Stara izpitna vprašanja

Rimsko pravo – stara izpitna vprašanja

1. Voljena je raba na ovcah. V čem je razlika med rabo in užitkom. Raba je bila sprva mišljena, gola raba, brez pridobivanja plodov, s časom se je nato dovolilo pridobivanje plodov za potrebe gospodinjstva, užitkar pa lahko pridobiva plodove, vendar se je v času Justinijana razlika med rabo in užitkom zabrisala.

2. Diligentia quam in suis. Kaj je to? Primerjaj z vsebinsko enakimi pojmi! Kje naletimo na to?

Skrbnost kot v lastnih zadevah. Culpa in concreto. Pojem srečamo pri družbeni pogodbi, vesoljnem fideikomisu in posodbeni pogodbi, če je v interesu obeh strank.

3. A kupi škarje in pove prodajalcu, da jih rabi pri anatomiji za seciranje. Potem škarje rjavijo. Kaj lahko stori kupec? Prodajalec se izgovarja, da v pogodbi ne piše da morajo bit škarje nerjaveče in se na to sklicuje.

Kupec je vnaprej povedal, za kakšenm namen rabi škarje, gre za stvarno napako na kupljeni stvari. Kupec lahko:

zahteva vrnitev dela kupnine z a°quanti minoris ali razdor pogodbe z a°redhebitora (restitutio in integrum) ali pa povrnitev interesa z a°empti.

4. Amaterski vinogradnik A je v trgovini kupil črpalko za vino. Pri drugem prečrpavanju je opazil, da vino čudne barve. Črpalka je sprva sijajno delala, po skrbnem pregledu pa je ugotovil, da črpalka zarjavela zaradi vinske kisline. Za kaj gre? Kaj lahko stori A?

Gre za stvarno napako kupljene stvari, kupec lahko: zahteva vrnitev dela kupnine z a°quanti minoris ali razdor pogodbe z a°redhebitora (restitutio in integrum) ali pa povrnitev interesa z a°empti.

5. A piše rimsko pravo in mu zataji pisalo. Prosi B-ja naj mu posodi drago pisalo. Ker gre B prej domov kot A, A pisala ne vrne in prosi soseda C-ja naj pisalo vrne B-ju. Vendar pa C pisalo izgubi. Kdo nosi odgovornost?

B – A: posodbena pogodbaA – C: mandat

Odgvornost nosi C, ki je na podlagi mandata prevzel pisalo, A ga lahko toži z a°mandati directa.

6. A-jev sin B si sposodi denar od C-ja,da bi si odprl neko delavnico. C mu posodi 20.000, nakar mu jih B ne vrne. Kaj lahko stori C? Ali lahko denar terja od (očeta) A?

Če je sin svojepraven, ga C lahko toži z a°certae creditae pecuniae, če je sin pod očetovo oblastjo, pa lahko toži očeta, vendar ta odgovarja le do višine pekulija.

7. Zakaj je tožba conductio furtiva ugodnejša od rei vindicatio?

Ker je časovno neomejena in se postopek ne ustavi, če se stvar po naključju uniči/igubi pred Litis contestatio.

8. Kaj je mentalna rezervacija? Ali je pravno upoštevana?

Miselni pridržek (izjavimo nekaj, kar ni naša resnična poslovna volja). Da, je zavezujoča.

1


9. Kaj je poravnava? Kakšno pravno sredstvo je na voljo?

Transactio. Je način prenehanja obveznosti, ker z njo v bistvu nastane nova obveznost. Med strankama je sporna višina terjatve, in z vzajmenim popuščanjem prideta do dogovora – nove obveznosti. Inominatni kontrakt - a°praesriptis verbis.

10. A je kupil od B-ja 5 ukradenih sužnjev. Pojavi se lastnik, ki sužnje A-ju evincira. Zaradi zastoja dela na polju, ker ni imel sužnjev, je utrpel veliko škodo. (Upoštevaj dobrovernost in zlovernost prodajalca).

B ve, da so konji ukradeni: povrne A-ju ali celoten interes ali dvakratnik kupnine. B ne ve, da so konji ukradeni: povrne A-ju enkratnik kupnine.

11. Brivec brije sužnja na javnem kraju, prileti žoga in brivec prereze vrat in suženj umre. a. Kdo odgovarja za nastalo situacijo? b. Morebitna tožba in kaj se z njo zahteva?

a. Če je bila žoga naklepno vržena, odgovarja tisti, ki jo je vrgel. Sicer pa brivec, ker je ravnal malomarno, ko je bril na nevarnem kraju.

b. Lastnik sužnja toži odgovornega z a°legis Aquiliae, zaradi poškodovanja oz. uničenja tuje stvari, glasi se na najvišjo vrednost (v denarnem znesku), ki jo jr imel suženj v preteklem letu.

12. A shrani pri B-ju 10 zlatnikov. Kasneje mu dovoli, da jih lahko porabi. Preden jih B porabi, so mu bili ukradeni. Razloži razmerje in napiši katero tožbo je imel A nasproti B-ju in kaj je z njo terjal.

Pred dodanim dogovorom, je bila shrenjevalna pogodba (depositum) po dogovoru pa nepristna shranjevalna pogodba (depositum irregulare). A je z a°depositi directa zahteval vrnitev istega denarnega zneska, saj je z dogovorom, da se denarni znesek lahko porabi prešla de facto lastninska pravica na B, kot pri posojilni pogodbi.

13. A obljubi B-ju:"Ali mi daš 10, če mi ne izročiš sužnja Stiha do pred 1.10?" Suženj Stih umre pred 1.10. Katero tožbo ima na voljo B in kaj z njo terja?

B ima na voljo a°cerate creditae pecuniae. Z njo terja denarni znesek.

14. Kaj je konvalescenca? Kateri so pogoji zanjo? Napiši primer

Con valus: ponovno veljaven. Neveljaven pravni posel, postane naknadno veljaven (ozdravitev pravnega posla). Izpodbojen pravni posel, postane neizpodbojen. Pogoji:

Odpade razlog za izpodbijanje Poteče rok za izpodbijanje Stranka se odpove izpodbijanju

15. A zaide v dolgove in v stečaj. Na srečo pa je pred 8 meseci odsvojil zemljišče, ki je bilo glavni del njegovega premoženja. Komentiraj možnosti upnikov za poplačilo.

Upniki lahko izpodbijajo pravni posel s katerim je odsvojil zemljišče s a°pauliana, če je A odsvojil zemljišče z namenom, da oškoduje upnike. A odgovarja za poplačilo terjatev z vsem svojim premoženjem.

2


16. A kupi od B-ja zemljišče s hišo, na katerem C uveljavlja zastavno pravico. Kakšne zahtevke in možnosti imajo med sabo?

Zastavna pravica je absolutna. Če A ne ve za obremenitev lahko toži B z a°empti na povrnitev interesa ali pa z a°redhebitoria za razdor pogodbe. Če ve za obremenitev ima na voljo ius offerendi in plaća terjatev in obdrži hišo.

17. A dolguje B-ju 100, ki bi jih moral vrniti pred 1.2. B pa si 1.3. sposodi od A 50, ki jih mora vrniti do 1.4. Kaj lahko A predlaga B-ju?

A lahko predlaga B-ju pobotanje (compensatio), vendar to lahko storita komaj ob dospelosti druge terjatve (1.4.).

18. Pravni posel v korist tretji osebi.

Zastopanje, direktno/indirektno. Direktno (neposredno); subjekt sklepa v tujem imenu na tuj račun Indirektno (posredno); subjekt ravna v svojem imenu na tuj račun, posledice pravnega posla,

mora šele prenesti na 3. osebo.

19. Obligacijskopravni učinki pri naključni premoženjski skupnosti!

Communio incidens – naključna premoženjska skupnost. Primer: kadar več oseb deduje isto stvar, nastane kvazikontraktno razmerje, vsak subjekt ima idelani miselni delež. Obligacijsko razmerje med subjekti se reši z delitvenima tožbama: a°communi dividundo, a°familiae erciscundae.

20. Razloži: ex nunc in ex tunc.

Ex nunc: od sedaj, razveljavitev učinkuje za naprej Ex tunc: od tedaj, razveljavitev učinkuje za nazaj in naprej, odprava vseh učinkov pravnega

posla v preteklosti

21. Posebni razlogi za prenehanje zastavne pravice.

Uničenje stvari Stvar preide iz pravnega prometa Prenehanje obveznosti Upnikova zamuda Preneha confusine Odpoved zastvanega upnika

22. Nekdo zgradi v hišo tuj tram. Kaj se zgodi?

Lastnik, ga lahko toži z a°tignum iunctum Če je dobroveren, bo plačal 2×vrednost, in bo postal lastnik gradiva Če je zloveren, bo plačal 2×vrednosti in ne bo postal lastnik gradiva, ko se gradivo sprosti

(izzida) bo postalo samostojen predmet in bo znova oživela lastninska pravica, nakar bo lahko lastnik gradivo le-to zahteval nazaj z rei vindicatio ali cond°furtiva, če lahko graditelja označimo kot tata

23. A in B sta sklenila kupoprodajno pogodbo, B hoče odstopiti in za to A-ju ponudi dvojno kupnino, ali jo je A dolžan sprejeti?

A ni dolžan sprejeti, če sprejme pa se pogodba razdre z učinkovanjem ex tunc. (K.P., primer 453)

3


24. Pars quanta, pars quota - razloži praktične razlike!

Pars quanta – določena količina, npr. 10kg pšenice. Pars quota – določen delež, npr. 10% pridelka pšenice.

25. Ali je lahko predmet shranjevalne pogodbe lahko potrošna stvar? Utemelji in pojasni različne situacije.

Da, predmet shranjevalne pogodbe je lahko potrošna stvar, saj je shranitelj (depozitar) dolžan vrniti isto stvar (species), stvari ne sme uporabljati, saj bi zagrešil tatvino uporabe (furtum ussus). Pri nekomu shranim 10 kg moke, in mi mora vrniti istih 10 kg moke. Če pa se stranki dogovorita, da se stvar lahko porabi, nastane nepristna shranjevalna pogodba (depositum irregulare), ker je potrošna, se ta opredeli kot genus, in se vrne enaka količina istovrstnih stvari enake kvalitete (tantundem eiusdem generis et qualitatis). Pri nekomu shranim 10 kg moke in se dogovoriva, da lahko porabi teh 10 kg moke, vendar mi mora vrniti 10 kg moke enake kvalitete.

26. Na čem temelji dobra vera v stvarnem pravu? Praktični primer. Razlika med stvarnim in obligacijskim pravom glede dobre vere?

V stvarnem pravu dobra vera (bona fides) temelji na nepoznavanju dejstev, glede na posest stvari. Nekdo vgradi v svojo stvabo tram, za katerega je prepričan, da je njegov, v bistvu pa ni. V obligacijskem pravu, pa na način presojanja razmerja.

27. Ticij:"Ali mi obljubiš dati 500, če boš umrl?" Mevij :"Obljubim." Kdaj in če bo lahko Ticij terjal Mevija? Navedi morebitne tožbe.

Ticij lahko takoj toži Mevija z a°certae creditae pecunie in zahteval obljubljenih 500, saj je pogoj navbidezen in nujen, ker se bo v vsakem primeru izpolnil, učinkuje takoj. (K.P., primer 325)

28. A proda in izroči dobrovernemu B-ju vazo C-ja. Po enem mesecu A kot C-jev dedič postane lastnik vaze. Ali lahko z reivindikacijo terja B-ja? Utemelji če bo uspešen. Če A odvzame B-ju vazo nazaj, katere tožbe in če jih sploh ima na voljo B?

Da, lahko ga terja nazaj, ker je civilni lastnik, B pa ga lahko zavrne z ekscepcijo prodane in izročene stvari (exc° rei venditae et traditae). Če A B-ju odvzame vazo, ima B na voljo a°publiciana in rem, ker je bonitarni lastnik.

29. Napiši primer za določeno in za določljivo kupnino!

Določena kupnina: 500 Določjiva kupnina: toliko kolikor imaš v denarnici

30. Praktični pomen načela ipso iure compensatur!

Ipso iure compesatur: do pobotanja pride po samem pravu. Če sodnik med postopkom ugotovi, da imata stranki, med sabo istovrstni, vzajemni, likvidni, dospeli terjatvi, se le-ti med sabo pobotata, od višje se odšteje nižja terjatev.

4


31. A je na tleh našel prstan, ga dal v žep in čez čas pozabil nanj. Ko je bil na sprejemu pri egipčanskem veleposlaniku, mu pade iz žepa na tla. Veleposlanik ga prepozna za svojega in ga obtoži tatvine. Ali bo uspel? Upoštevaj različne možnosti!

Odvisno od namer A-ja: Če je prstan pobral, ker je menil, da je zavržen in si ga je želel prilastiti, a ga je vrnil, ko je

izvedel, da ni zavržen, ni tat. Če je prstan pobral, ker je menil, da je zavržen in si ga je želel prilastiti, a ga ni vrnil, ko je

izvedel, da ni zavržen, je tat. Če je prstan pobral, ker je menil, da je izgubljen in ga je želel vrniti lastniku, ki bi od njega to

zahteval, ni tat.(K.P., primer 174)

32. A in B se dogovorita, da A spravi B-jev fotoaparat v svoj sef. A mu aparat vrne, ko mu na njegovo zahtevo da B 100. Kakšna pravna sredstva ima B? Možnosti! Kakšno je razmerje?

A in B sta sklenila shranjevalno pogodbo, ki je neodplačno razmerje, če bi se dogovorila vnaprej za plačilo bi nastalo locatio-conductio. B lahko A toži z a°depositi directa, zaradi neupravičene obogatitve pa z cond°ob turpem causam.

33. B je dolžan A-ju denar, ki mu ga je posodil. Javi se C, da poravna dolg. Kakšna pravna sredstva ima A in možnosti?

A lahko toži B-ja z a°cerate creditae pecuniae, če pri njem ne uspe, lahko toži C-ja z a°constitutoria.

34. A želi prodati B-ju neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugače pokaže njegovi ženi pismo njegove ljubice, na katero je žena še vedno ljubosumna. B se omehča in kupi. Potem si premisli. Kaj mu svetuješ, da naj stori?

B lajko toži A-ja na štirikratnik nastale škode z a°quod metus causa, saj je pogodbo sklenil zaradi ustrahovanja.

35. A je kupil stvar od B-ja, za katerega je zmotno mislil, da ni lastnik prodane stvari. B mu je stvar izročil. Ali je A postal lastnik prodane stvari?

