zaveda, da sta ga izdali »zavezniška« Chamberlai­ nova Anglija in Daladierova Francija nemškim imperialistom, bori skupno z nemškim in avstrijskim delovnim ljud­stvom proti svojim zatiralcem. Odraz te borbe so bile mogočne demonstracije praških akademikov 28. oktobra. Dvaj­set mladih pogumnih borcev je bilo ustreljenih, 1200 zaprtih. Tisti angleški in francoski imperialisti, ki so krivi, da je češki narod pod tujo peto, proglašajo češke študente za svoje žrtve in jih ho­čejo vmešati v svojo umazano im peria­listično vojno. Toda češki junaki niso padali za vojne cilje Londonske City in francoskih dvesto družin, ampak za svo­bodo svojega naroda, ki je tesno pove­zano z naprednim bojem ljudstva vsega sveta.

Znani slovenski zgodovinar Haupt­mann je v prvih povojnih letih napisal razpravo, v kateri se takoj uvodoma ba­ vi z obličjem Evrope, kakršno je ustvaril versajski mir. Avtor v tej razpravi pri­haja do zaključka, da povojne državne tvorbe že po svoji zemljepisni legi pred­stavljajo v rokah velesil­zmagovalk si­stem bodal, vselej pripravljenih za uda­rec. Pri ustvarjanju teh držav je bilo narodnostno načelo povsem podrejenega pomena, čeprav so ga zlasti zavezniki zelo radi uporabljali v propagandne svr­ he. V svojem bistvu so bile te države le strateške postojanke, s katerih je mo­goče braniti posestno stanje, ustvarjeno z izidom svetovne vojne. To­ posestno stanje je bilo treba braniti v dveh prav­ cih: pred poizkusi premagancev, da se ponovno uveljavijo kot tekmeci v boju za svetovno gospostvo, kakor tudi pred silami, ki ogražajo obstoječi družbeni red sploh in katerih najvidnejši pred­stavnik je z rusko revolucijo postala Sovjetska Zveza. Kot branike v prvem smislu smemo, sm atrati vmesno avstrij­sko državico in pa države, ki so vse do razbitja češkoslovaške republike vsaj še formalno tvorile Malo Zvezo. Drugi s riv 'r' obrambe jo bila pomenjena ^stva­ritev »neodvisnih« baltiških držav od Finske do Litve in pa vmesne Poljske, ki je branila versajski mir v obeh prav cih, nasproti Nemčiji in nasproti Sov­jetski Zvezi.

Velika kriza, ki se je pričela 1929 in trajala tja do 1934 je zlasti v Nemčiji notranje­politični položaj do skrajnosti zaostrila. Nemške množice so spričo* bre­men versajskega miru krizo občutile dvakrat bolj ko drugod. Ves povojni čas je bila Nemčija prav za prav v stanju nepretrgane meščanske vojne. Alterna­tivo, v kateri se je znašla Nemčija v dobi krize, je najbolje označil am eriški čas­nikar Knickerbocker, ko je svoji knjigi o tedanji Nemčiji dal naslov »Deutsch­ land — so oder so«, Nemčija v zname­nju kljukastega križa ali Nemčija v zna­menju srpa in kladiva. Drugo možnost je bilo moči zmanjšati samo z okrepitvi­jo prve. To ni bilo samo v interesu ti­stih nemških družbenih plasti, ki niso bile naklonjene grozečemu notranjemu socialnemu prevratu, marveč tudi vseh tistih mednarodnih sil, ki bi jih revolu­cionarni pretresljaji v osrčju Evrope utegnili ogrožati v njihovem obstoju. Ni šlo le za Nemčijo, šlo je za obstoječi družbeni red v celoti. Tega so se zave­dali vsi, tako praktični gospodarstveniki od Deterdinga, Kreugerja in do Kruppa, kakor tudi vsi njihovi politiki. H itler je postal simbol, utelešenje obstoječega reda, njegova krepitev je pomenila kre­pitev sistema sploh. Kar so Chamberlai­ni žrtvovali Hitlerju, so žrtvovali v dobri veri, da žrtvujejo ovekovečenju obstoje­čega političnega, gospodarskega in soci­alnega stanja. Žrtvovali so Avstrijo, Su­dete in potem vso Češko.

