STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI za …...Sorta so rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih rastlin iste vrste. Podlaga je koreninski del sadnega drevja,

REPUBLIKA SLOVENIJA

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI za statistično raziskovanje

Popis sadovnjakov

2007

Poročilo pripravila: Barbara Kutin Slatnar Datum: september 2009

Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju ........................................................... 4 1 Ustreznost statističnih konceptov....................................................................................... 7

1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja ................................................................ 7 1.2 Komuniciranje z uporabniki....................................................................................... 7 1.3 Delež manjkajočih statistik ........................................................................................ 7

2 Točnost ocen ...................................................................................................................... 8 2.1 Vzorčne napake .......................................................................................................... 8

2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake .................................................................... 8 2.1.2 Vzorčna napaka.................................................................................................. 8 2.1.3 Pojasnila............................................................................................................. 8 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak................................................................ 8

2.2 Nevzorčne napake ...................................................................................................... 8 2.2.1 Napake zaradi neodgovora ................................................................................ 8

2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote .............................................................................. 8 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke................................................................. 8 2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora ..................................................................... 8 2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov ........................................................................... 9 2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora.................................................. 9

2.2.2 Napake pokritja .................................................................................................. 9 2.2.2.1 Stopnja nadpokritja ....................................................................................... 9 2.2.2.2 Napaka podpokritja........................................................................................ 9 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot .................................................................... 9 2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja............................................................. 9

2.2.3 Merske napake.................................................................................................... 9 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak........................................................................ 9 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak ............................................................. 10 2.2.3.3 Postopanje v primeru napak ........................................................................ 10 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov............................................................................... 10 2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak ............................................... 10

3 Pravočasnost in točnost objave ........................................................................................ 11 3.1 Pravočasnost objave ................................................................................................. 11 3.2 Točnost objave ......................................................................................................... 11

4 Dostopnost in jasnost informacij...................................................................................... 11 4.1 Dostopnost informacij .............................................................................................. 12

4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov ...................................................... 12 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov izkazovanja rezultatov......................................... 12 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov ...................................................... 12 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja ......................................................... 12

4.2 Jasnost izkazanih informacij .................................................................................... 13 4.2.1 Tiskane publikacije........................................................................................... 13

4.2.1.1 Izkazani rezultati .......................................................................................... 13 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja..................................................................... 13 4.2.1.3 Metapodatki.................................................................................................. 13 4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov ..................................... 13

4.2.2 Spletna objava .................................................................................................. 13 4.2.2.1 Izkazani rezultati .......................................................................................... 13 4.2.2.2 Nivo izkazovanja .......................................................................................... 13 4.2.2.3 Metapodatki.................................................................................................. 13 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih podatkov....................................... 13

Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 241 51 00; telefaks: (01) 241 53 44; e-pošta: [email protected]; www.stat.si

Identifikacijska št. za DDV: SI97093726; MŠ: 5022932

2/19

4.2.3 Ostali načini izkazovanja podatkov.................................................................. 13 5 Primerljivost statistik........................................................................................................ 14

5.1 Časovna primerljivost .............................................................................................. 14 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst .................................................................. 14 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti ..................................................................................... 14 5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost ..................................... 14

5.2 Krajevna primerljivost.............................................................................................. 14 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema .............. 14

5.3 Desezoniranje ........................................................................................................... 15 6 Skladnost .......................................................................................................................... 15

6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki ........................................................ 15 6.1.1 Politika izkazovanja začasnih podatkov........................................................... 15 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki (CH2)...................................... 15 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki........................... 15

6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja ...................................................... 15 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja............................................................ 15 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki ..................................................................... 16 6.2.3 Razlogi za večja odstopanja ............................................................................. 16

7 Stroški in obremenitve ..................................................................................................... 16 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada ........................................................................... 16 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot .............................................................. 16 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev........................................................ 16



3/19

0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Namen raziskovanja Popis intenzivnih sadovnjakov 2007, POP-SAD 2007, sodi v okvir prilagajanja evropski statistiki. Natančne in zanesljive podatke s tega področja potrebuje tudi naša država – kot osnovo za načrtovanje in vodenje kmetijske politike s področja sadjarstva. V državah članicah se ti podatki po priporočilih Eurostata, statističnega urada Evropske unije, oziroma na podlagi statistične zakonodaje EU zbirajo vsakih pet let. Tudi pri nas smo podobne podatke že zbrali s popisom intenzivnih sadovnjakov v letih 1997 in 2002. V letu 2007 smo podatke, potrebne za to raziskovanje, prvič v celoti prevzeli iz administrativnega vira pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) – Registra pridelovalcev sadja, ki je pozneje postal del Registra kmetijskih gospodarstev pri MKGP. Države članice morajo mikropodatke iz POP-SAD posredovati Eurostatu. Prvi mikropodatki, ki jih je Slovenija poslala Eurostatu, so bili iz raziskovanja POP-SAD za leto 2007. S POP-SAD 2007 smo zbrali naslednje podatke: 1. o pridelovalcih sadja in jagodičja (brez jagod); 2. o intenzivnih nasadih sadnega drevja in jagodičja (brez jagod):