Da, ker je važnejše dejansko stanje, kot pa subjektivno prepričanje. (K.P., primer 152)

36. A je B-ju hipotečno zastavil kmetijsko zemljišče. Po zastavitvi ga je začel intenzivno obdelovati. Posadil je trto in zgradil klet, v kateri je imel sode, stiskalnico in traktor s škropilnico. Čez čas je B zahteval prepustitev zastavljene stvari. S čim lahko to stori? Kaj bo lahko zahteval od A-ja?

To lahko stori z a°hypothecaria in rem. Od A-ja lahko zahteva vse, kar je bilo na zemljišče pripeljano, da bi tam trajno ostalo. (K.P., primer 260)

37. Katera sta bila bistvena elementa poravnave? Navedi konkreten primer!

Poravnava – transactio. Bistvena elementa sta negotovost (o višini terjatve) in vzajemno popuščanje strank. A je dolžan B-ju nek denarni znesek, vendar ne vesta točno koliko je znašal. A meni, da je znašal približno 500, B pa, da je znašal nekje 400. Z vzajemnim popuščanje prideta do dogovora, da je znašal 450, v bistvu nastane nova obveznost.

5


38. A je B-ja prosil za denarno posojilo. B ni imel denarja, imel je pa terjatev v znesku 1000 nasproti C-ju. Kako lahko prenese B to terjatev na A-ja? Kdaj se šteje, da je terjatev prešla na A-ja?

B lahko prenese terjatev na A-ja s cesijo ali novacijo. Terjatev preide na A-ja, ko je odstopljeni dolžnik C o tem obveščen.

39. V čem je razlika med pravo in nepristno hrambo?

Predmet prave hrambe je zmeraj opredeljen kot species in zato nevarnost naključnega uničenja nosi upnik (položnik), shranjena stvar se ne sme uporabljati.

Predmet nepristne hrambe je opredeljen kot genus in zato nevarnost naključnega uničenja nosi dolžnik (shranjitelj), shranjena stvar se sme uporabljati in potrošiti, saj se vrne enakovrstna stvar, iste količine in kvalitete.

40. Toženec pri rei vindikaciji, ki je tekla o lastninski pravici ladje, je le-to poslal na morje. V viharju se je potopila. Ali bo tožnik lahko od njega zahteval njeno vrednost?

Da, vendar le, če sta že sklenila litis contestatio ali če je toženec poslal ladjo z doloznim namenom, ker se je želel znebiti ladje pred litis contestatio, in se bo fingiralo, da še zmeraj poseduje stvar.

41. A je dal B-ju v najem vinski sod. Ko je B vanj natočil vino, je to izteklo. Ali lahko B zahteva od A-ja povračilo škode in s katero tožbo?

Da B lahko zahteva povračilo škode z a°conducti, ker najemodajalec mora izročiti stvar v stanju, ki omogoča nemoteno uporabo. (K.P., primer 606)

42. A je že dolgo čakal na gradbeno dovoljenje. B mu je svetoval, da naj da referentu na občini kuverto z denarjem. A je to storil, vendar dovoljenja kljub temu ni dobil. Nekdo mu je dejal, da je mogoče zahtevati denar, ki ga nekdo plača brez razloga, nazaj. Ali bo A denar lahko zahteval nazaj? Utemelji!

A ne bo mogel terjati denarja nazaj, ker je tudi on ravnal nemoralno (contra bonus mores), za uveljavljanje cond° ob turpem causam, mora ravnati nemoralno samo prejemnik.

43. A je B-ju, ki je na loteriji zadel velik znesek, svetoval, da naj denar prepusti v upravljanje C-ju, ki je bil znan strokovnjak za borzo. B je to storil, C pa je denar vložil v podjetje Bluff d.o.o., ki pa je kmalu za tem propadlo. Svetuj B-ju. Kakšna razmerja so v tem primeru sploh nastala?

Med A in B-jem ni zavezujočega pravnega posla, ker gre zgolj za nasvet, katerega A-ju ni bilo potrebno upoštevati. Med A in C pa je nastala podjemna pogodba (locatio-conductio).

44. A kupi štiri tramove, drugi dan jih pride iskat, da jih odpelje. Ugotovi, da so bili ukradeni. Komu? Utemelji!

Če je bila kupo prodajna pogodba perfektna, dokončno sklenjena, tj. ko so bile izbrane stvari izločene iz zaloge, ko je kupec po preizkusu izjavil, da mu stvar ustreza, ko je napočil rok ali se je izpolnil odložni pogoj… so bili tramovi ukradeni kupcu, drugače pa prodajalcu.

45. A posodi B-ju 10. B se zaveže, da vrne 11 zaradi obresti. Komentiraj!

Če sta sklenila, dodatno stipulacijo glede obresti (v tem primeru bi znašale 10%) lahko A zahteva 11. Če nista sklenila dodatne stipulaciej A ne more zahtevati več kot pa je posodil.

6


46. A ima stanovanje v najemu, montira nova okna in vrata. Po koncu najemne pogodbe jih lastnik odvzame iz stanovanja. Ali jih A sme terjati, s čim?

Da, A jih sme terjati, ker z sprostitvijo tj. odstranitvijo je znova zaživela lastninska pravica. A jih lahko terja z rei vindicatio.

47. A prosi B-ja naj mu posodi tipkalni stroj, kasneje pa glede njega skleneta najemno pogodbo. Kakšno je razmerje in kaj je s posestjo stvari?

Pred dodatnim dogovorom, je bila posodbena pogodba (commodatum), po dogovoru pa najemna pogodba (locatio conductio). A je v obeh primerih le imetnik – detentor, posestnik ostane B.

48. A ima hči, ki se bo poročila z B-jem. Oče A noče dati dote, ker noče, da bi se hči poročila z B-jem. A-jev sin pa vzame posojilo za sestro in ji da doto, da ne bo osramočena. Upniki imajo težak položaj, svetuj jim kako lahko od sina zahtevajo vrnitev posojila.

Če je A-jev sin svojepraven, ga lahko tožijo z a°cerate creditae pecuniae Če je A-jev sin, pod A-jevo oblastjo, lahko tožijo A-ja z a°certae creditae pecuniae, vendar ta

odgovarja le do višine pekulija(K.P., primer 397)

49. A je hotel postaviti hišo. Pred njo je hotel postaviti dragocen antični grški steber. Upravljalec dvigala, ki je dvigoval steber, je prej zamenjal staro vrv z novo in a -testirano. Vrv se je strgala in steber se je prelomil. Kdo odgovarja za škodo?

Do prevzema opravljenega dela, nosi nevarnost naključnega uničenja podjemnik (odgovarja za vsako krivdo, tudi neizkušenost in nespretnost), razen če dokaže, da je do uničenja prišlo zaradi slabega materiala ali navodil konduktorja.

50. A je kupil od B-ja avto - predvsem zato, ker je imel avto naknadno vgrajen navigacijski sistem - GPS. Obljubiti si ga je dal s stipulacijo. B je pred izročitvijo avta odstranil GPS. Svetuj A-ju!

Ker je GPS pritiklina, ki je dodatno zavarovana s stipulacijo, ga A lahko zahteva s cond° certae rei.

51. Napiši praktičen primer konstituta. Kaj je njegova vsebina in bistvo?

»Do petka ti izpolnim dolg!« Konstitut je brezobličen dogovor s katerim se konstituent zaveže, da bo na določen dan izpolnil nek lasten ali tuj dolg oz. da bo dal upniku ustrezno varščino. Bistvo je določitev dneva, če ta ni določen se šteje, da obveznost sploh ni nastala oz. je treba izpolniti takoj.

52. A je že drugič zalotil B-jevo ženo na svoji njivi. Najprej jo je krepko žalil potem pa še oklofutal. A in B gresta vsak do svojega odvetnika. Kaj se lahko iz tega izcimi?

A lahko uveljavlja interdit uti possidetis, zaradi motenja posesti. Če si je B ali njegova žena prisvajal služnost ali drugače nedopustno posegal po stvari, ga A lahko toži z a°negatoria. B-jeva žena pa lahko A-ja toži zaradi oklofutanja z a°iniuriarum, lahko ga tudi B toži, če sta z ženo v manus zakonu.

53. 24 letni A, ki je delal v očetovem podjetju, je vzel kredit in kupil avto s katerim je občasno razvažal pice. Po 3 obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plačevati. Upnik ga je tožil, A pa se je skliceval na to da so življenjski stroški previsoki. Svetuj upniku in dolžniku.

Upnik lahko zahteva povračilo denarja od A-jevega očeta. Če pri sklepanju posla ni bil navzoč varuh, lahko A zahteva razveljavitev pogodbe z a°legis Laetorie.

7


54. Kaj je teorija zaupanja in na kaj se je nanašala?

Teorija zaupanja upošteva vse izjave stranke, ki jih je nasprotna stranka prejela ali jih je mogla sprejeti za izraz resnične volje, čeprav izjave niso izražale resnične volje.

55. A je od B-ja vzel v zakup sobo od junija do oktobra. Ker se je B pripravljal na diplomo iz trobente je veliko vadil. A je bil sicer večino časa na faksu vendar je bil alergičen na zvok trobente. A je na koncu z živci. Kaj lahko stori?

Če je A vedel za vaje, ko sta sklenila pogodbo ne more nič. Če A ni vedel za vaje ob sklenitvi pogodbe jo lahko razveljavi, saj sobe ne more uporabljati, na voljo ima a° conductio.

56. A se je z B-jem dogovarjal da bi mu dal kredit in se mu je s stipulacijo vnaprej zavezal (preden je bilo posojilo izplačano), da mu bo vrnil s 5% obrestmi. Potem je ugotovil, da ne bo mogle plačevati. Kaj lahko stori, za kakšne vrste stipulacijo gre in kdaj velja? Komentiraj!

Gre za akcesorno (dodatno, pogojno) stipulacijo, ki se sklene k glavni pogodbi, velja le če pride do dejanske izpolnitve glavnega pravnega posla.

57. A se je učil za izpit rimsko pravo a je večino časa preživel za računalnikom in spremljal klepetalnico. Sostanovalec B je vedel da tako izpita ne bo naredil in mu je računalnik skril in na to pozabil. Spomnil se je šele, ko ga je obiskal kriminalist. A je izpit med tem naredil in je B-ja tožil zaradi tatvine. Svetuj B-ju (pomagaj si z rekom)!

Furtum sine dolo malo non committitur; ni tatvine brez naklepa. B je A-ju želel le pomagati, ni imel tatinskega namena.

58. A je imel na gozdu rabo. Ko si je pripravljal drva je mimo prišel B, ki so mu bila drva zelo všeč in je ponudil da jih odkupi nad tržno ceno. A je privolil. Komentiraj!

A nima pravice, da bi drva prodal, ker ima le rabo, ki mu opravičuje, da pridobi le toliko plodov, kot jih rabi za potrebe gospodinjstva.

59. A se je pripravljal na proslavo svojega 25. rojstnega dne, do katerega mu je manjkalo še dva tedna. Ker je hotel povabiti veliko prijateljev, je iskal ustrezno dvorano. Dvorano mu je ponudil B, ki pa je dejal, da mu dvorano lahko da v najem le proti vnaprejšnjem plačilu 1000, ker ima z ljudmi slabe izkušnje. A je dvorano najel in plačal 1000. Ko so gostje prišli je bila dvorana zasedena. Lastnik dvorane C je povedal, da B nima nobene pristojnosti, da bi oddajal dvorano, saj ni lastnik in tudi ni pri njem v službi. Nekateri od povabljenih so bili besni. Znesli so se nad okni in dve povsem uničili. Svetuj strankam!

A je nedoleten, B-ja lahko toži zaradi goljufije z a° legis Laetorie, na povrnitev denarnega zneska pa z a° conducti in cond° sine causa. C lahko zahteva povračilo škode od storilcev z a° legis Aquilie.

60. Kaj je bila popularna tožba? Navedi primer!

Popularno tožbo je lahko naperil vsak, ki ga ni zadela infamija, proti lastniku ali stanovalcu stanovanja iz katerega je visela stvar, ki bi lahko padla na javen prostor in tam povzročila škodo.

8


61. A je zaskrbljeno opazoval, kako se zid sosedove hiše, ki je stala na strmem pobočju nad njegovo hišo vse bolj nagiba in grozi, da se bo zrušil in poškodoval njegovo hišo. Kaj lahko stori?

A lahko zahteva cautio damni infecti za povračilo škode, ki bi nastala, če bi se zrušila sosedova stavba, če B ni hotel dati varščine je pretor sosedu dovolil, da zid popravi (dobi imetništvo) in zahteva povračilo stroškov, če B ni hotel vrniti stroškov v roku, ki ga je določil pretor je ogroženi dobil enako pravico kot druga stranka (?!).

62. A je sprejel v zastavo od B-ja, kateremu je bil posodil 1000, pet novih avtomobilskih gum. B je moral na svojem avtu zamenjati gume. Zato je vrnil A-ju 800 in ga prosil, da mu vrne 4 gume. Ali bo uspel? Utemelji (z navedbo ustreznega reka)!

Pignoris causa indivisa; predmet zastave je nedeljiv. Ne bo uspel, ker je vseh 5 gum predmet zastavne pravice kot ena stvar.

63. Pri A-ju se je oglasil B s prošnjo, da mu posodi motorno žago, ki jo je videl v njegovi garaži. A je dejal, da ni njegova in da jo je pri njem pozabil mojster C, ki mu je popravljal ostrešje. Ker je B vztrajal, da jo nujno rabi, mu jo je A prepustil v uporabo, ne da bi za to zahteval plačilo. Za kaj gre? Navedi morebitne zahtevke!

A in B sta sklenila posodbeno pogodbo. A lahko zahteva žago od B-ja z a°commodati directa, C jo lahko zahteva z rei vindicatio od B.

64. A je B-ja hudo razžalil vpričo več ljudi. B ga je tožil in zahteval od njega visoko odškodnino. Med postopkom je A umrl. B zdaj zahteva plačilo od A-jevega dediča C-ja. Ali bo uspel? Za kaj sploh gre? Utemelji! (2 stavka)

Gre za injurijo, ki je strogo osebna, zato B ne bo uspel v tožbi zoper A-jevega dediča C-ja.

65. A med predavanji ukrade uro in jo skrije v kotliček stranišča. Po predavanju A vzame uro in odide. Na poti ga ustavi policija in pri njem najde uro. Ali gre za očitnega tatu? Kdaj je bil po rim. pravu tat očiten?