V vsem tem delu pa so imeli impe­rialisti pred seboj sicer glavno, vendarle pa samo eno izmed nasprotij današnje družbe: nasprotje med »civiliziranimi« državami­maticami in ljudstvi kolonij ter odvisnih dežel. Izpustili pa so izpred oči drugo plat nasprotij: nasprotja, ki raste­jo iz kapitalistične konkurence in ki so se danes razvila v boj med mogočnimi monopolističnimi karteli in trusti, med

Pred dvajsetimi leti, v času, ko se je zdelo, da je porušena za vedno stara Evropa, temeljena na nasilju in zatira­nju posameznika in celih narodov in da iz njenih razvalin vstaja nov svet člove­ čanstva in pravice, ko je široke ljudske množice prevladovala vera v svobodo in enakopravnost vsakega posameznika in vsakega naroda, v tem času je bil dobo­ jevan boj slovenskega naroda za svojo univerzo.

Dne 16. julija 1919 je začasna narod­na skupščina v Beogradu soglasno spre­jela zakonski načrt o ustanovitvi uni­verze v Ljubljani.

S tem je bila uresničena ena prvih političnih zahtev slovenskega naroda, postavljena prvič pred skoro celim sto­letjem, v revolucionarnem letu 1848. kot ena izmed točk slovenskega narodnega programa.

Politično in gospodarsko zatiran, od­kar se je naselil na tej zemlji, kjer pre­biva danes, je narod Slovencev delil usodo vseh malih narodov, ki so bili za­radi svoje maloštevilnosti in šibkosti po­tisnjeni v sestav tega ali onega tujega gospodarskega in državnega sistema.V bukii pa s t tako malenkostna pridcbi­ tev na gospodarskem, političnem ali kul­turnem polju je bila izbojevana z neiz­mernimi žrtvami in napori. Vsako, pa še tako neznatno kulturno vprašanje, je bilo pri nas eminentno politično vpraša­nje, vprašanje politične moči. Zato ni sa­mo slučaj, da smo Slovenci dobivali po­membnejše kulturne pridobitve v dobah, ko se je rušil stari red in se razbijali stari sistemi. Od prve slovenske knjige, od dobe, ko je pretresala Evropo re ­formacija, pa do ustanovitve slovenske univerze, je moral slovenski narod vo­diti trd boj ne samo za svoje politične in socialne pravice, ampak tudi za svoje prosvetne in kulturne potrebe.

V življenju malega, zatiranega naro­da, kakor je bil slovenski, stoji vpraša­nje njegove kulture in njegove izobraz­

tnogočnimi kapitalističnimi državami. Nasprotje med zmagovalci in premagan­ci v prvi svetovni vojni je to plat na­sprotij samo še povečalo.

Skušali so rešiti imperializem sploh, spravili pa so s tem v nevarnost angle­ški in francoski imperializem. S krepi­tvijo hitlerjevske Nemčije se je nesoraz­merje sil med zmagovalci in premaganci vse bolj manjšalo. Hitlerju so se vse bolj odpirali dve realni možnosti:, ali da se kot predstraža zapadnih velesil spusti v boj s Sovjetsko Zvezo, ali pa da se s svojimi zahtevami po ponovni razdelitvi kolonialne posesti in interesnih območij obrne proti tako imenovanima zapadni­ ma demokracijama. H itler je izbral d ru­go. Pri tem so ga vodili brez dvoma zelo tehtni zunanjepolitični in notranjepoli­tični razlogi. V čem obstojajo zunanje­politični razlogi te njegove odločitve? Dve velesili, kakor sta Anglija in F ran­cija, stojita in padeta s svojim kolonial­nim carstvom. In prav to carstvo je boj kolonialnih ljudstev za narodno svobodo in neodvisnost zlasti po svetovni vojni zelo omajal. Hkrati pa sta Anglija in Francija izposvtavljeni tudi vsem notra­ nje­političnem pretresljajem , ki nujno izvirajo iz družbenega ustroja obeh dr­