• o lokaciji (parceli in katastrski občini), • o bruto površini, • o sadni vrsti, • o sorti, • o podlagi, • o starosti (leto sajenja), • o številu dreves, • o sadilnih razdaljah (medvrstni, v vrsti, v bloku), • o tehnoloških značilnostih (gojitvena oblika, tip nasada, namakanje, mreža proti toči).

Enote opazovanja Objekti opazovanja (tipi statističnih enot) so bili:

- kmetijska gospodarstva, ki so obdelovala intenzivni nasad sadja ali jagodičja (brez jagod),

- intenzivni nasadi sadja ali jagodičja (brez jagod), - sadne vrste, - sadne sorte.

Prag zajema nasadov v administrativnem viru je bil: 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha nasada jagodičja (brez jagod). Zbiranje podatkov V letu 2007 smo podatke, potrebne za popis sadovnjakov, prevzeli iz administrativnega vira pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) iz Registra pridelovalcev sadja, ki je pozneje postal del Registra kmetijskih gospodarstev pri MKGP. SURS ima neposredni dostop do baze podatkov pri MKGP.



4/19

Zajetje Po zakonodaji EU je treba sadovnjake nad določenim pragom popisati vsakih 5 let. V raziskovanje v letu 2007 so bili tako vključeni nasadi s površino vsaj 0,2 ha oziroma nasadi jagodičja s površino vsaj 0,1 ha v primeru jagodičja. Skupno je bilo zajetih 1706 kmetijskih gospodarstev (brez tistih, ki gojijo le oljčnike). Definicije in pojasnila Intenzivni nasad je nasad sadnega drevja, oljk ali jagodičja (npr. borovnic, malin, ribeza) brez jagod, namenjen pretežno za prodajo. Urejen je tako, da se v njem lahko uporablja sodobna kmetijska tehnika in ga je mogoče mehanizirano obdelovati in negovati. Sadna vrsta je skupina sadnih rastlin, ki imajo skupne lastnosti in se med seboj razmnožujejo, razlikujejo pa se po času zorenja, sestavinah, uporabnosti in obstojnosti. V slovenskih intenzivnih nasadih uspevajo naslednja sadna drevesa: jablana, hruška, sliva, češplja, breskev, nektarina, marelica, češnja, višnja, kutina, oljka, kaki, figa, aktinidija, oreh, mandelj, leska, kostanj maroni. V naših intenzivnih nasadih jagodičja pa uspevajo borovnica, ribez (rdeči in črni), malina, robida, kosmulja, bezeg in druge. Sorta so rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih rastlin iste vrste. Podlaga je koreninski del sadnega drevja, na katero cepimo določeno sorto. Leto prve vegetacije pomeni koledarsko leto, v katerem je rastlina prvič zelena. Bruto površina je vsa površina z vsemi pomožnimi zemljišči, kot so obračališče, pot, nasip in drugo. Neto površina je zemljišče, namenjeno za pridelavo sadja, brez pomožnih zemljišč. Računanje neto površine: V enovrstnem, večvrstnem nasadu (pogoj število vrst v bloku = 0): NP = [število dreves x medvrstna razdalja x razdalja v vrsti] / 1.000.000 Dobljena enota je AR. V večvrstnem nasadu – sajenje v bloku (pogoj število vrst v bloku > 0): NP = št. dreves x [(medvrst. razd. + (n-1) x razd. v bloku) x razd. v vrsti / n x 1.000.000] Obnova sadovnjaka pomeni na novo nasaditi sadna drevesa ali sadike jagodičja na zemljišču, kjer je že bil sadovnjak. Naprava novega sadovnjaka pomeni na novo nasaditi sadna drevesa ali sadike jagodičja na zemljišču, kjer sadovnjaka doslej ni bilo. Obdelava podatkov Podatki so bili prevzeti iz administrativnega vira, ki vsebuje metodološko skladne podatke glede na zahteve statističnega raziskovanja. Kljub vsemu je bilo v podatkih opravljenih nekaj imputacij, predvsem:

- zaradi uskladitve šifranta sadnih sort (odprava napak v šifrantu) - zaradi uskladitve bruto in neto površine nasadov v primerih, v katerih je bila navedena

neto površina večja od bruto površine



5/19

Objavljanje rezultatov Podatki (absolutni) so bili objavljeni kot začasni in končni podatki, in sicer v Prvi objavi in na podatkovnem portalu SI-STAT v obliki tabel. Končni mikropodatki so bili posredovani Eurostatu, kot predvideva zakonodaja. Pripravljeno je tudi podatkovno skladišče z vmesnikom Discoverer, ki omogoča hitro (ad hoc = priložnostno) tabeliranje. Ključne spremenljivke Sadna vrsta in sadna sorta Definicija je navedena pod naslovom Definicije v poglavju 0. Sicer je podatek o sadni vrsti opisan s šifrantom sadnih vrst in sort (SADJE); ta je dostopen tudi v Klasju. Neto površina Definicija je navedena pod Definicije v poglavju 0. Neto površina ni tipična spremenljivka, saj je v viru podatkov že izvedena iz določenih spremenljivk. Z vidika uporabnika podatka pa jo v raziskovanju lahko obravnavamo kot spremenljivko. Število dreves, grmov Število dreves ali grmov se spremlja glede na nasad. Število dreves, grmov je ena izmed spremenljivk, iz katerih izvedemo statistiko gostote sajenja v nasadu. Sadilna razdalja: v vrsti, med vrstami Sadilno razdaljo v nasadih sadnega drevja spremljamo kot dve ločeni spremenljivki: kot razdaljo v vrsti in kot razdaljo med vrstami. Obe spremenljivki sta potrebni za izračun statistike neto površina nasada. Ključne statistike Starost Starost nasada oziroma posameznih sadik se izračuna iz leta sajenja; to je osnovni podatek. Gostota sajenja Gostota sajenja v nasadu se meri v številu dreves/grmov na hektar nasada. Za izračun uporabimo podatek o številu dreves/grmov v nasadu ter podatek o površini nasada. Vprašalnik Statistični vprašalnik za raziskovanje v letu 2007 ni bil potreben, saj so bili podatki v celoti pridobljeni iz administrativnih virov. Vprašalnik za leto 2002, ko je popis podatkov potekal na terenu (vsebina je bila podobna), pa je dostopen na spletnih straneh SURS: http://www.stat.si/doc/vprasalniki/POPIS-SAD_2002.pdf



6/19

http://www.stat.si/doc/vprasalniki/POPIS-SAD_2002.pdf

1 Ustreznost statističnih konceptov Pojem 'ustreznost' se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov. Uvodoma je treba poudariti, da bi bilo treba ustreznost statističnih konceptov meriti na dveh ravneh oz. za dve skupini uporabnikov: glede na potrebe/zahteve EU po podatkih in glede na potrebe po podatkih domačih uporabnikov. Zaradi specifičnosti sadjarstva v Sloveniji v primerjavi z EU so za domače uporabnike potrebni podrobnejši podatki kot za potrebe EU po teh podatkih. Ta razlika med uporabniki v tem poročilu ni upoštevana oziroma se upoštevajo samo potrebe EU po podatkih.

1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja Glavni uporabniki rezultatov raziskovanja so: - javni sektor, - gospodarski subjekti, - znanost, raziskovanje in izobraževanje, - mediji, - tuji uporabniki (predvsem Eurostat).

1.2 Komuniciranje z uporabniki Raziskovanje se izvaja po določilih statistične zakonodaje EU (glej metodološka pojasnila). Ker v Sloveniji na MKGP obstaja kakovosten administrativni vir podatkov, je bilo raziskovanje izvedeno s popolno uporabo administrativnega vira. Posledično so se uporabniki podatkov odpovedali nekaterim podrobnim značilnostim, ki so bile v letu 2002 zbrane zaradi nacionalnih potreb. Dogovor z uporabniki je bil usklajen v okviru Statističnega sosveta za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pred raziskovanjem. Več o delu sosveta lahko preberete tudi na spletni strani: http://www.stat.si/drz_stat_sosveti_seznam.asp?sosvet=08

1.3 Delež manjkajočih statistik Kazalnik izkazuje delež manjkajočih statistik, glede na statistike, ki so predpisane v uredbah in regulativah (tukaj gre predvsem za uredbe Eurostata in drugih mednarodnih organizacij). Delež manjkajočih statistik bil je enak 0.



7/19

2 Točnost ocen Pojem 'natančnost' je definiran kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju itd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo.

2.1 Vzorčne napake

2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake Raziskovanje ne poteka na podlagi slučajnega vzorca, zato ocene ne vsebujejo vzorčne napake.

2.1.2 Vzorčna napaka Glej 2.1.1.

2.1.3 Pojasnila Glej 2.1.1.

2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Glej 2.1.1.