Da, gre za očitnega tatu, ker je bil na dan kraje zaloten s stvarjo, ko jo je želel prenesti na kraj, kjer je imel namen ostati čez noč. Očiten tat po rimskem pravu, je tisti ki:

Je zaloten pri sami tatvini Je zaloten pri nošenju stvari, na dan tatvine, na kraj kjer ima namen ostati tisto noč Sam prizna tatvino

66. Kaj je ara in kje so jo v rimskem pravu uporabljali?

Ara je dajatev manjše oz. simbolične vrednosti, ki jo ena stranka da drugi v znak sklenjene pogodbe. Justinijan: dokazilo sklenjene pogodbe, skesnina. Najpogosteje se je uporabljala pri kupo prodajni pogodbi (odstop kupca: 1×ara, odstop prodajalca: 2×ara)

67. Nevesta se pripravlja na poroko. Obleko je že kupila, ampak ker se je tako zredila, obleko nese h krojaču, da jo razširi – na obleki nastane škoda. Kdo trpi škodo? Kako je s krojačem?

Če je obleka opredeljena kot species, škodo trpi nevesta. Krojač odgovarja za nastalo škodo, razen če dokaže, da je do nje prišlo zaradi napake na materialu ali pa slabih navodil naročnika.

9


68. A je B-ju posodil računalnik za izdelavo seminarske naloge. Ker je to trajalo predolgo časa, sta se zmenila, da B A-ju plača 1000 tolarjev na mesec. Kakšno je bilo razmerje prej in kakšno po tem dogovoru?

Pred dogovorom: posodbena pogodba (commodatum) Po dogovoru: najemna pogodba (locatio-conductio)

69. Kje se uporablja restitutorna klavzula? Kako se glasi?

Restitutorna klavzula se uporablja pri lastninski tožbi rei vindicatio. Če stvar po sodnikovem pozivu ne bo vrnjena tožniku, mu toženec mora plačati subjektivno vrednost stvari in postane tudi lastnik stvari.

70. A je videl, da so se zrahljali vijaki plahte, ki je pokrivala verando B-jeve hiše. Šel jih je priviti nazaj. Ko je bil pri zadnjem vijaku, mu je padel izvijač na avto, parkiran pod verando in razbil vetrobransko steklo. Za kakšno razmerje gre, kdo nosi odgovornost za nastalo škodo?

Gre za poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio). Poslovodja odgovarja za vsako krivdo, v tem primeru mileje, ker je preprečil škodo, ki je grozila premoženju gospodarja posla (odgovarja za naklep in veliko malomarnost), če bi se lotil posla, ki ga gospodar redno ne opravlja ali pa posla, katerega bi mu gospodar prepovedal opravljati, pa bi odgovarjal strožje.

71. A proda svoje kolo B-ju. Dogovorita se, da ga bo B dvignil pri njemu doma, ko se bo vrnil s tekme. Medtem pride k A-ju C in vidi kolo ter ga hoče kupiti. A mu ga proda in C ga odpelje. Ko se B vrne prevzeti kolo, ne najde ne kolesa ne A-ja. Drugi dan v mestu sreča C-ja in vidi, da ima njegovo kolo ter sproži tožbo. Kdo bo zmagal v tožbi (kakšne tožbe itd.)?

Če sta sklenila pactum adiectum in diem addicto (pridržek boljšega kupca), B ne more nič Če nista sklenila dodatnega dogovora, B lahko zahteva kolo od C-ja z rei vindicatio, vendar

ne bo uspel, ker ima C kolo v posesti in je močnejši.

72. B kupi od A-ja kolo, za katerega je prepričan, da ni A-jev temveč, da ga je ta ukradel. Ali lahko B kolo priposestvuje?

Ne, ker ni v dobri veri.

73. A gre na potovanje in hoče shraniti svoj računalnik pri B-ju. Ta za to zahteva 1000 na mesec. Med odsotnostjo A-ja, je iz B-jevega stanovanja računalnik ukraden. Za kakšno razmerje gre in kdo odgovarja za škodo?

Gre za podjemno pogodbo (locatio conductio). Za škodo odgovarja B, ker do prevzema posla odgovarja tudi za naključje (npr. tatvino) razen, če dokaže, da je prišlo do škode zaradi slabih navodil naročnika.

74. Kaj je pravna zmota? Pojasni ignorantia iuris nocet. Navedi primer.

Pravna zmota izhaja iz nepoznavanja prava. Nepoznavanje prava škoduje. A kupi od 11 letnega B avto, brez varuhove avtorizacije. Ne ve, da 11 letni brez vauhove avtorizacije ne sme odsvajati in, da bo pravni posel ničen.

10


75. A in B imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat obdelovala polje. A-jev konj pogine, ko ima konja B. Vrsta pogodbe? Kaj lahko stori A?

Inominantni kontrakt, dam, da daš (do ut des). A lahko zahteva povrnitev vrednosti konja z a°praescriptis verbis.

76. A po elektronski pošti naroči slaščičarju poročno torto, toda zmoti se pri roku - namesto 1.okt napiše 2.okt. Slaščičar torto dostavi dan po poroki, tj. 2.okt. Kaj lahko stori A, ki je moral manjše tortice kupiti pri konkurenčni slaščičarni, da je postregel goste?

A bi moral ravnati bolj skrbno glede navedbe datuma, zato sam nosi škodo. Če bi slaščičar ravnal malomarno, bi ga A lahko tožil na interes z a°empti.

77. A in B sta sklenila, da bosta združila svoje ovce in pridelovala ovčji sir. Nekega dne A opazi poškodovano ogrado, kjer so ovce in odloči se, da jo bo popravil po ogledu tekme formule 1. Med tekmo nekaj ovc strmoglavi v prepad. B od A-ja zahteva odškodnino. Ali bo uspel? Za kaj gre? Utemelji!

Gre za družbeno pogodbo (societas). Družbenik mora ravnati skrbno kot v lastnih zadevah. B bo uspel le, če dokaže, da je A ravnal manj skrbno kot v lastnih zadevah (diligentia quam in suis).

78. A na B-jevi hiši opazi škripec, ki so ga pustili delavci, ki so odšli na malico. Na škripcu je bil navezan zaboj opek, na drugi strani pa privezana samokolnica. Za kakšno stanje gre in pod kakšnimi pogoji? Posledice.

Gre za kvazidelikt, pri katerem škoda še sicer ni nastala, stanje pa je potencialna nevarnost. Za škodo, ki bo nastala odgovarja B objektivno. Če škoda še ni nastala A lahko toži B z a°popularis, ko bo nastala pa z a°de deiectis vel effusis.

79. Kaj je replica(tio)?

Replicatio – replika, je ugovor na ugovor. (A-actio, B-exceptio, A-replicatio…)

80. Zapustnik ima dva otroka, rojena pred njegovo smrtjo, tretji se rodi po njegovi smrti, žena pa umre pri porodu. Kako bodo dedovali, če ne napravi oporoke? Do česa pride?

Če ne naredi oporoke, dedujejo vsak 1/3 premoženja. Pride do fikcije, še nerojenega otroka (postuma) bodo šteli za že rojenega.

81. A da B-ju na posodo prenosni računalnik. B-ju ta pade na tla in se pokvari. Kako bi obravnavali primer po klasičnem pravu?

Posodbena pogodba je realni kontrakt bonae fidei, neodplačno razmerje, komodatar odgovarja za vsako krivdo, komodant ga lahko toži z a°commodati directa na povrnitev škode, če do te pride zaradi kršitve pogodbe ali načela dobre vere in poštenja.

82. A pošlje B-ju pismo, pismo ne prispe. Kdo trpi škodo?

Škodo trpi stranka, ki ima večji interes, da pismo prispe.

11


83. A dvigne svojo stavbo za dve nadstropji, s čimer B-jevi stavbi odvzame svetlobo, zaradi česar dva arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, B-ju odpovesta najem. Kaj lahko stori B?

Če ima A v ta namen ustanovljeno služnost B ne more nič Če A nima ustanovljene služnosti v ta namen, lahko B z operis novi nuntiatio prepove

nadaljno gradnjo, če A še vseeno naprej gradi lahko B stavbo poruši.

(K.P., primer 608)

84. A najame B-ja, da mu izkoplje jarek za vodovod. Takoj, ko ga izkoplje, se jarek zasuje. Kdo trpi škodo? Za kaj gre?

Gre za podjemno pogodbo. Do prevzema posla nosi podjemnik nevarnost za naključno uničenje in odgovarja za vsako krivdo, razen, če dokaže, da je prišlo do nje zaradi napake v materialu ali pa zaradi navodil naročnika.

85. A je imel medveda, ki ga je naučil plesati in je z njim dobro služil. Medved je bil v kletki. Mimo je prišel B, ki se mu je medved zasmilil in ga je izpustil v gozd, da ga ni bilo moč ujeti. Kaj sledi? Kaj pa, če medveda kasneje ujame lastnik cirkusa in ga vključi v svojo predstavo?

A lahko toži B-ja z a° in factum, zaradi poseganja po tuji stvari. Medved, ki ga ni mogoče več ujeti je tako postal žival v prosti naravi in je kot tak lahko predmet okupacije, torej ga lahko lastnik cirkusa vzame v posest in na njem izvirno pridobi lastninsko pravico.

86. A je B-ju s stipulacijo obljubil 10 zlatnikov. Ko mu jih nese, mu padejo v potok, ki jih odnese za vedno. Komentiraj!

Ker gre za denarni znesek, ki je opredeljen kot genus, je A še zmeraj B-ju dolžan 10 zlatnikov, B jih lahko terja z a°cerate creditae pecuniae.

87. A je imel pri B-ju shranjen računalnik. Na obisku je bil C, ki mu je bil računalnik všeč in je prosil B-ja, če mu ga posodi. B mu je posodil računalnik. Ali pogodba velja? Komentiraj!

Da, ker bistvo posodbene in shranjevalne pogodbe ni prenos lastninske pravice, ampak samo dejanske posesti. A lahko zahteva računalnik nazaj z rei vindicatio, B pa z a°commodati directa. B odgovarja A-ju z a°depostiti directa zaradi kršenja shranjevalne pogodbe, če nastane škoda.

88. A je posodil B-ju vazo. Ko jo je hotel nazaj, se mu je B zlagal, da so mu jo ukradli. B umre, njegov dedič v zapuščini najde vazo, ki jo kot volilo prepusti C-ju. Čez tri leta A odkrije vazo pri C-ju. Kaj mu svetuješ? Ali je morda B-jev dedič D odgovoren za namerno poslabšanje stvari (ki ga je zagrešil B)?

A lahko zahteva stvar nazaj z rei vindicatio ali cond°furtiva. D ni odgovoren, ker je so delikti strogo osebni in niso podedljivi.

89. A med predavanjem ukrade B-ju zlato uro in jo skrije na stranišču v kotliček. Drugi dan gre po uro, ko je na poti domov ga ustavi policija in najde ukradeno uro. Ali je A očitni tat oz kdo po rimskem pravu je očitni tat?

A ni očiten tat, ker je z ukradeno stvarjo zaloten na drugi dan. Očiten tat po rimskem pravu je tisti, ki: Je zaloten pri sami tatvini ali Je zaloten na dan tatvine z ukradeno stvarjo, ko jo nese na kraj kjer ima namen ostati tisto

noč.

12


Sam prizna tatvino

90. A zastavi B-ju kravo. Kako je z mlekom?

Načeloma upnik ne sme pridobivati plodove zastavljene stvari razen: Če se z dolžnikom dogovorita, da sme pridobivati plodove (pactum antichreticum) Če je z zastavno pravico zavarovan denarni znesek, sme dolžnik pridobivati plodove v višini

zakonitih obresti (antichresis tacita)

91. A proda zemljišče za 80. čez nekaj časa v časopisu prebere, da so dan pred sklenitvijo pogodbe cene narasle. A ugotovi, da bi lahko prodal tudi za 200. Kaj lahko stori?

Lahko zahteva doplačilo ali razdor pogodbe zaradi prekomernega prikrajšanja (kupnina je znašala manj kot polovico vrednosti). Laesio enormis. Prodajalec ne sme zahtevati plačila razlike, mora pa ga sprejeti.

92. Napiši primer za abstraktno, kavzalno, certam in incertam stipulacijo

Abstraktna (pravna podlaga navzven ni razvidna): »Ali mi obljubiš dati 100?« Kavzalna (pravna podlaga je navzven razvidna): »Ali mi obljubiš dati 100 za doto?« Incertam (znesek je določljiv): »Ali mi obljubiš dati, toliko, koliko imaš v denarnici?« Certam (znesek je določen): »Ali mi obljubiš dati 100?«

93. Maturantka ima sposojeno ogrlico. Sošolec jo opozori na možnost izgube. Pri mizi naroči enemu sošolcu naj popazi vsake toliko na njeno jakno, v katerem žepu je ogrlica. Ogrlica med plesom izgine. Razmerja, kdo odgovarja, tožbe?

Maturantka je z nekom sklenila posodbeno pogodbo, s sošolcem pa mandat. Pri posodbeni pogodbi se stranki dogovorita za uporabo in odgovornost, če ne pa velja utilitetno načelo. Mandatar odgovarja za vsako krivdo, če je ravnal malomarno ga lahko maturantka toži z a° mandati directa.

94. A zastavi B-ju vola. Izkaže se da je vol vreden 400, dolg pa je 1000. Možnosti B-ja.

B lahko toži A-ja z a° pigneraticia contraria, ker mu zastavljena stvar ne nudi zadostnega stvarnega jamstva, ta mu mora izročiti stvar, ki bo.

95. A je nepooblaščeno odsvojil stvar od B-ja C-ju. Kasneje je C to izvedel in je želel rešiti stvari z B-jem, vendar ga ni našel. Nekdo mu je rekel, da lahko vseeno priposestvuje, vendar je C prepričan, da ne more priposestvovati. Kako je s priposestvovanjem?

Mala fides supervinies non nocet – pozneje nastala zla vera ne škoduje. Ker je C po začetku priposestvovanja postal zloveren, bo lahko naprej priposestvoval. Pomembno je, da je v trenutku, ko je začel s priposestvovanjem dobroveren.

96. B je prodal res mancipi A-ju in mu jo tudi izročil. Kasneje je A mancipiral stvar C-ju. Potem pa je civilni lastnik B tožil z rei vindicatio C-ja, da mu stvar vrne in tudi zmagal. Ali bo lahko C zahteval od A-ja odškodnino zaradi interesa? Katero pravno sredstvo je na voljo?

Da, C bo lahko z a°empti tožil A-ja na interes.