žav. V tem pogledu predstavlja Sovjet­ska Zveza dosti odpornejšo in strnje­ nejšo silo, skratka, dosti trši oreh. Ka­teri so bili notranje­politični razlogi, ki so Hitlerja privedli do avgustovskih in septembrskih odločitev? Važna plat Hit­lerjevih zunanje­političnih akcij je dej­stvo, da predstavljajo nekak poizkus iz hoda iz težkega notranje­političnega po­ložaja, iz protislovnosti družbenega ustroja nemške države, ki se v tem po­gledu samo toliko loči od katerekoli dru­ge kapitalistične države, da so njena no­tranja nasprotja še ostrejša ko drugod. Ravno spričo tega notranjega položaja ni malenkostno vprašanje, ali bo ta ali ona zunanje­politična pustolovščina v nemškem narodu popularna ali ne. Od­mev, ki ga je doživel v Nemčiji podpis sovjetsko­nemških pogodb, je dokazal, da bi bila vojna proti Sovjetski Zvezi v nemškem narodu najmanj popularna in najbolj nepopularna.

Sedanja vojna je proti pričakovanju angleško­francoskega imperializma po­stala čisto imperialistična vojna med dvema taborama kapitalističnih držav za ponovno razdelitev sveta. Kakšni so iz­ gledi te vojne? Vojna se lahko konča z zmago ene ali druge stranke in torej

dejansko s ponovno razdelitvijo sveta. Tako se je končala prva svetovna voj­na. Toda iz prve svetovne vojne je zra­ stel tudi činitelj, katerega obstoj je za izid sedanje vojne še prav posebno va­žen: Sovjetska Zveza. Dvajset let so vzdolž meja obstoječega družbenega reda gradili utrjene obrambne in predvsem napadalne položaje. V tem pogledu je bila vsaka izmed tistih malih, »nebog­ljenih« državic od Finske do Rumunije samo trdnjava v strategiji svetovne re­akcije. S porazom Poljske in z zavezni­škimi pogodbami med trem i baltiškimi državicami in Sovjetsko Zvezo je bil ta trdnjavski pas prebit. Finski je pripadla nehvaležna naloga, da od vsega tega re­ši, kar se rešiti da.

V tem je smisel in pomen vsega se­danjega dogajanja. Slovensko ljudstvo v tem boju med dvema taborama evrop­skih imperialistov nima nič pridobiti, lahko pa dosti izgubi. Prav tako sloven­sko ljudstvo kot trdnjavica v strategiji svetovne reakcije ne more z zmago te reakcije nič pridobiti, lahko pa vse iz­gubi: svobodo, neodvisnost in narodno samobitnost. V tem je smisel in pomen vsega sedanjega dogajanja za slovensko ljudstvo.

"""###############

Domače novice

Ježešna – sin zatajil mater! V središču Vrhnike je v sredo okoli dvana-jste ure prišlo do družinskega prepira, potem ko je mati F. C. želela sinu I. C. ponuditi skodelico kave, le-ta pa jo je zavrnil. Pristojnim organom so dogodek prijavili sosedje, ki so s prve hiše na klancu zaslišali glasen ma-terin vzdih – menda je bil tako srce in ušesa parajoč, da so ga slišali vse do Močilnika.