2.2 Nevzorčne napake

2.2.1 Napake zaradi neodgovora

2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote Administrativni vir za enote, ki so v njem vpisane, vsebuje popolne podatke (vpis poteka na podlagi določenega obrazca in ni mogoč, če niso izpolnjeni vsi relevantni podatki). Pri šestih enotah v viru je bil vpisan podatek o identifikaciji, vsebinskih podatkov o nasadu teh enot pa ni bilo. To so bile enote, ki so bile za naše raziskovanje neustrezne, in sicer zato, ker ne obstajajo več, vendar zaradi poteka administrativnega postopka še niso bile izbrisane iz vira.

2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke Administrativni vir za spremenljivke, ki so v njem vpisane, vsebuje popolne podatke (vpis poteka na podlagi določenega obrazca in ni mogoč, če niso izpolnjeni vsi relevantni podatki). Za 2.719 enot v viru (od skupno 16.291) je manjkal podatek o neto površini, naveden pa je bil podatek o bruto površini. V teh primerih smo vrednost bruto površine imputirali (vstavili) v neto površino.

2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora Glej 2.2.1.1 in 2.2.1.2.



8/19

2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov Spremenljivka Število enot, za

katere imamo podatek

Število enot, pri katerih smo podatke ocenili

Delež imputiranih podatkov (A4)

Neto površina nasadov

16.291 nasadov 2.719 nasadov 0,167

Imputirani podatki pri spremenljivki neto površina nasada so bili narejeni zato, ker je bila neto površina nasada v navedenem številu nasadov večja od pripadajoče bruto površine nasada. Do napake v administrativnem viru predvidoma prihaja zato, ker je neto površina izvedena iz določenih drugih spremenljivk. Z imputacijo smo v primeru večje neto površine od bruto površine podatke neto površine prepisali z bruto površino nasada.

2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Ocenjujemo (na podlagi statističnega spremljanja podatkov o sadovnjakih v drugih raziskovanjih ter na podlagi orto foto posnetkov Slovenije), da je vir podatkov za popis sadovnjakov nad pragom, ki ga mora zajeti statistično raziskovanje, dober, in da morebiten neodgovor ne vpliva bistveno na statistične rezultate.

2.2.2 Napake pokritja

2.2.2.1 Stopnja nadpokritja Ni relevantno. Administrativni vir lahko vsebuje le podatke, ki se nanašajo na intenzivne sadovnjake.

2.2.2.2 Napaka podpokritja Vir podatkov v raziskovanju je administrativni vir in zajetje sadovnjakov nad določenim pragom naj bi bilo v njem popolno. Po informacijah SURS, ki jih pridobimo iz drugih statsitičnih raziskovanj, in glede na podatke SRKG so v administrativnem viru zajeti vsi pomembni pridelovalci nad določenim pragom. Morebitna razlika z dejanskim stanjem na terenu pa je statistično zanemarljiva.

2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot Pri raziskovanju ne preverjamo pravilnosti razvrstitve enot po določeni klasifikaciji, zato deleža napačno razvrščenih enot ne moremo izračunat.

2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja Skrbnik administrativnega vira, ki je v raziskovanju vir podatkov, vodi postopke kontrole zajema po uradni dolžnosti.

2.2.3 Merske napake

2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak Podatki v administrativnem viru so bili kontrolirani glede na vsebinsko logiko ter glede na skladnost s šifranti. Primeri kontrol in navodila za imputacijo: - Če ni podatka o številu vrst v bloku, podatek o srednji razdalji v bloku pa manjka ali pa je 0, gre za enovrstni nasad. V tem primeru je število vrst v bloku = 1, srednja razdalja v bloku = 0.



9/19

- Če ni podatka o številu vrst v bloku, srednja razdalja v bloku pa je večja od 0, gre za večvrsten nasad. V tem primeru je število vrst v bloku = 2. - Kjer je razdalja med vrstami oz. v vrsti = 0, je posledično tudi izračunana neto površina = 0. V tem primeru kot neto površino upoštevamo bruto površino (neto površina = bruto površina). - Kadar je srednja razdalja v bloku večja od srednje razdalje med vrstami, gre za napako. V tem primeru razdalji med seboj zamenjamo. - Število vrst v bloku je lahko 1, 2 ali 3. Če je število vrst v bloku več kot 3, potem upoštevamo, da gre za trivrstni nasad (število vrst v bloku = 3).

2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak Iz pogovora s skrbnikom podatkov ugotavljamo, da so glavni razlogi za merske napake predvsem:

- slabo izpolnjeni obrazci za prijavo sadovnjaka - napake pri vnosu podatkov v bazo pri skrbniku vira

2.2.3.3 Postopanje v primeru napak Če so bile pri posameznem pridelovalcu ugotovljene večje napake, ga je MKGP (lastnik vira) po uradni dolžnosti zaprosil za popravek (postopek je določen pri MKGP). Če so se pojavile druge sistematične ali pogoste istovrstne napake, pa smo administrativni vir na SURS samodejno popravili glede na zakonitosti in glede na ugotovitve po preverjanjih mogočih vzrokov z MKGP ter glede na informacije strokovnjakov s terena.