97. A je pregnal B-ja z zemljišča. Čez nekaj časa je B pregnal A-ja. Komu bo nudil pretor po klasičnem pravu posestno varstvo?

13


Posestno varstvo bo imel B, na podlagi interdikta unde vi (samopomoč).

14


98. A je B-ju zastavil tujo stvar. Razloži obligacijskopravni in stvarnopravni vidik!

Zastavitev tuje stvari je nična, zastavni upnik na stvari ne dobi stvarne pravice, nastane pa obligacijsko razmerje med upnikom in dolžnikom. Zastavni upnik lahko od zastavitelja zahteva vrnitev interesa, ki ga ima, da bi mu stvar nudila zadostno varstvo.

99. A je obljubil B-ju 100. Vendar v stipulaciji nista točno navedla, da gre za doto. Kasneje se zaročenca razideta. Kaj lahko stori A, če ga je B tožil na izpolnitev s stipulacijo dolgovanega zneska? Za kakšno stipulacijo gre?

Gre za abstraktno stipulacijo, ker kavza navzven ni razvidna. A lahko uporabi ugovor zvijačne prevare exc°doli.

100.A je s stipulacijo obljubil B-ju 100, pod pogojem, da gre B naslednji teden v Rim. Kako učinkuje pogoj, ali bo B terjatev lahko iztožil? Navedi morebitno tožbo.

Gre za odložni pogoj, B bo lahko terjatev tožil vendar, komaj po preteku naslednjega tedno, ko bo gotovo, da B je ali ni šel v Rim. Če je B naslednji teden šel v Rim bo lahko terjatev iztožil z a°certae creditae pecuniae.

101.A od B-ja kupi bolnega vola, ki nato pogine. Še prej pa okuži ves hlev.Kaj lahko zahteva A?

Če je A vedel za bolezen vola, ne more nič Če A ni vedel za bolezen in je B vedel za bolezen, lahko toži B-ja na povrnitev interesa z

a°empti, če B ni vedel za bolezen pa z a°quanti minoris.

102."Pars pro indiviso" Kaj pomeni ta izraz?

Pars pro indiviso – misleni ali idealni delež, stvari fizično ni mogoče razdeliti, možna je le mislena (vrednostna) delitev, če je stvar v solastnini ima vsak od solastnikov miselni ali idealni delež.

103."Mi obljubiš dati svojega sužnja Stiha, če je Gladiator včeraj zmagal na igrah?" "Obljubim." Je ta pravni posel veljaven?

Pogoj je le navidezen, ker se nanaša na preteklo gotovo dejstvo. Če je gladiator včeraj zmagal na igrah pravni posel velja brezpogojno. Če gladiator ni zmagal se pogoj ni uresničil, obveznost ni nastala, pravni posel je ničen.

104.Mizar naredi postelje za A-ja in jih postavi na javen prostor. Edil jih z ukazom uniči in polomi. Kdo trpi škodo, komentiraj, tožbe?

Škodo trpi mizar, ker do prevzema posla odgovoarja podjemnik (mizar) za vsako krivdo. A ga lahko toži z a saj je pogoj le navidezen, ker se nanaša na preteklo gotovo dejstvo.conducti na interes, razen če so bile kupcu že izročene ali mu niso bile izročene po njegovi krivdi. (K.P., primer 508)

105.A je sosedu želel pokriti streho zaradi bližajoče nevihte. Pri tem je ponesreči razbil kip. Razmerje, tožbe, odškodnine?

Poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio). Poslovodja odgovarja v tem primeru le za naklep in hudo malomarnost, ker je preprečil nastanek večje škode na premoženju. Če mu je mogoče očiteati veliko malomarnost odgovarja sosedu z a°negotiorum gestorum directa na povrnitev nastale škode. Če je imel A pri opravljanju posla kakšne stroške ali škodo, lahko to zahteva nazaj z a°negotiorum gestorum contraria.

15


106.A z vindikacijskim legatom v oporoki podeli konja B-ju. Dedič konja B-ju noče dati. Kakšne možnosti ima B? Utemelji!

B lahko zahteva konja z rei vindicatio, ker je na njem pridobil lastninsko pravico v istem trenutku kot dedič dediščino.

107.Kdo je fiktivni posestnik?

Subjekt, ki stvar ne poseduje, a ga vseeno štejemo za posestnika zaradi tehtnih pravno-političnih razlogov:

Tisti, ki se spusti v pravdo kot posestnik stvari čeprav ton i, ampak hoče s tem zavesti lastnika, da bi dejanski posestnik ta čas stvar priposestvoval.

Tisti, ki je pred litis contestatio dolozno opustil posest stvari, da bi se izognil obsodbi in lastniku onemogočil zasledovanje stvari.

108.Definicija naloga? Kdaj postane iztožljiv? Tožba?

Nalog je odredba, ki jo da subjekt nanaša se na določeno stranko, ji nalaga, da naj nekaj stori. Iztožljiv postane v klasičnem pravu s tožbo a°praescriptis verbis.

109.Primer za pravo in nepravo pogodbeno globo.

Prava: “Ali mi obljubiš dati 100?” “obljubim!” “ali mi obljubiš dati konja, če mi ne daš 100?” “obljubim!”

Neprava: “Ali mi obljubiš dati konja, če mi ne daš 100?” “obljubim!”

110.A in B imata vsak svojega vola. Iz teh volov naredita par in vsak teden ta par uporablja eden izmed njiju. Pojasni razmerje in navedi mogoče tožbe.

Inominantni kontrakt, dam, da daš (do ut des). Tožba je a°praescriptis verbis (tožba s spredaj zapisanimi besedami).

111.Opredeli temeljni načeli obrestovanja?

Anatocizem (obrestovanje obresti) je prepovedan. Obresotavnje se zaključi, ko obresti dosežejo višino glavnice.

112.A obljubi B-ju psa Sultana ali Kazana, pred iztekom roka pa Sultana pozoti avto. A, ki ne more živeti brez psa se odloči, da bo B-ju Kazana dal šele, ko mu C izroči drugega psa. Dan po preteku roka, v katerem bi psa moral izročiti B-ju, Kazana ugrizne klop in pes umre. Kdo nosi škodo, kaj je to in kaj lahko kdo zahteva?

Alternativna obligacija; dua res sunit in obligatione, una est in solutione (dolgovana sta dva predmeta, vendar se le en veljavno izpolni). Ker je A zamudil rok, škodo nosi sam (naknadna nezmožnost izpolnitve). A lahko zahteva od voznika avta najvišjo vrednost, ki jo je imel Sultan v preteklem letu z a°legis Aquiliae.

113.A prosi B-ja naj da C-ju posojilo. Kaj se zgodi, če B to sprejme? Kaj lahko zahtevata A in C? Kaj lahko stori B, če mu C noče plačati dolga?

Mandatum qualificatum – kreditno naročilo. Če B sprejme mora kot A-jev mandatar izročiti C-ju denarni znesek, postane njegov upnik. A lahko zahteva izpolnitev mandata z a°mandati directa, če C noče plačati lahko B toži A-ja na podlagi mandata z a°mandati contraria.

16


114.A kupi od B-ja les, mizar C pa mu iz njega napravi pograd. Pograd se zaradi slabe kvalitete lesa podre in uniči starinsko mizico, ki je stala zraven. Kdo lahko kaj zahteva?

Če je A B-ju povedal za kaj rabi les, kakšne namene ima z njim, odgovarja B zaradi stvarne napake, A ga lahko toži z a°epmti in mora povrniti celoten interes.

Če je bil A opozorjen na slabo kvaliteto lesa z B-jeve strani, ne more nič. C ne odgovarja, ker gre za napako v materialu.

115.A zastavi B-ju računalnik. Ker pa piše seminarsko, mu obljubi, da ga bo izročil šele čez 1 mesec. Pred koncem meseca pa A računalnik proda C-ju. Kaj lahko napravi C? Ali je kupoprodajna pogodba veljavna?

Če pogodba še ni dokončno sklenjena in C ve za zastavno pravico, lahko A-ja zavrne z exc°doli, če ga bo A terjal, da naj plača kupnino. Če je pogodba že dokončno sklenjena in kupnina plačana, lahko C uporabi ius offerendi in plača terjatev, ter obdrži stvar.

116.A trenira v metanju diska na nekem igrišču, kjer je oskrbnik B. A opazi, da je v sicer visoki ograji luknja, zato večkrat opozori B-ja, da naj luknjo popravi, da ne bi disk zletel skozi. B obljubi, da bo, pa tega ne stori. A še dalje trenira, ker se pripravlja na olimpiado, tako, da nekega dne disk zleti skozi in ubije nekega psa. Kdo odgovarja za škodo in na katerem temelju?

B odgovarja za nastalo škodo na podlagi kvazidelikta, ker bi moral popraviti ograjo.

117.A vidi pri B-ju kolo, ki ga je več let vozil njegov pokojni oče. A reče B-ju, da je to kolo od njegovega očeta. B to zanika in reče, da je on to kolo, dal njegovemu očetu samo za več let na posodo. A mu ne verjame. A-ju sosed svetuje naj zoper B-ja naperi hereditatis petitio. Ali jo lahko naperi in ali bo uspel?

Hereditatis petitio je stvarnopravna tožba za uveljavljanje dedne pravice. Lahko jo naperi uspel bo le, če ima prav glede lastnine.

118.A in B se dogovorita, da bosta šla tekmovat na konjsko dirko za štiri konje. Ker gojita konje bo vsak prispeval dva. Pred dirko eden konj pogine. Kdo trpi škodo. Kako imenujemo to razmerje? Kako bi bilo, če bi nastala korist?

A in B sta sklenila družbeno pogodbo. Stvari so ali v souporabi (nastalo škodo trpi lastnik konja) ali solastnini (nastalo škodo trpita oba glede na delež). Če ni drugačnega dogovora se korist deli po enakih deležih.

119.A kupi v trgovini z rabljenimi oblačili obleko. Ko pride domov pa opazi, da ima obleka luknje v žepu in da je znotraj oguljena. Kaj lahko stori?

Če je vedel, da gre za rabljeno oblačilo bi moral biti bolj sjkrben pri ogledu pred nakupom (caveat emptor).

120.A kupi konja od B-ja za 5000. Ker gre za dosti denarja se poleg A-ja z adpromisijo kot porok zaveže še Ticij. Konj pred izročitvijo zaradi naključja pogine. B terja od poroka denar. Ali bo uspel? Utemelji!

Ne bo upel, ker je poroštvo subsidiarno. Poroka lahko terja komaj, ko je gotovo, da pri glavnem dolžniku ne bo prišel do poplačila. Če bo B terjal poroka, lahko ta uveljavlja beneficium ordinis, pravna dobrota vrstnega reda.

17


121.Rek:"Zmota o imenu ne škoduje." Kaj pomeni? Navedi primer.

Falsa demonstratio non nocet. Pomeni, da če sta stranki glede samega predmeta pogodbe dosegli soglasje, vendar je prišlo do zmote v imenu tega predmeta, to ne povzroči ničnosti, če se ve, za kateri predmet se sklepa posel. Če sta npr. kupec in prodajalec sužnja, ki je bil predmet kupo prodaje vsak po svoje poimenovala, vendar oba imela istega v mislih to ne prepreči nastanek pravnega posla.

122.Oseba A prosi osebo B, ki odhaja v Ameriko, da mu kupi fotoaparat. Ta ga kupi, a ga ne želi izročit. Kakšno razmerje, kaj lahko naredi oseba A?

Med A in B je mandat, A je mandant (naročnik) B mandatar. A lahko terja fotoaparat od osebe B z a°mandati directa.

123.Oseba A zastavi traktor osebi B, a ga še rabi za delo na njivi zato ji ostane v posesti. Še pred dokončanim delom ga proda osebi C. Razmerje, kaj lahko naredi oseba B?

Med A in B je obligacijsko razmerje iz zastavne pogodbe, med A in C pa kupo prodajna pogodba. Oseba B lahko zahteva traktor od vsakokratnega posestnika z tožbo a°hypothecaria in rem.

124.Oseba A ima njivo, ki je peščena in slabo obrodi. Enaka situacija je s sosedoma B in C. Oseba Č pa ima na svoji zemlji potok. Ali lahko oseba A ustanovi služnost ?

Oseba A lahko ustanovi služnost, le če je sosed z osebo Č.

125.Oseba A nevede proda ukradeno stvar osebi B. Pojavi se dejanski lastnik, ki stvar zahteva nazaj. Ali kupna pogodba velja, možnosti B-ja?

Kupna pogodba je veljavna, B lahko toži A-ja z a°empti.

126.A podari B-ju 10000 in mu naroči, da opravi 100 ur prostovoljnega dela za bolnišnico. B tega ne stori, hkrati A izve, da ga B naokrog obrekuje, žali in smeši. Za kaj gre in kaj lahko A naredi?

Gre za darilno pogodbo z nalogom. A lahko prekliče darilo zaradi hude nehvaležnosti, toži B-ja z a°praescriptis verbis, z cond°causa finita pa lahko zahteva nazaj dajatev, ker je darilna pogodba postala neveljavna.

127.A in B skleneta kupno pogodbo za dva psa, Sultana ali Kavkaza. Po sklenitvi pogodbe najprej pogine Sultan. Pred izročitvijo pogine še Kavkaz. Za kaj gre?

Gre za alternativno obligacijo (due res sunit in obligatione, una est in solutione). Prvi pes (Sultan) je poginil na škodo dolžnika, drugi (Kavkaz) pa na škodo upnika.

128.A postavi pred svojo gostilno svetilko. B vzame svetilko in steče. A ga še pravočasno opazi in steče za njim. B napade A-ja z palico. A tako hudo pretepe B-ja, da mu zlomi roko. Za kaj gre? Tožbe?

Gre za očitno tatvino (tatvina svetilke) in iniurijo (pretep, zlom roke). A lahko toži B-ja z a°furti (4×vrednost) in cond°furtiva (vrnitev stvari, 1×vrednost). B lahko toži Az a°iniuriarum, znesek določi sodnik, če je B suženj bo njegov lastnik A-ja tožil z a°legis Aquiliae, na škodo, ki ser bo pokazala v 30 dneh po dogodku.

18


129.A prosi B-ja, da C-ju da 1000. Kakšna so to razmerja? Tožbe?

Mandatum qualificatum – kreditno naročilo. A je mandant in C-jev porok, B je mandatar in upnik, C je dolžnik. Če B ne izpolni, ga A lahko toži z a°mandati directa. B mora terjati znesek najprej od C-ja z a°certae creditae pecuniae, če ne bo uspel, bo terjal A z a°mandati contraria.