Po dogodku je I. C. ekskluzivno za naše novice podal izjavo, da mu je izredno žal zavr-nitve, še posebej zato, ker je kava tako lepo dišala. »Ko sem zaslišal škripanje strmih sto-pnic, sem vedel, da mi mati zopet prinašajo skodelico kave, a ker pri nas doma še za kruha ni, je ponavadi kuhala cikorijo. Po njenem odhodu pa se je v mojo izbo na podstrešju prikradel vonj prave črne kave – tako dišeče še nisem vonjal! V tistem trenutku me je močno zapekla vest in nekaj mi pravi, da me bo ta občutek grizel do konca življenja.«

Sicer umetnik po pokli-cu, je možakar grobo reakcijo pripisal stresu v službi – neprestano ga namreč preganjajo roki založnikov, prav tako pa mu ne denejo najbolje številna po-tovanja z Dunaja do Vrhnike in nazaj.

Tolažbo menda zdaj išče pri svoji nevesti M. R. (na sliki desno), ki da je odkrila taščino skrivnost dobre kave – ne gre za to, kako jo skuhaš, ampak kje jo nabaviš! Naši ulični špijoni so že našli kraje, kjer prodajajo to omam-no mešanico in danes jih samo za bralce časnika Štanca izpod klanca objavljamo na zadnjih straneh našega glasila.

Za krajši odziv o inci-dentu smo želeli pop-rositi tudi mater, F. C., a ta za izjave do izida časopisa ni bila doseglji-va – sosedje so nam sporočili, da so jo nazad-nje videli, ko je tekla za vozom proti Ljubljani.

Vsekakor bomo novico v prihodnjih dneh še spremljali in vam

poročali o tem, ali sta I. C. in F. C. morda ob skodelici kave dosegla spravo in ali je sin ven-darle materi namenil tisto ljubeznivo besedo, za katero je tisti dan

ogoljufal njeno ljubezen ...

Štanca izpod klancaPrečudne novice z Vrhniškega

"""###############

Moje že ne bo zavrnil!

Cankarjeva skodelica kave – omamno dišeča bo razvajala vaše brbončice in vas napolnila z ener-gijo. Spoznajte najbolj slavno skodelico kave v gos-tilnah: Bajc, Bistra, Cankarjev hram, Pri Kranjcu, Stara Kašča in v Zavetišču na Planini.

"""###############

2

Novice iz kraljevine Avstro-Ogrske

Pogajanja na Dunaju prekinjena, delegati preveč zaspani Naš dopisniški kočijaž poroča, da je na Dunaju prišlo do kritične prekinitve pogajanj pri ustanovitvi slov-enskega literarnega kluba v prestolnici naše kraljevine. Kleni kran-jski možganski trust se namreč ni uspel dogo-voriti že glede imena – al‘ prav se piše »klub« al‘ »kljub«.

Pri tem sta si na nasprotnih bregovih stala predvsem Ižanec Fran Govekar in naš domači književniški up Ivan Cankar. Eden je trdil, da »klub« izvira iz anglosaksonske besede »clump« oz. »šop« – ljudje se namreč v klubu na-berejo kot šopek. Drugi pa je bil mnenja, da bo bolj prav »kljub«, ker so združenje ustanovili zato, da bodo predvsem kljubovali – čemur koli jim bo pač šlo v nos.

Združenje so med poga-janji menda s svojimi gardedamami obiskale tudi avstrijske frolajne, ki pa so se hitro po-brale, ko so ugotovile, da gre za literarni in ne plesni klub. Ena izmed gospodičen je komenti-rala: »Grozno je bilo. Sami piflarji!«

Pogajanja so bila po nekaj urah prekinjena,

saj so ob pomanjkanju dobre kave delegati zaspali. Za slednjo je bil sicer po naših virih zadolžen prav Ivan, a jo je pred njegovim odhodom v tujino zman-jkalo – enostavno je preslastna in Vrhničani so celotno zalogo popili kar sami.

Za komentarje o poga-janjih smo sicer pop-rosili tudi ostale člane kluba, a smo od njih dobili zgolj smrčanje. Le Oton Župančič nam je za objavo v naših novicah posredoval otroško uganko, ki so jo inspirirala pogajanja – preberete jo lahko na desni.