2.2.3.4 Delež urejanja podatkov Ključne spremenljivke: - neto površina nasada: delež urejanja podatkov je enak deležu imputiranih podatkov (glej točko 2.2.1.4). - za druge ključne spremenljivke ni bilo potrebno urejanje podatkov. Ključne statistike: - starost in gostota sajenja: Urejanje podatkov je potekalo na ravni spremenljivk, in sicer so bili opravljeni popravki v manjšem obsegu (število vrst v bloku nasada, razdalja med vrstami). Ocenjujemo, da je bil delež urejanja v tem primeru do 10-odstoten.

2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Splošne ugotovitve glede merskih napak v administrativnem viru so bile sporočene nosilcu vira (MKGP), da bo ta lahko izboljšal kontrole v programu za vnos podatkov ali pozval (preko upravnih enot) pridelovalce, da sporočijo pravilne podatke o nasadu.



10/19

3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se rezultati nanašajo, in datumom izkazovanja. Točnost označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom izkazovanja rezultatov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bilo izkazovanje točno.

3.1 Pravočasnost objave 3.1.1 Pravočasnost prve objave Raziskovanje Referenčno obdobje Datum objave T+x Pop-sad 2007 2007 28.2.2008 28 dni 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov Raziskovanje Referenčno obdobje Datum objave T+x Pop-sad 2007 2007 29.9.2008 275 dni 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti Podatki so bili objavljeni pravočasno (po uredbi EU morajo biti podatki objavljeni najkasneje 365 dni po obdobju opazovanja).

3.2 Točnost objave 3.2.1 Točnost prve objave (T3) Raziskovanje Referenčno

obdobje Napovedan datum objave

Datum dejanske objave

T+x

Pop-sad 2007 2007 30.9.2008 29.9.2008 -1 dan 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav Odmik od načrtovanega datuma objave je bil majhen, in sicer smo podatke objavili en dan prej, kot je bilo predvideno v koledarju objav.

4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makropodatkov, različni formati in mediji (papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet ...). Jasnost se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije.



11/19

4.1 Dostopnost informacij

4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov Zap.št. Kanal Uporabljeno

1 Spletna objava DA

2 Ad hoc pripravljeni podatki za uporabnike po njihovi specifikaciji DA

3 Digitalni mediji (podatki na disketah, CD-ju,....) NE 4 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci DA 6 Splošne tiskane publikacije DA 7 Tematske tiskane publikacije NE

8 Baze podatkov (npr. Arhiv družboslovnih podatkov ) DA

9 Statistično zaščiteni mikropodatki NE

4.1.2 Delež uporabljenih kanalov izkazovanja rezultatov Za izkazovanje rezultatov je bilo uporabljenih 55 % razpoložljivih kanalov.

4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov Zap.št. Način Uporabljeno 1.1 Spletna stran SURS DA 1.2 Spletne strani institucij slovenskega statističnega sistema NE 1.3 Baze, dosegljive preko spleta (BSP, SISTAT – PC AXIS) DA 1.4 Spletne strani mednarodnih organizacij DA 1.5 Tematske spletne strani (npr. popis 2002) NE 2.1 Pisni zahtevki DA 2.2 Telefonsko posredovanje NE 3.1 CD, diskete, diski NE 3.2 Posredovanje podatkov preko mreže (el. pošta, protokoli) DA 4.1 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5.1 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci DA 6.1 Letopis DA 6.2 Slovenija v številkah NE 6.3 Pomembnejši statistični podatki NE 7.1 Prva skrajšana objava DA 7.2 Statistične informacije NE 7.3 Rezultati raziskovanj NE

7.4 Posebne (npr. Pregled prometnih gibanj) ter priložnostne (npr. Popisi na Slovenskem 1948-1991) publikacije NE

7.5 Publikacije Eurostata DA 7.6 Publikacije ostalih mednarodnih organizacij (OECD, IMF) NE 8.1 Baze podatkov, namenjene za interno uporabo na uradu DA 8.2 Baze, dostopne tudi zunanjim uporabnikom NE

4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja Za izkazovanje rezultatov je bilo uporabljenih 45 % razpoložljivih načinov izkazovanja.



12/19

4.2 Jasnost izkazanih informacij

4.2.1 Tiskane publikacije Podatki so bili izkazani v Statističnem letopisu, in sicer med podatki o rastlinski proizvodnji.