130.Navedi primer za razpolagalni in obvezujoči pravni posel! Kakšne so povezave med njima?

Razpolagalni; ukinjajo, prenašajo ali omejujeo pravico, npr. prenos lastnine, ustanovitev služnosti, zastavitev.

Obvezujoči; ustvarjajo obveznost, npr. kupec mora plačati kupnino.

131.A proda B-ju zemljišče, pred vrati mu izroči ključe, B odklene vrata in vstopi na zemljišče. Kako imenujemo to pridobitev posesti? Kdaj jo je B pridobil? In kdaj je pridobil lastninsko pravico na zemljišču?

Tradicija - izročitev, B je dobil posest in lastninsko pravico, ko mu je A izročil ključe.

132.A da B-ju v zakup zemljišče. Sosed C pride na to zemljišče in utrga jabolka poleg tega še ukrade zaboj jabolk. Zakaj sploh gre? Kdo bo lahko kaj terjal od koga?

C je ukradel jabolka na drevesu A-ju, jabolka v zabojih pa B-ju. Proti njemu lahko napreita a°furti (4× vrednosti pri očitni, 2×vrednost pri neočitni tatvini) in cond°furtiva (1×vrednost, vrnitev), vsak posebej glede svojega zahtevka.

133.A proda B-ju neko stvar. Poleg tega se je bilo sklenjeno, da če ne bo plačana kupnina do 1.3. da bo veljalo, kot da stvar ni prodana. Ker A res ni dobil kupnine do takrat, se je odločil 15.3. stvar terjat nazaj. Ali bo uspel, s kakšno tožbo in zakaj sploh gre?

Lex commissoria – razdorni dogovor, pactum adiectum. Prodajalec lahke razdre pogodbo, če kupnina ni bila pravočasno plačana. Stvar lahko zahteva z a°venditi ali rei vindicatio.

134.A gre na safari. B najde psa od A-ja, ki je bil že precej v slabem stanju. Odloči se, da bo psa rešil, gre do veterinarja, in ga oskrbuje z zdravili točno tako kot mu je veterinar naročil. Čez Čas pes umre. Ali bo B lahko zahteval potroške od A-ja?

Da, ker je bil posel koristno začet. Stroškov ne bi mogel zahtevati nazaj, če bi mu A prepovedal rešiti psa, ali če je to storil z darilnim namenom.

135.Razloži pojem litiskontestacija in kakšen pomen ima v rimskem pravu?

Litiskontestacija je pogodba, ki se sklene po končanem postopku in iure pred pretorjem, v njej pretor določi stranki, sodnika (ni profesionalen) in tožbeni obrazec.

136.Lastnik da svojo stvar v zakup. Kdo je posestnik? Utemelji!

Posestnik je še zmeraj lastnik, zakupnik je zgolj imentik – detentor, ima dejansko oblast, nima pa posestne volje.

19


137.Med A-jem in B-jem teče spor o lastninski pravici o ladji. Posestnik A jo pošlje na plovbo, kjer se ladja potopi. Kdo trpi škodo? Utemelji!

Če je A dobroveren pred litiskontestacijo odgovarja za poškodovanje ali uničenje stvari, ker je v dejanski zmoti in s stvarjo ravna kot s svojo. Po litiskontestaciji odgovarja za naklep in hudo malomarnost.

Če je zloveren, pred in po litiskontestaciji ogvoarja za naklep in hudo malomarnost.

138.A s stipulacijo obljubi B-ju prenosni računalnik. Ko ga izroči B-ju ta začuden opazi, da ni nobene programske opreme, zato jo zahteva od A-ja. Ali bo uspel?

Ne bo uspel, ker se vse morebitne nejasnosti pri stipulaciji interpretirajo v breme stipluatorja in korist promisorja, ker je imel stipulator prosto pot pri oblikovanju vprašanja.

139.A in B skleneta kupoprodajno pogodbo o zemljišču. B zamolči A-ju, da bo sosed kupljenega zemljišča C s katerim je A že dolgo v sporu in nasploh nista v dobrih odnosih. Kaj lahko stori A?

A lahko zahteva razdor pogodbe z a°redhebitoria ali pa zmanjšanje kupnine z a°quanti minoris.

140.A, ki nima denarja, ki bi ga rad posodil B-ju, naroči C-ju naj posodi denar B-ju. Po izteku roka je B vrnil C-ju šele polovico posojenega zneska. Kaj lahko stori C?

C lahko zahteva preostali znesek od A-ja z a°mandati contraria, saj je ta B-jev porok na podlagi kreditnega naročila (mandatum qualificatum).

141.Katero tožbo ima zastavni upnik in kaj lahko z njo zahteva?

Ročna zastavitev: a°pigneraticia in rem; z njo zahteva prepustitev stvari, da jo lahko proda in se iz zneska poplača terjatev.

Pogodbena zastavitev: a°hypothecaria in rem; z njo zahteva stvar od vsakokratnega posestnika

Zastavna pogodba: a°pigneraticia contraria; z njo zahteva zastavitev druge stvari, če mu zastavljena stvar ne nudi zadostnega stvarnega jamstva.

142.A je B-ju izročil 20 gladiatorjev, tako da sta se dogovorila, da mu da za vsakega, ki se vrne živ 20, če pa umre 1000. B noče plačati. Kakšno razmerje je to? Svetuj A-ju.

Za gladiatorje, ki so se vrnili sta sklenila locatio conductio, za gladiatorje, ki so umrli pa sta sklenila kupo prodajno pogodbo. A naj toži B-ja z a°locati za žive in z a°venditi za umrle gladiatorje. (K.P., primer 586)

143.A je zastavil svojo hišo B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hiša pogori in A proda zemljišče C-ju, C pa tam zgradi novo hišo. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju.

Zastavna pravica ne ugasne, je vezana na zemljišče, B lahko terja C-ja zaradi načelo superficies solo cedit, z a°hypothecaria in rem, vendar mu more vrniti koristne potroške. (K.P., primer 273)

144.Kaj so nični in kaj izpodbojni pravni posli?

Nični pravni posel sploh ne nastane, zaradi prevelikih pomanjkljivosti (nemoralnost, nezmožnost…).

Izpodbojni pravni posel velja, čeprav ima pomanjkljivosti, dokler se nekdo ne sklicuje na to in s tem pravni posel razveljavi.

20


145.A in B skleneta kupoprodajno pogodbo glede konja. Prodajalec A obljubi tudi, da bo B-ja naučil jahati. Kako lahko B iztoži ure jahanja, če ga A ne bo hotel poučevati?

B lahko izotži ure jahanja, če so sklenjene z dodatnim dogovorom (pactum adiectum) s tožbo iz primarnega razmerja a°empti.

146.A in B sta solastnika sužnja. A ga z manumisijo izpusti. Kakšne posledice ima ta pravni posel?

Suženj je v vsakem primeru prost. Če se A in B strinjata, med njima ni zahtevkov. Če ga A izpusti brez soglasja, po klasičnem pravu se odpove svojemu deležu in le-ta prirase k

deležem ostalih solastnikov, po Justinijanovem pravu, pa mora A B-ju plačati vrednost njegovega deleža.

147.A je v dobri veri kupil ovco. Pozneje je izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. Ali jo bo lahko priposestvoval? Kako je z volno in mladiči?

Lahko bo priposestvoval, zaradi načela mala fides supervinies non nocet (pozneje nastala zla vera ne škoduje). Volno in mladiče lahko pridobiva do litiskontestacije.

148.A-jevo zemljišče meji na B-jevo zemljišče in oba sta lastnika svojega zemljišča. A ima na svojem zemljišču kamnolom in drobci kamenja letijo na B-jevo zemljišče. Katero tožbo ima B? Ali jo bo sploh lahko naperil zoper A-ja?

B ima na voljo a°negatoria, lahko jo naperi proti A-ju, če ta nima v ta namen ustanovljene služnosti.

149.Sempronij je Ticiju prepustil v užitek določen denarni znesek. Naslednji dan so mu ga ukradli. Opredeli razmerje. Kdo trpi škodo? Utemelji morebitne tožbe.

Gre za nepravi užitek (quasi usus fructus). Škodo trpi Ticij, saj mora ob koncu užitka vrniti enak denarni znesek. Sempronij ima na voljo rei vindicatio in a°negatoria. Ticij mora dati varščino cautio ususfructaria, da bo vrnil tantundem eiusdem generis et qualitatis.

150.A je ukradel ovco in jo prodal B-ju, ki je postal dobroverni posestnik. B je ovco ostrigel. Čigava je volna?

Volna pridobljena do litiskontestacije je B-jeva. Volna, ki jo je imel ob litiskontestaciji in, ki jo je pridobil po litiskontestaciji mora vrniti lastniku, če jo ta zahteva.

151.A je prodal hišo z zemljiščem B-ju, C pa ima užitek na tem zemljišču. Katere tožbe izhajajo iz te situacije?

C ima še naprej užitek in a°confessoria proti B-ju. B ima na voljo a°empti, a°redhebitoria in a°quanti minoris, če ob sklepanju kupo prodajne pogodbe ni vedel za služnosti.

152.a. Ali obljubiš dati Stiha ali Pamfila? Obljubim Pamfila.

Stipulacija ni veljavna.

b. Ali obljubiš dati 100 ali 200? Obljubim 100.

Stipulacija je veljavna, ker kar je več, vsebuje tudi manj.

(K.P., primer 334)153.A proda stvar B-ju, tako da:

21


a. Ticij določi ceno;

Kupo prodajna pogodba je veljavna.

b. Mu B da toliko, kolikor se mu zdi;

Kupo prodajna pogodba ni veljavna.

c. Mu B da toliko, kolikor ima v blagajni.

Kupo prodajna pogodba je veljavna.

154.A:"Ali mi obljubiš 100, če je včeraj deževalo?" B:"Obljubim." Kdaj posel velja? Kdaj ne velja?

Če je včeraj deževalo, posel velja, kot da bi bil sklenjen brezpogojno. Če včeraj ni deževalo je pravni posel ničen. Pogoj je le navidezen, ker se nanaša na preteklo gotovo dejstvo.

155.A hoče posoditi B-ju 100 sestercev. Ta jih sprejme misleč, da so mu podarjeni. Komentiraj!

Zmota v kavzi. Če jih A zahteva nazaj z a°cerate creditae pecuniae, ga B lahko zavrne z exc°doli Če jih je porabil jih A lahko zahteva nazaj z cond°de bene depensis, če jih še ni porabil jih

lahko zahteva nazaj z rei vindicatio

(K.P., primer 140)

156.A hoče kupiti od B-ja odsotnega sužnja Stiha, B pa sklene prodajno pogodbo glede Pamfila.

Ker gre za zmoto o predmetu pogodbe, bistveni sestavini, povzroči to ničnost pravnega posla.

157.A obljubi B-ju 50 denarnih enot, če mu ta do 1. v mesecu ne izroči sužnja Stiha. Suženj Stih pred potekom roka umre. Kaj in kdaj bo B lahko terjal od A-ja? Utemelji.

B bo lahko ob zapadlosti roka terjal A-ja na izplačilo denarnega zneska z a°cerate creditae pecuniae.

158.B si že dolgo želi fotoaparat. A ga vidi po polovični ceni in ga kupi za B-ja. Kakšno je razmerje med njima? Tožbe.

Poslovodstvo brez naročila (negitorum gestio). A (negotiorum gestor – poslovodja brez naročila) lahko zahteva povračilo stroškov z a°negotiorum gestorum directa.

159.A je izgubil neko stvar in ne ve kje je. Ali jo je zato nehal posedovati?

Da, ker ne ve kje je. Drugače bi bilo, če bi stvar bila še zmeraj pod našim varstvom in navzočnost podana, le skrbno iskanje začasno odloženo, takrat bi še zmeraj posedoval. (K.P., primer 113, 114)

160.B je s silo odvzel stvar lastniku A-ju , B-ju pa jo je s silo odvzel C. Ali bo B uspešno naperil interdikt zoper Cja? Kateri od interdiktov bi lahko prišel v poštev? Kakšno pravno sredstvo ima na voljo lastnik A, da bo prišel nazaj do svoje stvari? Proti komu ga lahko naperi?

Da, B bo lahko uspešno naperil interdikt de vi cottidiana. A ima na voljo rei vindicatio proti posestniku in interdikt qoud vi aut clam proti B-ju (kar je bilo storjeno na silo ali na skrivaj).

161.A je s silo pregnal z zemljišča B-ja. B je zbral sorodnike in na silo pridobil zemljišče nazaj. Komu bo pretor nudil varstvo in kakšno pravno sredstvo bo dal na voljo?

22


Silobran je dovoljen, B dobi varstvo, interdikt unde vi.

162.A prepusti B-ju sekiro v prekarij. Kako je s prekarijskim razmerjem?

Prekarist je do precario dansa relativno viciozen, proti vsem je varovan s posestnimi interdikti, razen proti precario dansu. Stvar ima v posesti do preklica precario dansa, če stvari ne vne ima precario dans na voljo interdikt de precario.

163.Ali postane divja žival, ki smo jo tako ranili, da se da ujeti, naša?

Ne, ker jo moramo ujati oz. Na njej pridobiti dejansko oblast. Ker od poškodbe in do dejanske prilastitve se lahko marsina zgodi. (K.P., primer 78)

164.A je na svojem zemljišču nastavil past, vanjo se je ujel divji prašič. Mimoidočemu Bju se je zasmilil, zato ga je osvobodil in prašič je zbežal v bližnji gozd. Razmerje, tožbe.

Če je bil prašič tako ujet, da se sam ne bi mogel rešiti, je postal last A-ja in B je posegel po tuji stvari, ni pa zagrešil tatvine, zato bog a A lahko tožil z a°in factum. (K.P., primer 79)

165.A je pasel ovce. Prišli so volkovi in mu jih odvzeli. B je imel posebno trenirane pastirske pse in je volkove zasledoval ter jim meso tudi odvzel. Kdo je lastnik tega mesa? Ali je to meso lahko predmet okupacije?

Ker jih je bilo mogoče zasledovati in pridobiti nazaj je lastnik še zmeraj A. Če bi si jih B prisvojil, bi ga A lahko tožil z a°furti, a°ad exhibendum in cond°furtiva ali rei vindicatio. Lahko bi bile predmet okupacije, če jih več ne bi mogli zasledovati in bi nazaj pridobile naravno prostost. (K.P., primer 171)

166.Lastnik zemljišča v svojo stavbo vgradi tuje gradivo. Komentiraj kakšne tožbe ima lastnik vzidanega gradiva?