"""###############

Cankarjeva skodelica kave – izvrstna mešanica, 100-% Arabica, sveže pražena v butični pražarni Escobar, postrežena v živo v vrhniških gos-tilnah ali v paketkih po 150 g. Pravo poslovno ali osebno darilo za vse kofetarje in ponočnjake, postrežena v najbolj slavni skodelici!

Kavo rabimo!

Komaj še gledam ...

Jaz imam enega že ves čas

zaprtega!

Oči se mi zapirajo.

UgankaMed nosam in ustni-cam‘ sedijo,prot luftu vsak dan mal bol‘ se zavihtijo.Punce pravjo, de špikajo kukr pikače,to ni trnje, ampak od Ivana ...

O. Župančič

(odgovor: mustače)

”###

"""###############

3

Vaš goldinar

Manufakture piškotov z bleščečimi poslovnimi izidi Financmojstri naše dežele poročajo o izvrst-nih letnih rezultatih manufaktur piškotov na Kranjskem, saj so le-ti v zadnjem letu prehiteli turški med kot najljubši priboljšek po kosilu in ob popoldanski kavi.

Eno izmed gospodinj, pri kateri smo v cekar-ju opazili te sladke po-sladke, smo povprašali, kako to, da se je pri nakupu odločila prav za piškote in takole nam je pojasnila: »Keksi so slastni, zanimivih oblik, predvsem pa se čuti, da so narejeni z ljubeznijo. Kljub temu, da bi jih lahko že delali s tis-timi novimi parnimi mašinami z Angleškega, jih namreč naši peki še vedno izdeljujejo ročno z veliko skrbnostjo.«

Tudi naša pisemska anketa potrjuje popular-nost piškotov pri nas, rezultate objavljamo v grafu na desni.

V uredništvu smo prepričani, da se bo ob izvrstni ponudbi trend občudovanja piškotov v prihodnosti nadaljeval.

"""###############

Privide imaš Ivan, vse smo pojedle!

Kako ni piškotov? Saj jih vidim na

...

Ivan Cankar v družbi na Bledu.

ankarjevi piškotiturški med piškoti cuker

kol

ičin

a

čas

Popularnost prilog h kavi v zadnjih letih:

55 % piškoti

20 % turški med

10 % cuker

4 % ob kavi le grizljam žlico

1 % rožiči

N=20, raziskavo je z golobi pismonošami opravila Flugmedia 1900

Katera priloga najbolj paše h kavi?

"""###############

4

Fiskultura

Gospodinja s Stare ceste zmagala na Cankarjevem maratonu Za zaprisežene telo-vadce in telovadke je bil pretekli ponedeljek vesel dan, saj je na Vrh-niki zopet potekal mara-ton Po poti Cankarjeve mladosti.

Tekmovanja se je udeležilo nekaj ducat fiskulturnikov različnih starosti, ki so morali tekom dneva obiskati sedemnajst zanimivih točk, ki pripovedujejo o pisateljevem življenju. Najprej so obiskali poučno Enajsto šolo pod

mostom, kjer je kar nekaj sodelujočih na-bralo darove izsušene Ljubljanice – stara kolesa, likalnike … Najbolj zadovoljen je bil Jožef iz Verda, ki je našel preluknjano ponev. »Sem na dieti in mi takšna ponev pride zelo prav!«

Pot jih je nato med drugim peljala tudi do Cankarjeve spominske hiše, kjer so prisluhnili zanimivim anekdotam, cilj pa se je imel zgoditi

pri cerkvi na Sveti Trojici. Kljub udeležbi številnih gozdarjev, slov in drugih fizikalno ak-tivnih možakarjev, pa je veliko zmago vsem pred nosom odnesla gospod-inja Marička Konjar s Stare ceste.