4.2.1.1 Izkazani rezultati Podatki niso objavljeni v samostojni tiskani publikaciji.

4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja Glej 4.2.1.1

4.2.1.3 Metapodatki Glej 4.2.1.1

4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Ni predvidenih ukrepov.

4.2.2 Spletna objava Podatki so bili objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT in v Prvi objavi. Povezava do SI-STAT, kjer so podatki objavljeni, je: http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/04_rastlinska_pridelava/03_15068_popis_sadovnjakov/03_15068_popis_sadovnjakov.asp

4.2.2.1 Izkazani rezultati Podrobni podatki iz raziskovanja.

4.2.2.2 Nivo izkazovanja Podatki so izkazani za celotno opazovano populacijo kmetijskih gospodarstev ter za posamezne sadne vrste in značilnosti nasadov.

4.2.2.3 Metapodatki Metapodatki so uporabniku na voljo v okviru metodoloških pojasnil, objavljenih na spletnih straneh. http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/04_rastlinska_pridelava/03_15068_popis_sadovnjakov

4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih podatkov Taki ukrepi niso predvideni.

4.2.3 Ostali načini izkazovanja podatkov Uporabnik lahko na podlagi zaprosila pridobi tudi priložnostne (ad hoc) tabele, in sicer tudi za nižje teritorialne ravni, vendar z upoštevanjem statistične zaupnosti.



13/19

http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/04_rastlinska_pridelava/03_15068_popis_sadovnjakov/03_15068_popis_sadovnjakov.asp

http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/04_rastlinska_pridelava/03_15068_popis_sadovnjakov/03_15068_popis_sadovnjakov.asp

5 Primerljivost statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih.

5.1 Časovna primerljivost

5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst Kazalnik izkazuje dolžino časovne vrste od zadnjega preloma časovne vrste oziroma število časovnih točk v časovni vrsti od zadnjega preloma. Dolžina časovne vrste je enaka 2; ob tem je treba upoštevati, da je zbiranje podatkov v letu 2002 potekalo terensko, s statističnim raziskovanjem (PAPI), raziskovanje v letu 2007 pa je bilo izpeljano na podlagi administrativnega vira.

5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Glede na spremenjen način zbiranja podatkov smo izgubili nekatere ustrezne enote, vendar to ni vplivalo na skupne rezultate. Z uporabo administrativnega vira podatkov smo raziskovanje vsebinsko zožili.

5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Ti dejavniki za zdaj niso znani.

5.2 Krajevna primerljivost

5.2.1 Primerljivost s preostalimi članicami Evropskega statističnega sistema Podatki so primerljivi s preostalimi članicami EU (zakonodaja EU je podlaga za zbiranje teh podatkov). Evropska zakonodaja, ki opredeljuje obravnavano raziskovanje: • DIREKTIVA SVETA 76/625/EEC z dne 20. julija 1976: Ta je predpisovala, da morajo

države članice EU od leta 1977 naprej vsakih 5 let izvesti raziskovanja o intenzivnih sadovnjakih za proizvodnjo namiznih jabolk in hrušk, breskev in pomaranč. Zaradi sprememb je bila ta direktiva dne 15. 4. 2002 razveljavljena in nadomeščena z DIREKTIVO 2001/109/EC.

• DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2001/109/EC z dne 19. decembra 2001. Ta predpisuje, da morajo države članice v letu 2002 in potem vsakih pet let izvesti raziskovanja o intenzivnih sadovnjakih za proizvodnjo nekaterih vrst sadnega drevja na svojem ozemlju: namiznih jabolk in hrušk, breskev, marelic, pomaranč, limon in drobnoplodnih agrumov. Raziskovanja morajo vključevati vsa kmetijska gospodarstva, h katerim spadajo površine, posajene s sadnim drevjem, če je pridelano sadje v celoti ali večinoma namenjeno na trg. Raziskovanja se lahko izvedejo v obliki popisa ali kot vzorčna raziskovanja. Raziskovanja morajo zagotoviti tudi podatke o sortah sadnih vrst ter nekatere druge podatke, pomembne za proizvodnjo sadja. Direktiva predpisuje tudi roke za sporočanje podatkov Komisiji.

• ODLOČBA KOMISIJE 2002/38/EC z dne 27. decembra 2001. Ta določa podrobnosti glede sporočanja podatkov Komisiji: določa geografska območja, za katera morajo države poročati, starostne razrede nasadov, sortni seznam po sadnih vrstah, za katerega je treba zagotoviti podatke, in razrede gostote sajenja v nasadih po sadnih vrstah.

• ODLOČBA KOMISIJE 2006/128/EC z dne 3. februarja 2006. Ta določa spremembe v DIREKTIVI 2001/109/EC in ODLOČBI 2002/38/EC zaradi pristopa novih držav članic.