Lastnik vzidanega gradica ima na voljo a° de tigno iunctum: Če je bil graditelj dobroveren, bo moral plačati 2×vrednosti gradiva in bo postal lastnik Če je bil graditelj zloveren, bo moral plačati 2×vrednosti gradiva, vendar ne bo postal lastnik

gradiva. Ko bo se gradivo sprostilo iz stavbe, bo znova postalo samostojna stvar, lastnik bo ga lahko zahteval nazaj z rei vindicatio.

167.A je postavil hišo na B-jevem zemljišču. Kako je z lastninsko pravico hiše?

Zaradi načelo superficies solo cedit, bo hiša postala B-jeva last. A bo lahko zahteval povrnitev stroškov zidave. (K.P., primer 182)

168.A vdela B-jev diamant v svoj prstan. Ali lahko B naperi zoper A-ja kakšno tožbo na vrnitev diamanta?

Da, A lahko z a°ad exhibendum zahteva ločitev diamanta iz prstana, nato pa z rei vindicatio sam diamant kot lastnik. Z ločitvijo znova oživi lastninska pravica.

169.A je postavil na B-jevem zemljišču montažno hišico. Kako je z lastninsko pravico na njej?

Lastninsko pravico ohrani A, ker montažna hišica ni trdno in trajno spojena z zemljiščem. (K.P., primer 181)

170.A je prebival v B-jevi stavbi in je kot dobroverni posestnik vzidal novo okno in vrata. Ko je lastnik B pridobil stavbo nazaj, je odstranil okna in vrata. Ali jih lahko tisti, ki jih je vzidal, zahteva zase?

23


Da, ker je so okna in vrata s sprostitvijo postala samostojni predmeti in kot taki predmet lastninske pravice, ki je znova oživela. A jih lahko zahteva nazaj z rei vindicatio. (K.P., primer 184)

171.A predela B-jevo stvar. Katere tožbe ima na voljo B? Upoštevaj različne možnosti!

Če se lahko povrne nazaj v prvotno obliko (npr. kelih v kepo zlata), je lastnik še zmeraj B, z rei vindicatio lahko zahteva stvar nazaj. Drugače pa ima na voljo:

cond°sine causa, če je A dobroveren, glasi se na 1×vrednost cond°furtiva, če je A zloveren in lahko smatramo predelavo kot tatvino a° legis Aquiliae, če je A zloveren in se predelava smatra za poškodovanje

172.A izroči B-ju svojo stvar, ki je res mancipi, s tradicijo. Ali B lahko postane lastnik?

B postane bonitarni lastnik, ko bo pretekel priposestvovalni čas (1 leto za premičnine, 2 leti za nepremičnine) bo postal civilni lastnik. Če mu stvar kdo odvzame ima na voljo a°publiciana.

173.A izroči umobolnemu B-ju, ki pa je v tistem trenutku miren in ga ima za duševno zdravega, posest. Ali bo B pridobil posest? Ali jo je A izgubil?

B me bo pridobil posesti. A v vsakem primeru izgubi posest že z izročitvijo, čeprav je ne prenese. (K.P., primer 111)

174.Mož podari ženi briljanten prstan. Ali bo tradicija uspešna?

Ne, ker so darila med zakonci prepovedana.

175.A je B-ju prodal sužnja in ga odsvojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo zadostno število prič. Pojasni lastninsko pravico in kakšno pravno varstvo ima B.

B bo postal bonitarni lastnik, civilni lastnik bo postal s potekom priposestvovalnega časa (1 leto), na voljo ima a°publiciana in exc°rei venditae et traditae. Lahko bi pa prišlo tudi do konverzije, neuspešna mancipacija, bi obveljala kot uspešna tradicija.

176.A je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izročil B-ju. Ta jo je nato posodil C-ju. Po C-jevi smrti jo je C-jev dedič F, ki jo je smatral za C-jevo stvar (mislil je, da jo je posedoval), prodal in jo tradiral (ali mancipiral) D-ju, ki jo je pridobil v dobri veri in s tem postal bonae fidei possessor. Kaj se zgodi? Kdo je lastnik?

A je še zmeraj civilni lastnik, razen, če je že B-jev priposestvovalni čas potekel in je on postal civilni lastnik. Če je B že civilni lastnik lahko stvar zahteva z rei vindicatio od D-ja, če je še zmeraj le bonitarni lastnik, pa jo lahko od D-ja zahteva z a°publiciana. D pa lahko toži F-ja z a°empti ali a°auctoritatis, odvisno če je bila stvar mancipirana ali tradirana.

177.Ticij proda A-ju Tomaževo zemljišče. Kasneje Ticij confusione postane lastnik zemljišča in ga kasneje proda B-ju. A ga ne priposestvuje. Kaj toži A?

A toži Ticija z a°empti na povrnitev interesa.

178.Od nedoraslega sem kupil konja. Ali ga lahko priposestvujem?

Da, pod pogojem, da ga je nedorasli prodal z varuhovo avtorozacijo in konja ni ukraden.

24


179.A v dobri veri kupi zemljišče od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljišče od lastnika C-ja v zakup. Kako je s posestvijo, kako z lastninsko pravico na zemljišču?

C je lastnik zemljišča in posestnik. A je kot zakupnik zgolj detentor – imetnik, ima dejansko oblast, nima pa posestne volje.

180.Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C-ja je vzel vola v zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino?

C je posestnika (dobroveren ali zloveren, odvisno ali ve, da je vol ukraden), B je lastnik. Če je C dobroveren in je priposestvovalni čas že potekel, je on lastnik in posestnik.

181.Dva od nelastnika kupita isto stvar. Kdo ima prednost? Tožbe.

Prednost ima tisti, ki je prvi pridobil pravico na stvari oz. mu je bila prvemu izročena. Na voljo ima a°publiciana in rem. (K.P., primer 211)

182.Oseba A je kupila konja, ki ga po zakonu ne more priposestvovati. Utemelji.

Konj je ukraden.

183.A kupi stvar od B-ja v prepričanju, da mu posebna pravna norma prepoveduje njeno priposestvovanje. Ali bo stvar kljub temu priposestvoval, če taka pravna norma v resnici sploh ne eksistira? Utemelji.

Ne, ker poseduje v zli veri in je v pravni zmoti. (K.P., primer 153)

184.A je v dobri veri kupil ukradenega sužnja, ki je kmalu pobegnil. Ali ga lahko A priposestvuje? Navedi vse pogoje za uspešno priposestvovanje.

Ne, ker ga more posedovati. Pogoji za priposestvovanje: Res habilis (priposestljiva stvar, mora biti v pravnem prometu) Bona fides (dobra vera) Iustus titulus (veljaven pravni naslov) Tempus (priposestvovalni čas, 1 leto premičnine, 2 leti nepremičnine) Possesio (posest)

185.A je kupil stvar od lastnika B-ja v prepričanju, da je B ni lastnik. Ali bo smel priposestvovati ali ne?

Da, ker je važnejše dejansko stanje, kot subjektivno prepričanje, razen če je bil ob začteku priposestvovanja v slabi veri. (K.P., primer 152)

186.A ukrade B-jevega konja. Kako je z lastninsko pravico?

Lastninsko pravico obdrži B, A je zgolj imetnik – detentor, ima dejansko oblast, nima pa posestne volje.

187.A izroči B-ju Merijevega sužnja Ticija. Ko Merij toži B-ja na vrnitev, proda B sužnja C-ju, ki pa ga ubije. Proti komu lahko naperi Merij reivindikacijsko tožbo? Utemelji.

Merij lahko naperi rei vindicatio proti B-ju, ker se je dolozno znebil stvari, se bo fingiralo, da jo še zmeraj poseduje. (K.P., primer 203)

188.Oseba A ukrade osebi B zlat prstan. Ko izve, da ga bo B tožil, ga vrže v Tibero. Razčleni.

25


B lahko toži A z a°furti in cond°furtiva. Ker se je prstan dolozno uničil, bi ga bilo možno tožiti še z rei vindicatio.

189.A je bil tožen iz negatorne tožbe. Kljub temu je spet posegel v B-jevo pravico. S katero obligacijsko tožbo ga lahko toži B?

Če je bila dana varščina cautio de ampulis non turbando, se bo s stipulacijsko tožbo terjal denarni znesek varščine (a°certae creditae pecuniae).

190.Lastnik zemljišča A ima stvarno pravico zajemanja vode na B-jevem zemljišču. Ali lahko A nese C-ju vodo? Tožbe B-ja.

Ne, ker je zemljiška služnost vezana na zemljišče in je v breme služečega in korist gostujočega zemljišča. B lahko toži z a°negatoria.

191.A zastavi B-ju za potovanje, C-ju za popravilo hiše in D-ju za nakup sužnja, svoje zemljišče. Kako se poplačajo?

Priori tempore, potior iure; prejšnji po času, močnejši po pravici. Poplačajo se po časovnem vrstnem redu. Možnost ius offerendi et succedendi.

192.A mora B-ju vrniti denar. Namesto denarja mu vrne uro. Komentiraj!

Facultas alternativa – datio in solutum. Fakultativna obligacija, nadomestna izpolnitev. Če se B strinja, obveznost uganse, drugače pa še zmeraj obstaja.

193.Stipulator si s stipulacijo da od dolžnika obljubiti denar, ki ga ima dolžnik spravljenega pri sebi v svoji blagajni. Naslednji dan je denar iz blagajne ukraden. Kaj lahko stori stipulator? Eventuelne tožbe.

Ker gre za genus, naključno uničenje trpi dolžnik, stipulator lahko izterja denar z a°certae creditae pecuniae.

194.A je B-ju plačal 1000 sestercev za osvoboditev njegovega sužnja. B ga ni osvobodil. Pojasni razmerje in pravne zahtevke.

Gre za inominantni kontrakt, dam, da storiš (do ut facias). A lahko zahteva nazaj 1000 s cond°causa data causa non secuta ali cond°ob causam datorum, lahko pa tudi terja B-ja na izpolnitev z a°praescriptis verbis.

195.Lastnik A shrani pri B-ju svojo stvar, nakar mu isto stvar proda. Kako je s posestjo? Kako je z lastninsko pravico pred in po sklenitvi kupne pogodbe?

Pred sklenitvijo kupne pogodbe, je bil B zgolj imetnik – detentor (ima dejansko oblast, nima pa posestne volje), A je bil posestnik in lastnik.

Po sklenitvi kupne pogodbe je postal B lastnik in posestnik.(K.P., primer 82)

196.A je B-ju ukradel konja in ga prodal Cju. Ali je kupoprodajna pogodba veljavna? Kakšne tožbe ima C, če mu B odvzame konja?

Da, kupoprodajna pogodba bo veljavna, ker kupec ne jamči prodajalcu za prenos lastninske pravice, ampak za mirno posest. B lahko toži A z a°empti na povrnitev interesa. (K.P., primer 470)

197.A ukrade Bju sužnja in ga proda dobrovernemu kupcu C-ju. Kaj svetuješ C-ju, če: a. je že plačal kupnino?

26


Če še ni plačal kupnine in bo terjal A od njega kupnino, ga lahko zarvne z exc°doli

b. še ni plačal kupnine?

Če še ni plačal kupnine in mu bo stvar evincirana, lahko toži A z a°empti.

198.A je prodal B-ju sužnja za katerega trdi, da zna zelo dobro kuhati. Kmalu se izkaže, da suženj sploh ne zna kuhati. Kakšno pravno sredstvo ima na voljo B in kaj lahko z njim zahteva?

B lahko toži A z a°redhebitoria in zahteva razdor pogodbe zaradi stvarne napake na stvari ali pa z a°quanti minoris zahteva povrnitev dela kupnine.

199.A naroči B-ju, naj mu kupi stvar. B to tudi stori. Kdaj postane A lastnik stvari?

Če je B A-jev suženj, bo A postal lastnik takoj, ko bo B kupil stvar. Če je B svobodna oseba bo A postal lastnik, ko mu bo B iztočil stvar in mu bo A povrnil stroške mandata. (K.P., primer 104)

200.A da B-ju prstan, da ga podari C-ju. Kakšno je razmerje med njimi? Eventuelne tožbe?

Med A in B je mandat, med A in C je darilna pogodba. Če B ne izroči prstana, ga A lahko toži z a°mandati directa.

201.Najemodajalec je prepovedal najemniku imeti ogenj v stanovanju. Ker je najemnika zeblo, je previdno zakuril ogenj, da bi se ogrel. Nato se je ogenj po naključju razširil in cela hiša je zgorela. Kdo nosi škodo? Morebitne tožbe.

Škodo nosi najemnik, ker je kršil najemno pogodbo, čeprav se je po naključju razširil ogenj. Najemodajalec ga lahko toži z a°locati.

202.A prosi B-ja, da ga z vozom pelje v Rim. Med potjo B konja tako priganja, da konju spodrsne in si zlomi nogo. Ali lahko B terja od A-ja odškodnino za konja? Kako je s plačilom cestnine?

Mandant mora povrniti škodo, ki je nastala zaradi opravljanja mandata, ne povrne pa škode, ki je nastala ob prilli opravljanja mandata. Če je A naročil B-ju da naj priganja konja, bo moral povrniti odškodnino za konja, če je B sam priganjal konja pa ne. Cestnino mora plačati A, ker B ne sme imeti stroške z izvrševanjem mandata.

203.A je dolžan B-ju 100. B privoli, da mu A namesto 100 da vola. Kakšen institut je to? Nato A-ju tretji stvar evincira. Svetuj Aju.

Fakultativna obligacija, datio in solutum, nadomestna izpolnitev. Klasiki so bili mnenja, da postane dajatev nična in znova oživi prvotna terjatev, ob koncu klasične dobe je prevladovalo mnenje, da se šteje, kot da bi bil vol kupljen, torej B lahko toži z a°empti.

204.A je srečal starega znanca B-ja ter mu potožil, da mu sosed ne vrne posojila. B je A-ju zagotovil, da mu bo plačal dolg v enem tednu. Kakšna razmerja nastanejo ter kakšne so morebitne tožbe?

Gre za konstitut debiti alieni. B je postal sosedov porok. A lahko toži soseda z a°cerate creditae pecuniae, če ne uspe pa B-ja z a°constitutoria ali a°de pecunia constituta.

205.Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem (solastnikom). Ta trgovec plača ugrabiteljem 1000 sestercev odkupnine, da reši sebe in tovor. Komentiraj.

27


Po zakonu lex Rhodia de iactu ima trgovec, ki je plačal odkupnino nasproti ostalim solastnikom regresni zahtevek, od vsakega lahko terja 200.