Povprašali smo jo, kaj je njena skrivnost za uspeh in tole nam je odgovorila: »Ko smo lau-fali na Trojico, sem za-gledala, da se pripravlja k dežju in sem se spom-niva, da imam na vrtu žehto obešeno. Pa sem nekolikanj pospešila, odbrzela do cilja in takoj domov cunje pobirat.«

Ker je Marička, kot rečemo, potegnila črto, je tudi sama za nagrado prejela prav črtice – miniaturno zbirko Cankarjevih najboljših, seveda. Vsi ostali pa so v dar prejeli prelep raz-gled s Svete Trojice.

”###

Izjava tedna‘Ko bom jaz imel spomenik, hočem takega, da bom sedel, ne maram stati.‘‘- Ivan Cankar, pisatelj in neljubitelj fiskulture

Napeta tekma,ne?

Kar čevlje mi je sezulo!

Po poti Cankarjeve mladosti - tematska pot, ki na sedemnajstih točkah pripoveduje o življenju in delu pisatelja. Začutite preteklost Cankarjeve spominske hiše, naberite koristne učenosti Enajste šole, se razglejte s Svete Trojice in še marsikaj ...

Najprej krpice, potem pa črtice!

Cankarjeve miniaturne črtice - odkrijte zgodbo slavne skodelice kave in še petih črtic, v zbirki miniaturni črtic – v kompletu ali vsako posebej. Na voljo v treh jezikih!

5"""###############

"""###############

Črna kuhinja

Vrhniški štruklji s suhimi slivamiTokrat vam v naši kulinarični rubriki predstavljamo recept za vrhniške štruklje s suhimi slivami. Pre-den začnete s pripravo testa in nadeva dobro podkurite v domačem ognjišču, da vas ne bo preveč mrazilo v noge!

Za nadev potrebujete:žganjesuhe slive

Za testo na trgu kupite:za dvajestino putriha moke2 mali jajcistotino putriha vodemalo oljasoli, kolikor vam urad-niki dovolijo

Suhe slive pomočite v žganje in odidite v izbo spat. Naslednji dan si privoščite šilce slivo-vega žganja, ki ste ga pripravili, sestavine za testo pa raje dajte za

kakšen dober namen! Ob tako dobri gostinski ponudbi na Vrhniškem pa ja ne boste jedli doma!

Odpravite se raje v eno izmed oštarij, ki oglašujejo na naših straneh in si privoščite štruklje izpod rok pravih kuharskih mojstrov! Pa ne le štruklje – zagrniznite v Cankarjevo južino, kjer dobite zaroštan krompir (krompirjeva enolončnica), prešce (kruhek) in sladke vrhniške štruklje s suhimi slivami. Ali pa se pogostite kar s Can-karjevo pojedino, kjer najdete juho z ribano kašo, krompir z majaro-nom, pečenko, solato in seveda zopet – štruklje. Za konec pa Cankarjeva kava, se ve!

Pa dober tek!

Slastne vrhniške štruklje s suhimi slivami in Cankarjevo kavo lahko naročite v gostilnah: Bajc, Bistra, Cankarjev hram, Pri Kranjcu, Stara Kašča in v Zavetišču na Planini. Po dogovoru vam v gos-tilnah Bajc in Pri Kranjcu postrežejo tudi Cankar-jevo južino in Cankarjevo pojedino.

Naslednjič pošljem sla, da nas naznani!Gneča, rezervirat

bi moral!