14/19

http://sursweb/Temp_Ne_Brisi/PC-DOC/EUR-Lex%20-%20Enostavno%20iskanje.mht





http://sursweb/Temp_Ne_Brisi/PC-DOC/Directive%20DE%20EN%20FR.zip

http://sursweb/Temp_Ne_Brisi/PC-DOC/Decision%20DE%20EN%20FR.zip




http://sursweb/Temp_Ne_Brisi/PC-DOC/LexUriServ.pdf

Uvaja meje pridelovalnih območij, ki jih je treba določiti, in njihove šifre ter vrste sadja in sorte, za katere morajo posamezne država članice EU opraviti raziskovanja.

5.3 Desezoniranje Postopki za desezoniranje se pri tem raziskovanju ne uporabljajo.

6 Skladnost Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike.

6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki

6.1.1 Politika izkazovanja začasnih podatkov Začasne podatke smo objavili predvsem zato, da smo uporabnikom lahko čim prej podali informacijo o glavnih rezultatih raziskovanja. V končni objavi rezultatov smo objavili podatke, ki so bili podrobnejši od začasnih in za katere je bilo potrebnega več časa za dodatne preveritve pravilnosti rezultatov.

6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki (CH2) Kazalnik meri relativno razliko med prvo in končno objavo rezultata. Spremembe glede na ključne spremenljivke/statistike so naslednje: - Sorte, vrste: brez sprememb - Neto površina: v začasnih podatkih je bil objavljen le podatek o bruto površini in ta se je

le neznatno razlikoval od končnega podatka ((4016,8 – 4022,0)/4016,8 = –0,0012945) - Število dreves: kazalnika ne moremo izračunati, ker v začasnih podatkih ta spremenljivka

ni bila objavljena. - Število pridelovalcev: tudi pri tej spremenljivki smo zaznali le majhen odmik ((1706-

1707)/1706 = –0,0005861)

6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Večjih razlik ni bilo.

6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja

6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja Referenčno raziskovanje je Popis intenzivnih sadovnjakov in oljčnikov 2002. Gre za isto raziskovanje, izvedeno skladno z istimi predpisi EU, različna pa je bila metoda zbiranja podatkov; vsebina raziskovanja v letu 2002 je bila posledično širša in podrobnejša, saj je bilo v vprašalnik zajetih več nacionalnih potreb. V referenčnem raziskovanju so bili podatki zbrani na terenu, s papirnimi vprašalniki in z osebnim intervjujem (PAPI). V letu 2007 pa je bil vir podatkov v raziskovanju popolnoma administrativni.



15/19

6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki S prehodom na uporabo administrativnega vira podatkov so bile opravljene primerjalne analize mikropodatkov med podatki, pridobljenimi z raziskovanjem 2002, in s stanjem v administrativnem viru. Podatki o vseh sadnih vrstah, ki so prevladujoče in ki smo jih po EU zakonodaji dolžni spremljati, so bili skladni. Čeprav je bila primerjava mikropodatkov opravljena med podatki iz različnih referenčnih obdobij (2002 in 2006), je bila smiselna, saj z raziskovanjem spremljamo podatke o trajnih nasadih, katerih podatki so večinoma stabilni in se iz leta v leto bistveno ne spreminjajo. Primerjava med podatki iz popisa intenzivnih sadovnjakov v letu 2002 in iz popisa 2007 je pokazala, da sta se v tem času zmanjšala število pridelovalcev sadja (za 28 %) in tudi površina intenzivnih nasadov (za 10 %). Vendar je treba upoštevati, da je to v precejšnji meri posledica uporabe administrativnih podatkov in manj odraz resničnega stanja. Z uporabo administrativnega vira je bil namreč dosledneje kot ob prejšnjem popisu upoštevan prag zajema podatkov. To je potrdila tudi analiza podatkov.

6.2.3 Razlogi za večja odstopanja Pojasnila glej 6.2.2

7 Stroški in obremenitve Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo.

7.1 Stroški raziskovanja s strani urada

Materialni stroški (SIT)

Število porabljenih delovnih ur

Stroški skupaj (EUR)

0 2030 20 759

7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot

Število poročevalskih

enot

Letno število vprašalnikov

na enoto

Čas, porabljen za en

vprašalnik (ure)

Skupaj porabljeni čas

(ure)

1706 0 0 0

7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev S prehodom na popolnoma administrativni vir podatkov so se stroški urada za izvedbo raziskovanja znižali v največji meri (stroškov neposrednega zbiranja podatkov tako ni bilo več in s tem so se skupni stroški raziskovanja glede na leto 2002 znižali okvirno za 75 %), v največji meri pa smo s tem razbremenil tudi poročevalske enote.