206.A je B-ju ukradel neko stvar. Ker ga je bilo strah, da ga bodo odkrili je stvar hranil pri Meviju. Kdo lahko od Mevija zahteva stvar in s katero tožbo?

Od Mevija lahko zahtevata stvar lastnik B z rei vindicatio in A z a°depositi directa na podlagi shranjevalne pogodbe.

207.Ticij je Meviju ukradel konja. Kakšne tožbe ima na voljo Mevij, da bi dobil nazaj posest na konju? Katera izmed njih je zanj bolj ugodna in zakaj?

Mevij ima na voljo dve reipesekutorni tožbi: Rei vindicatio: postopek se ob naključnem uničenju stvari ustavi cond°furtiva: postopek se kljub naključnem uničenju stvari ne ustavi, zato je ta ugodnejša od

rei vindicatio

208.Ticij ukrade Seju konja. Katere tožbe so na razpolago? Katera je najbolj primerna?

Sej ima na voljo dve reipesekutorni tožbi: Rei vindicatio: postopek se ob naključnem uničenju stvari ustavi cond°furtiva: postopek se kljub naključnem uničenju stvari ne ustavi, zato je ta ugodnejša od

rei vindicatio

209.A ukrade B-ju zlato vazo. Katere reipersekutorne tožbe ima na voljo A? Na kaj bo B obtožen po klasičnem pravu? Za vsako tožbo navedi konkreten primer.

B ima na voljo dve reipesekutorni tožbi: Rei vindicatio: postopek se ob naključnem uničenju stvari ustavi cond°furtiva: postopek se kljub naključnem uničenju stvari ne ustavi, zato je ta ugodnejša od

rei vindicatio po klasičnem pravu, bi bil obtožen na vrednost ukradene stvari

210.Nedorasli je izgubil posest stvari. Ali jo je v resnici nehal posedovati ali ne?

Da, ker je izgubil dejansko posest, ker z voljo ne mora izgubiti posesti. (K.P., primer 109)

211.A, ki mu je pretor prepovedal odsvajati, proda stvar B-ju. Ali bo B stvar lahko priposestvoval?

Ne, ker ni veljavnega pravnega temelja.

212.Lastnik zemljišča A je s silo pregnal posestnika B-ja. Ali je zemljišče prišlo pod A-jevo oblast?

Da.

213.A je pregovoril B-jeve sužnje, da opuste posest na B-jevi stvari. Ali je B izgubil posest?

Ne B ni izgubil posesti, ker gre za zvijačno prevaro. Proti A lahko naperi a°doli. (K.P., primer 135)

214.Ženska A je s pismom podarila zemljišče B-ju, ki ni njen mož. Potem pa je isto zemljišče vzela od Bja v zakup. Kaj lahko stori B?

B jo lahko toži s stvarnopravno tožbo, prek nje je dobil posest kakor preko kolona. (K.P., primer 89)

215.A je obdeloval svoj pašnik in kmalu zaradi velikega dela duševno zboli. Ali je A izgubil svojo posest?

28


Ne, ker umobolni ne more prenehati posedovati z voljo. (K.P., primer 118)

216.Dolžnik A je ročno zastavljeno stvar upniku B-ju ukradel in prodal C-ju. Ali C lahko stvar priposestvuje?

Da, lahko jo priposestvuje, ker se je ukradena stvar vrnila v roke lastnika (lex Atinia). (K.P., primer 141)

217.A je kupil brez varuhove avtorizacije stvar od nedoraslega B, za katerega je menil, da je dorasel. Ali lahko priposestvuje?

Da, ker je A v dejanski zmoti, ki ne škoduje. Ignorantia facti non nocet. (K.P., primer 155)

218.A je dal sužnja B-ju, da mu služi v dobri veri. Suženj kupi stvar, bila pa mu je tudi izročena. Čigava je stvar? Utemelji.

Če je kupil z B-jevim premoženjem, bo stvar B-jeva, ker mu služi v dobri veri. (K.P., primer 98)

219.B se je polastil stvari, ki mu jo je dal A v hrambo. Ali je A stvar prenehal posedovati?

Da, ker ni imel več dejanske oblasti, s polastitvijo pa je dobil B posestno voljo in tako odvzel posest A-ju. (K.P., primer 85)

220.A kupi stvar od prodajalca B-ja in potem, ko mu je bila izročena, stvar ukrade C. Kdo trpi škodo?

Škodo trpi C, ker je bila kupo prodajna pogodba že dokončno sklenjena in stvar izročena. (K.P., primer 77)

221.A je od varuha nedoraslega Bja kupil hišo in vanjo pripeljal obrtnika Cja, da bi jo popravil. Obrtnik je pri delu našel denar (zaklad). Komu pripada denar?

Če je denar smatran kot zaklad, pridapa ½ obrtniku in ½ lastniku hiše. Če pa je denar le po pomoti pozabljen pa je še zmeraj lastnikov. (K.P., primer 177)

222.A-jevo ovco je ukradel B in jo ostrigel. Ali B lahko volno priposestvuje? Iz ukradene volne je B napravil oblačilo. Ali obleka postane B-jeva?

Ne more priposestvovati, ker gre za ukradeno stvar in je zloveren. Ne, obleka ne postne B-jeva. A ga lahko toži z a°legis Aquiliae in s cond°furtiva lahko zahteva nazaj oblačilo.

223.A je na svojem zemljišču gradil hišo z gradivom B-ja. Ali bo gradivo postalo A-jevo? Kakšno sredstvo ima B?

B lahko toži A-ja z a°tugnum iunctum na 2×vrednosti gradiva Če je B dobroveren, bo plačal kazen in s tem postal tudi lastnik gradiva. Če je B zloveren, bo plačal kazen in ne bo postal lastnik gradiva.

224.A je stvar nalašč vrgel stran ne da bi jo hotel zavreči. Pride B in si stvar vzame. Ali bo stvar postala B-jeva?

Ne, ker je ni imel namena zavreči, opustiti lastninsko pravico na stvari. Če bi bila stvar zavržena, bi jo B lahko okupiral in dobil na njej lastninsko pravico. (K.P., primer 174)

29


225.Zastavni upnik A je imel zastavno pravico na gozdu. Iz lesa naredi ladjo. Ali je ladja predmet zastavne pravice?

Ne, ker eno je gozd drugo so deske - ladja. (K.P., primer 274)

226.Dolžnik A je zastavil upniku B-ju prodajalno. A je blago iz prodajalne prodal in kupil drugo ter ga spravil v to prodajalno. Potem je umrl. Ali sme upnik B s hipotekarno tožbo zahtevati vse blago, ki se v tej prodajalni nahaja?

Da, z zastavno pravico je obremenjeno vse, kar je bilo ob času dolžnikove smrti najdeno v prodajalni. (K.P., primer 260)

227.A je zastavil svoje stvari B-ju in C-ju v celoti, ampak zastavljene stvari imata D in E. S kakšno tožbo bosta B in C zahtevala prepustitev posesti? Kaj če pride do spora med njima samima?

Z a°hypothecaria in rem lahko zahtevata prepustitev posesti. Če pride do spora med njima samima je močnejši tisti, s katerim je A sklenil prvo pogodbeno zastavitev. Priori tempore, potior iure, če je bilo istočasno se deleži določijo sorazmerno z višino terjatve.

228.Ticija je zastavila tuje zemljišče Ticiju, zatem pa še Meriju. Ko je kasneje postala lastnica te zastavljene stvari, jo je ocenjeno dala možu za doto. Kako je z Merijevo zastavno pravico?

Ker je pozneje postala lastnica, je možna analogna tožba, a°pigneraticia utilis.

229.A je kupil vino od B-ja, dobil pa je kis. Ali kupna pogodba velja?

Če je bil vinski kis, je kupna pogodba veljavna, če je pa bil kis umeten, pa ne velja. (K.P., primer 488)

230.A želi plačati svoj dolg upniku B-ju, ki biva v bližnjem mestu. Zato naroči C-ju, ki namerava iti na tržni dan v mesto, naj zanj dolg plača. Ker računa na C-jevo pozabljivost, isto naroči D-ju. Kdaj postane drugo naročilo brez predmeta? Ali obstaja pravna zveza?

Drugo naročilo postane brez predmeta, ko C izpolni naročilo (plača dolg). Da, D je mandatar.

231.Posojevalec A da B-ju posojilo na ta način, da naroči svojemu dolžniku C-ju, da izplača B-ju določen denarni znesek. Ali je B postal dolžnik? Kakšno je to posojilo?

232.A naroči B-ju, da plača C-ju znesek, ki ga A dolguje C-ju. Ali je A postal dolžnik? Za kakšno posojilo gre?

Gre za kreditno naročilo, mandatum qualificatum. Da, A je postal B-jev dolžnik.

233.A, ki je zaprosil za posojilo B-ja in C-ja, dobi posojilo od D-ja, ki ga ima za B-jevega dolžnika, medtem ko je D v resnici C-jev dolžnik. Ali velja posojilna pogodba? Kakšno pravno sredstvo ima na voljo C?

Da posojilna pogodba velja, C ima na voljo a°certae creditae pecuniae in cond°mutui.

234.Lastnik kamnoloma je dovolil A-ju, da sme tam kopati kamenje. Potem, ko je A imel s pripravami veliko potroškov, mu lastnik prepove pridobivanje kamenja. Kaj lahko stori A?

A lahjko zahteva nazaj povračilo stroškov, zaradi zvijačne prevare.

235. Pobegli suženj je posodil denar A-ju. Ali lahko zahteva denar sužnjev gospodar?

30


Da, ker suženj, ki je na begu opravlja za nas posle, vse dokler ne pride pod oblast novega gospodarja. (K.P., primer 100)

236.Kaj je utilitetno načelo in kdaj velja?

Utilitetno načelo pomeni, da stranka, ki ima od pravnega posla kris odgovarja za vsako krivdo, stranka, kip a od posla nima koristi pa le za naklep in veliko malomarnost. Velja subsidiarno, če se stranki ne dogovorita za stopnjo skrbnosti.

237.Kaj je to pasivna legitimacija in kdo je pasivno legitimiran pri rei vindikaciji?

Pasivna legitimacija, pomeni možnost biti tožen, da se proti nam naperi tožba. Pri rei vindicatio je pasivno legitimiran posestnik in fiktivni posestnik.

238.A da v zakup B-ju pašnik na katerm rastejo strupene zeli. Nekaj B-eve živine zboli nekaj pa jo tudi pogine. Pojasni razmerje in mogoče tožbe B-ja če obstajajo!

Locatio conductio, zakupna pogodba. A je locator, zakupodajalec, B je conductor, zakupnik. B lahko naperi tožbo proti A-ju, a°conducti. Če je A dobroveren je B oproščen zakupnine, če je A zloveren, mora B-ju povrniti celoten interes. (K.P., primer 606)

239.A da B stanovanje v najem za 50, B pa C-ju v podnajem za 60. Lastnik A C-ju onemogoči bivanje v stanovanju. Ali in kdo ima kakšne zahtevke in kako jih uveljavi.

C lahko od B-ja zahteva nemoteno uporabo z a°conducti, ta pa to lahko zahteva od A (oba tožita na 60). Razen, če sta A in B v pogodbi sklenila, da podnajem ni možen. (K.P., primer 596)

240.A B-ju prodaja konja, zamolči pa mu, da ima konj občasno napade naduhe. Za kaj odgovarja A in katero sredstvo bo B imel proti njemu.

A odgovarja zaradi prikrite stvarne napake na stvari. B ga lahko toži z a°redhebitoria za razdor pogodbe ali z a°quanti minoris za znižanje kupnine.

241.Kako so Rimljani reševali nejasnosti pri stipulacijski pogodbi? Zakaj?

Nejasnosti pri stipulaciji so se tolmačile v prid promisorja in breme stipulatorja zaradi neenakomernega razmerja. Stipluator je imel prosto pot pri oblikovanju vpršanja, in bi se moral bolj jasno izraziti.

242.A je od B-ja kupil kup kamenja v njegovem kamnolomu, a ga kasneje ni prišel iskati. Kaj naj stori B s kupom kamenja, ki je v napoto?

B lahko toži A z a°ex venditio, da naj odpelje kamenje. (K.P., primer 522)

243.A B-ju proda C-jevo stvar. Kasneje to stvar podeduje. Ali bo lahko terjal stvar nazaj?

Da, lahko jo terja nazaj z rei vindicatio, vendar bo zavrnjen z exc°rei venditae et traditae.

244.Najemnik v najeto stanovanje vzida nova okna in vrata. po koncu najemne pogodbe jih (bivši) najemodajalec vzame ven. Ali jih (bivši) najemnik lahko zahteva nazaj, s čim?

Da, lahko jih zahteva nazaj z rei vindicatio, ker je s sprostitivijo (izgradnjo) znova oživela lastninska pravica. (K.P., primer 607)

31


245.Trgovec A kupi od B-ja zaboj oliv in olje. A se dogovori, da če ga ne bo doma, naj B pusti blago v veži.Ko pride B je veža zaklenjena in zato pusti pred vrati. Čez nekaj časa pride k A-ju pleskar C, ki zahteva plačilo za neko preteklo storitev. Ker A-ja ni doma vzame zaboj. Zahtevki, razmerja?

Med A in B jen kupo proidajna pogodba, med A in C pa podjemna pogodba. A lahko toži B z a°empti, ker ni pravilno izpolnil pogodbe, C lahko toži A z a°locati, A pa zahteva nazaj zaboj z rei vindicatio.

246.B je večkrat hodil preko A-jevega vrta na avtobusno postajo, ko mu je A rekel naj ne hodi več, je rekel B da je to zadnjič, ker se je zbudil pozno in drugače ne bi utegnil. A zaloti B-ja,ko teče preko njegovega vrta. Kaj lahko stori A? Kaj pa če je B-ja lovil sosedov pes?

A lahko proti B-ju naperi a°negatoria, ker si je neupravičeno prilastil služnost. Če ga je lovil sosedov pes, gre za skrajno silo in B ne bo odgovarjal.

247.A ju kupil zemljišče, ki je bilo izredno suho. Soseda je vprašal za služnost vode, vendar le ta tega ni hotel ker je bil A-jev nečak nekaj dolžan. Sosed zato ustanovi služnost, ki je v koristi samega A-ja. A umre in njegov dedič (nečak) trdi, da je služnost priposestvoval. A to drži? Zakaj?

Ne, ker je bila ustanovlejan osebna služnost, užitka ali rabe vode, ki traja najdlje do smrti služnostnega upravičenca.