Šaljivka mesecaV Ljubljano je prišla cesarjeva hčera Gisela Louise Marie in obljubila nagrado – mošnjo goldinarjev tistemu umetniku, ki jo bo najbolj navdušil. Pa so se k njej odpravili predstavniki moderne Župančič, Murn, Kette in Cankar.Prvi se javi, da bo v njene sobane vstopil Oton Župančič: »Zastavil ji bom tako težko uganko, da ne bo mogla drugače, kot da se vda.« Vstopi in se precej vrne – brez

mošnjička.Drugi vstopi Dragotin Kette: »Jaz ji bom povedal tako lepo pravljico, da se bo počutila, kot da je ona sama v njej in ni vrag, da mi ne da mošnjička!« Tudi on ni imel sreče.Tretji gre notri Josip Murn Alek-sandrov, ki da ji je pripravil tako srce parajočo pesem, da mu ne bo uspela odtegniti goldinarjev. Tudi on je prišel ven praznih rok.Zadnji gre notri Cankar in se

čez nekaj minut vrne z mošnjo denarja in še kakšnim goldinar-jem povrh. Pa ga vprašajo ostali: »Kako ti je uspelo? Si ji dvoril s pesmimi? Si predstavil kakšno svojo dramo? Morda črtico?«Pa je rekel nekoliko poklapan: »Ah, kje. Rekel sem ji, da je dovolj, da pogleda mojo obrazno lepoto in bo čisto prevzeta. Pa je skozi glasen smeh rekla, da tako smešnega vica še ni slišala in da si vsekakor zaslužim nagrado!«

"""###############

6

Gostilna Bajc s prenočišči (3*)Slavnostna kosila in večerje, dnevne malice in kosila, divjačina, ribe, krače, Cankarjeva južina in Cankarjeva pojedina ter štruklji s suhimi slivami in Can-karjeva skodelica kave.Najprijaznejši kel-narji, igrala za otročad, Cankarjeva izba, konferenčna izba in parkirišče za ducate kočij!

Gostilna, hotel in hos-tel Bistra (3*)Nudimo Bistriško pos-trv, hišne dile, domači kruh ter sladice, malice in ponudbo “s karte” ter štruklje s suhimi slivami in Cankarjevo skodelico kave. Velik vrt z igrali za otročad, muzej z vozili prihodnosti (pravimo jim Titovi avtomobili in se vozijo kar brez konj) in najlepše ohceti na Kranjskem!

Gostilna Cankarjev hram (CH)Dnevne malice, pice kot z italijanskega škornja, kosila, tradicionalna kranjska hrana ter štruklji s suhimi sli-vami in Cankarjeva skodelica kave. Velik vrt, ki dela ob po-zebi in pripeki, par ko-rakov stran pa Cankar-jeva spominska hiša. Hrano tudi razvažamo s fijakarjem!

Gostilna Pri KranjcuPonujamo dnevne mal-ice in kosila, pečenke, specialitete iz mlade konjadi, ocvrtega piščanca, štruklje s suhimi slivami, Cankar-jevo skodelica kave in koline pozimi do velike noči. Balinčkanje za fiskul-turnike in igrala za otročaje!

Zemljovid

10

811

7

6

5

4

3

1

"""###############

7

Gostilnica Stara KaščaMalice, kosila, mesne in morske jedi iz naših pristanišč ter pice iz krušnih peči, makaroni, burgerji, kot jih jejo preko Luže, štruklji s suhimi slivami, Can-karjeva skodelica kave. Hobotnica izpod peke za vse, ki vas ni strah okusne plovbe!

Zavetišče na PlaniniEnolončnice, domače sladice, pravi planinski čaj, štruklji s suhimi slivami in Cankarjeva skodelica kave, pa še jedi na žlico (vsak dobi svojo). Odprto ob sobo-tah, nedeljah in svetkih, v bližini velika opa-zovalnica za razgled na dolino!

TIC VrhnikaTuristično informaci-jski center Vrhnika je postavljen v samem jedru našega mesta, ob glavnem tržaškem kolovozu. Odprt je od sončnega vzhoda do za-hoda v petek in svetek, natančneje od ponedelj-ka do petka od osme ure zjutraj do šeste zvečer, ob sobotah od osme ure zjutraj do druge popoldne, v malem in velikem srpanu pa tudi na gospodov dan od osme ure zjutraj, pa vse dokler ura ne odbije pet popoldan.