16/19

PRILOGE Priloga 1 : Kratek opis komponent kakovosti USTREZNOST statističnih konceptov Pojem 'ustreznost' se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov.

NATANČNOST ocen Pojem 'natančnost' je definiran kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju itd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. PRAVOČASNOST IN TOČNOST izkazovanja Pravočasnost meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se rezultati nanašajo, in datumom izkazovanja. Točnost označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom izkazovanja rezultatov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bilo izkazovanje točno. DOSTOPNOST IN JASNOST informacij Dostopnost se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makro-podatkov, različni formati in mediji (papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet ...). Jasnost se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije. PRIMERLJIVOST statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih. SKLADNOST Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike. STROŠKI IN OBREMENITVE Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo.



17/19

Priloga 2: Segmentacija uporabnikov 1. JAVNI SEKTOR

1.1 Državna uprava Vlada RS ministrstva organi v sestavi ministrstev upravne enote vladne službe

1.2 Lokalna samouprava občine krajevne, četrtne in vaške skupnosti

1.3 Državni zbor, državni svet 1.4 Banka Slovenije 1.5 Računsko sodišče 1.6 Zbornična združenja z obveznim članstvom

GZS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije itd. 1.7 Slovenske ambasade v tujini

veleposlaništva RS, konzulati RS v tujini 1.8 Sodstvo in drugi organi pravosodja

sodišča državno tožilstvo državno pravobranilstvo sodni izvedenci

1.9 Drugi organi javne uprave javni zavodi javne agencije javni skladi

2. GOSPODARSKI SUBJEKTI 2.1 Gospodarski subjekti – pravne osebe

d. o. o., d. d., k. d. d., k. d. 2.2 Gospodarski subjekti – fizične osebe

s. p. 2.3 Gospodarski subjekti – raziskovanje trga in javnega mnenja (po SKD 74.130) 2.4 Odvetniki, odvetniške pisarne 2.5 Društva in društvene organizacije in zveze (nepridobitne organizacije)

društva zveze politične stranke

3. ZNANOST, RAZISKOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE 3.1 Izobraževalne ustanove

fakultete in visoke šole višje šole srednje šole osnovne šole druge izobraževalne institucije

3.2 Inštituti in druge raziskovalne ustanove javni raziskovalni zavodi ostali inštituti in R-R organizacije inštituti in raziskovalni centri v okviru univerz registrirani raziskovalci zasebni raziskovalci

3.3 Knjižnice NUK univerzitetne in visokošolske knjižnice šolske knjižnice splošne knjižnice specialne knjižnice

3.4 Dodiplomski in podiplomski študenti



18/19

3.5 Dijaki, osnovnošolci 4. SPLOŠNA JAVNOST

4.1 Fizične osebe 5. MEDIJI

5.1 Radijske hiše nacionalne radijske postaje komercialne radijske postaje lokalne nekomercialne radijske postaje in študentske radijske postaje

5.2 Televizijske hiše nacionalna televizijska hiša komercialne televizijske hiše oz. programi lokalni televizijski programi

5.3 Tiskani mediji dnevni časopisi tedniki in regionalni časopisi časopisi društev

5.4 Spletni mediji spletni portali spletni časopisi

5.5 Slovenska tiskovna agencija (STA) 5.6 Drugo

6. TUJI UPORABNIKI 6.1 Eurostat 6.2 Druge mednarodne organizacije naddržavne narave

v okviru EU (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament; Evropska centralna banka) Mednarodne medvladne organizacije (OZN in organizacije znotraj sistema OZN (ILO,

IMF, UNESCO itd.) 6.3 Statistični uradi drugih držav

statistični uradi evropskih držav statistični uradi neevropskih držav

6.4 Javni sektor iz tujine vladne institucije tujih držav tuja zbornična združenja z obveznim članstvom

6.5 Raziskovalni inštituti, izobraževalne ustanove in tuji študenti raziskovalni inštituti in druge podobne ustanove izobraževalne ustanove tuji študentje (podiplomski in dodiplomski) tuji raziskovalci tuje knjižnice

6.6 Gospodarski subjekti iz tujine tuji gospodarski subjekti – pravne in fizične osebe

6.7 Ambasade, konzularna predstavništva in veleposlaništva tujih držav v Sloveniji 6.8 Tuji mediji 6.9 Tujina - drugo

nepridobitne organizacije iz tujine mednarodna interesna združenja (UNIDO) tuje fizične osebe

7. NOTRANJI UPORABNIKI 7.1 nacionalni računi 7.2 regionalne statistike 7.3 strukturna statistika podjetij



19/19

Documents

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI za …...Sorta so rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih rastlin iste vrste. Podlaga je koreninski del sadnega drevja,