V čednih prostorih boste našli brezplačne tiskarije za čitanje o Vrhniki in drugih krajih naše domovine, karte okoliških hribov in dolin za vagabudne, najbolj fine spominke iz domačih manufak-turnih obratov, za sku-pine pa pripravimo tudi zorganizirane oglede krajevnih zanimljivosti, da ne boste tavali okoli kot kakšne kure.

Poiščite nas na Tržaški 9 ali pa pošljite goloba pismonošo na koordi-nate 051 661 063.

Vabljeni!

Legenda

Oštarije:Gostilna Bajc s prenočiščiGostilna, hotel in hostel BistraGostilna Cankarjev hram (CH)Gostilna Pri KranjcuGostilnica Stara KaščaZavetišče na Planini

Zanimljivosti:Cankarjeva spominska hišaEnajsta šolaSveta TrojicaTehniški muzej SlovenijeDoživljajsko razstavišče Ljubljanica

Uporabne reči:brezžični informator (wifi)informator v živo (TIC)postaja za velekočije (avtobusna postaja)korito za konje nahranit (bencinska črpalka)županija (občina) mašina za goldinarje dajat (bankomat)

10

9

9

8

11

7

6

5

4

3

2

2

1

8"""###############

"""######

"""######

Modne tirnice

Černa zopet modernaPribližuje se sušec in z njim gorkejše vreme. Le-to seveda prinaša tudi menjavo garde-robe. Kmalu bomo odvrgli volnene šale ter dolge gate in jih za-menjali za lahkotnejše materiale.

A katero barvo nositi v času vse tja do sušca, da se bodo glave na kolovozih obračale za vami? Trendi s sos-ednje Italije, trgovske prestolnice blaga in oblačil, vsi kažejo v eno smer – černa bo zopet moderna.

Čeravno se zaradi svoje lastnosti vpijanja toplote zdi nekolikanj protiintuitivna, je prav zategadelj črna tre-nutno najbolj »vroča«

barva na tržišču. Pov-ezuje se s katerokoli drugo barvo in dodatki ter hkrati pomaga shujšati vaši postavi ... no, vsaj na pogled. Poleg tega pa je tudi praktična – oblačila zgledajo manj umaza-na, zato jih lahko preoblačite poredkeje in s tem prišparate pri perivn‘ku.

In naj ne bodo črna le vaša oblačila! V črno naj bosta odeti tudi kava v vaši skodelici in čokolada, ki si jo privoščite ob njej. Takšni sta tudi najbolj zdravi!

Černa kronika

Otroka kradla suhe hruškeVrhniški žandariat sporoča, da so prejšnji teden obravnavali le eno kaznivo dejanje – krajo peharja suhih hrušk v hiši na klancu. Gospa, ki je krajo naz-nanila mimoidočemu možu postave, je sum vrgla na »duhove«, češ da so bile hruške zaprte v omari in jih je lahko vzela le nevidna sila.

A po preiskavi v hiši je hitro sledilo priznanje – mlajša sestra je poka-zala na starejšega brata Janeza, ta pa je angelu v modrem razložil, kako da je umaknil zadnjo desko omare in sta se skupaj s sestro slad-kala.

Otročad seveda ne čaka ječa, le materina palica.

Ivan, zmenili smo se za črno.

Pardon!

Cankarjeva skodelica kave tudi za domov! Poslad-kajte pa se z izvrstno temno čokolado z dodatkom kave ali brez.

ankarjeva čokolada

KolofonAvtor: Juš MilčinskiVir fotografij: Cankarjev album (zbornik, 1972)Oblikovanje in fotografije izdelkov: Primož Kalan, VisArtIzdajatelj: Zavod Ivana Cankarja VrhnikaTiskarna: PartnerGrafNaklada: 20.000Vrhnika, maj 2016

Več informacij: TIC Vrhnika, 051 661 063, www.visitvrhnika.si