248.Najemniku A-ju je puščala streha, zato je odšel na streho in ko je popravljal streho mu je opeka padla na B-jev avto. Razmerje. Zahtevki?

A zaradi puščanja strehe ne bi mogel uporabljati stanovanja. Popravilo je kvazikontrakt, poslovodstvo brez naročila. Proti najemodajalcu ima na voljo a°negotiorum gestorum contraria za povrnitev stroškov. B lahko naperi proti stanovalcu A ali proti lastniku a°de deiectis vel effusis za povračilo nastale škode.

249.A se je zavezal kot porok, ker je mislil da bo to samo pro forma. Kasneje pa se izkaže, da je dolžnik neplačevit. Kaj lahko stori, ker je mislil, da bo porok samo pro forma?

A lahko uveljavlja pravno dobroto vrstnega reda (beneficium ordinis). A lahko plača, nato pa zahteva odstop tožbe (beneficium cedendarum actionum).

250.Kaj je dobroverna posest in kdo je dobroverni posestnik. Do kdaj je posestnik dobroveren z vidika pridobivanja plodov?

Dobroverna posest je način posesti na stvari, ko je posestnik v dejanski zmoti in misli, da je lastnik. Dobroverni posestnik je oseba, ki v zmotenm prepričanju poseduje stvar kot svojo. Z vidika pridobivanja plodov je dobroveren vse do litis kontestacije.

251.A je zaradi politične nevarnosti in grožnje zakopal denar in zbežal. Čez nekaj let se vrne, a je pozabil kam je zakopal denar. Kako je z posestjo in lastnino? Ali se najditelj lahko uspešno sklicuje na najdbo zaklada, če denar najde?

A je ohranil posest in lastnino, ker ve kje približno je denar in se ve kdo je lastnik. Ne, ker se ve kdo je lastnik. Do takrat, ko bo izvedel za lastnuištvo je dobroverni posestnik, pozneje pa tat.

32


252.A proda vazo B-ju. A izroči vazo B-ju, B pa A-ju kupnino. Čez 7 mesecev B izve, da je vaza C-jeva. Kaj lahko stori B.

B lahko nadaljuje priposestovanje, ker pozneje nastala zla vera ne škoduje (mala fides supervinies non nocet).

Če bo B-ju stvar evincirana lahko toži A-ja z a°empti na vrnitev kupnine.

253.A ukrade kolo B-ju. Nekaj mesecev se z njim vozi, nato pa ga nekega dne zaradi tega, ker ga B vidi na kolesu proda C-ju. Kaj lahko stori B?

B lahko zahteva kolo od C-ja z rei vindicatio. Proti A-ju pa lahko naperi a°furti, ker ni očiten tat se bo glasila na dvakratno vrednost kolesa.

254.A je od B-ja sprejel 10 konjev, da jih prepelje z ladjo v Afriko. Med vožnjo en konj umre. Kdo odgovarja? Za kakšno razmerje gre?

Če sta se dogovorila za plačilo gre za locatio conductio, podjmeno pogodbo. A bo odgovarjal za vsako krivdo, razen če dokaže, da je do škode prišlo zaradi samega konja (je bil boln) ali zaradi navodil B-ja.

Če se nista dogovorila za plačilo pa za mandat.

255.A in B se dogovorita, da bo B A-ju napravil pisalno mizo, A pa mu bo to plačal. B je že začel z delom, vendar zaradi drugih stvari dela ne dokonča. Kaj lahko stori A če: a) je A dal B-ju les za mizo

Če je dal les, gre za locatio conductio, podjemno pogodbo. A lahko B-ja toži z a°conducti

b) sta se dogovorila, da bo les za mizo priskrbel B

Če B priskrbi les, gre za kupo prodajno pogodbo. A lahko toži B-ja z a°empti.

256.A je srečal svojega strica B-ja in ga prosil za nekaj denarja. B potegne iz žepa kuverto in mu jo da. A ga vpraša kdaj mu mora znesek vrniti, vendar B pravi, da se bosta kasneje dogovorila, ker se mu mudi. B je šel čez cesto in ga je povozil avto. Kakšno razmerje je nastalo med njima. Lahko B-jev dedič od A-ja zahteva denar kot svojega?

Med A in B je nastala ali darilna ali posojilna pogodba. Če je posojilna, lahko dedič zahteva vrnitev denarja z a°certae creditae pecuniae.

257.A se je z B-jem dogovoril, da bo kupil ves pridelek, ki bo zrasel na njegovi njivi za 1000. Kakšno razmerje nastane? Kdo trpi riziko, če je letina slaba? Kdo pa trpi riziko v primeru, da se A dogovori z B-jem, da kupil ves njegov pridelek po 10 na kilogram?

Kup na srečo (emptio spei), dejansko ni kupna pogodba ampak aleatorna pogodba, ker ni povezave med ceno in predmetom. A bo moral plačati kupnino, če pridelka sploh ne bo, v kolikor B ni ravnal dolozno. V prvem primeru trpi riziko slabe letine A, v drugem pa B.

258.Kdaj je poleg pogodbene globe mogoče zahtevati tudi izpolnitev (primarne) obveznosti? Navedi praktičen primer!

Kadar je pogodbena kazen dogovorjena kot zagotovitev za pravočasno izpolnitev. »Ali mi obljubiš dati kolo do konca tedna?« »Obljubim« »Ali mi obljubiš dati 100, če mi do konca tedna ne daš kolesa?« »Obljubim!«

33


259.Vrste služnosti. Utemelji razliko!

V groben se delijo na osebne in zemljiške. Osebne so vezane na osebo, ki je služnostni upravičenec in najkasneje z njegovo smrtjo ugasnejo (raba, užitek). Zemljiške so vezane na zemljišče in se delijo na hišne (npr. naslon tramu na zid) in poljske (aqueductus), če se zemljišče odsvoji, se odsvoji s služnostjo.

260.Naštej razlike med pactum antihreticum in tiho antihrezo!

Pactum antichreticum stranki zavestno skelenta, ker je bilo pridobivanje plodov zastavljene stvari prepovedano. Antichresis tacita, pa stranki ne skleneta ampak velja tihi dogovor, da zastavni upnik lahko pridobiva plodove v višini zakonitih obresti, če je z zastavno pravico na plodonosni stvari zavarovan denarni znesek.

261.A je hipotečno zastavil vazo trem upnikom, Najprej B-ju za svoj dolg v višini 100, nato C-ju za Ticijev dolg v višini 120 in kot tretjemu še D-ju za svoj dolg v višini 40. D se je z B-jem dogovoril, da mu bo plačal njegovo terjatev ter da bo potem on vazo prodal. Ali bo uspel? Če, zakaj? Kakšna bodo poplačila posameznik upnikov, če bo za vazo iztržil 240? Pojasni!

Da, bo uspel ius offerendi et succedendi (pravica ponudenja in nasledovanja). D bo najprej izplačal sebi 100 (ker je odkupil B mesto za 100) nato C-ju 120 in na koncu še polocivo 20, za svojo terjatev.

262.Ali so fiduciarne pravne posle šteli med simulirane pravne posle? Utemelji.

Ne, fiduciarni pravni posli so bili predhodniki posodbene in posojilne pogodbe, kjer je ena stranka prenesla na drugo lastninsko pravico in sklenila pactum fiduciae, da se ji bo stvar čez čas vrnila. Simulirani pravni posli pa so tiasti, ki prikrivajo nek drugi pravni posel.

263.A v dobri veri kupi zemljišče od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljišče od lastnika C-ja v zakup? Kako je s posestvijo in kako z lastninsko pravico?

Ko je A kupil zemljišče je postal dobroverni posestnik, lastnik je bil še zmeraj C. Ko je vzel zemljišče v zakup je postal le imetnik – detentor, lastnik je še zmeraj C.

264.Eden izmed družbenikov vesoljne družbe je razdrl družbo zaradi bogate dediščine, ki se mu je obetala od strica. Kakšne so posledice njegove odpovedi?

Družbenik lahko razdre družbo vendar ne ob nepravem času, tako kot v tem primeru, ker je z odpovedjo želel izigrati ostale družbenike, je prenehal biti družbenik glede koristi, glede bremen in obveznosti je še zmeraj družbenik.

265.A zastavi B-ju srebrno vazo. Potem jo A B-ju ukrade in jo proda C-ju. Kaj lahko naredi B?

B lahko toži A z a°pigneraticia contraria, ker ima nasproti njemu obligasijskopravni zahtevek. C-ja pa lahko toži z a°hypothecaria in rem, da mu naj prepusti stvar.

266.A ima užitek na srajci. Ker ima svojih srajc dovolj, jo da v najem B-ju. C pravi, da tega ne bi smel storiti. Kdo ma prav in zakaj?

Užitek, kot pravico ne more prenesti na drugo osebo, lahko prenese le izvrševanje užitka.

267.Ali sta in kdaj sta suženj in sin pod očetovo oblastjo odgovarjala za pogodbene obveznosti? Kako oče odgovarja pri actio de peculio?

34


Suženj se pogodbeno zaveže le naturalno, lahko veljavno izpolni, ne more pa biti terjan, sin pod očetovo oblastjo se zaveže civilno – omejeno. Pri a°de peculio oče/gospodar odgvarja z vsem svojim premoženjem do višine pekulija.

268.Razvoj instituta pactum de vendendo pignore skozi rimsko pravo!

Sprva so ga sklepali zastavni upniki z zastavitelji zato, da so lahko zastavljeno stvar prodali (kot slučajna sestavina). Kasneje postane pravica do prodaje splošno pripoznana vsem upnikom (postane naravna sestavina, lahko se z dogovrom pactum de non distrahendo izključi). V Justinijanovi dobi se pravica do prodaje ne more izključiti, če skleneta stranki pactum de non distrahendo pa mora upnik družbenika 3× v primernih presledkih opomniti preden stvar proda, če takega pakta ni, zadošča 1 opomin.

269.Kaj so to imisije? Katero pravno sredstvo je na voljo?

Imisije so vplivi na sosednje zemljišče, ki nastanejo zaradi izvrševanja lastninske pravice na nepremičnini. Lahko se ustanovi služnost v ta namen, če pa take služnosti ni in so imisije prekomerne lahko oškodovani naperi proti sosedu a°negatoria in interdikt uti possidetis.

270.Opredeli razliko med tempus utile in tempus continuum!

Tempus utile: koristno štetje časa, rok začne teči, ko lahko stranka prvič uveljavlja pravico (prvi uradni dan)

Tempus continuum: časovne enote tečejo naprej nepretrgoma, ne glede na praznike in dela proste dni.

271.Opredeli pojem usucapio ex fiduciae.

Če nekdo odsvoji stvar na zaupanje (v varščino) in sicer na poštenje in upnik ne vrne, ko je obveznost odplačana, lahko prejšnji lastnik priposestvuje v krajšem času.

272.Kaj so konkludentna dejanja? Navedi primer.

Konkludentna dejanja so sklepčna dejanja, iz katerih je možno sklepati voljo stranke. Npr. bnakup v trgovini, na pult položim stvari, ki jih želim kupiti.

273.Opredeli pojem successio in usucapionem.

Dedič nadaljuje priposestvovanje. Priposestvovalni čas teče naprej od zapustnika.

VPRAŠANJA PRI ZGODOVINSKEM UVODU

Naštej 3 temeljne razlike med rimskim pravom in sodobnim civilnim pravom!

1. Rimsko pravo je kazuistično – izviralo je iz posameznih primerov, torej načeloma ni naklonjeno uzakonitvam. Sodobno civilno pravo je uzakonjeno. 2. Na začetku velja rimsko pravo samo za rimske državljane – v tem obdobju velja pravo po personalnem načelu. Danes veja pravo po teritorialnem načelu. 3. Rimsko pravo je zaprt sistem akcij – samo če je predvidena posebna tožba (actio), lahko upravičenec uveljavlja svojo pravico. Sodobno civilno pravo pa je sistem pravic in pravnih dolžnosti – tisti, ki ima neko pravico je samoumevno upravičen, da jo, če je to potrebno, s tožbo uveljavlja.

35


Kakšna je najvažnejša razlika med Justinijanovo kodifikacijo in sodobnim civilnim zakonikom?

V Justinijanovi kodifikaciji ne velja derogacijska klavzula, sestavljena je iz teh delov, večinoma obsega mnenja starih klasikov in med njimi prihaja večkrat do antinomije. Sodobni civilni zakonik upošteva derogacijsko klavzulo, je enoten skup zakonov, med katerimi ni antinomije.

Ali so imeli spisi klasičnih pravnikov značaj zakona? Argumentiraj!

Najprej pravniški spisi niso imeli značaj zakona. Leta 327 pa Konstantin Pavlovim Sentencam pripozna obvezno moč (značaj zakona). Delno so dobili značaj zakona tudi z zakonom o navajanju (426). S tem, ko je Justinijan uvrstil v svoje Digeste odlomke iz pravniških spisov, so v tej obliki v kateri so bili prevzeti postali uzakonjeno pravo (dobili značaj zakona).

Kaj je to Corpus Iuris Civilis?

V srednjem veku je dobila Justinijanova kodifikacija skupaj z Novelami ime Corpus Iuris Civilis.

Časovno opredeli pretorsko pravo. Kaj je edictum tralaticum?

Pretorsko ali honorarno pravo, je drugo obdobje v dobi republike, traja od konca 2. Punske vojne leta 201 pr.n.št. do cesarja Avgusta leta 27 pr.n.št.. Edictum tralanticium je pretorjev edikt v katerem je po svoji presoji prevzel preizkušene določbe iz edikta prejšnjega pretorja v svoj edikt.

Bazilike in njihova povezava z Justinijanovo kodifikacijo.

Bazilike so nastale leta 892, povezmajo Justinijanovo kodifikacijo, vendar brez 3 delne delitve (kodeks, digeste, insittucije).

Kaj je glosa, interpolacija, lex imperfecta?

Glosa (marginalis, interlinearis, ordinaris) je razlaga. Interpolacija je vrinek, zavestna sprememba besedila, v digestah klasičnih spisov, v kodeksu starejših zakonov. Lex imperfecta je predpis, ki nima noebe sankcije, dejanje sicer prepoveduje, vendar ne predvideva sankcije za kršitelja.

Cesarsko pravo in kje se pojavlja.

Je v postklasični dobi (dominat 300-527/565) povsod v ospredju. Od cesarskih konstitucij so se ohranili dekreti (sodbe) in reskripti (pojasnila). Zbirke cesarskega prava:

Codex Gregorianus: zasebna zbirka, ni uzakonjen, vseboval je cesarske konstitucije od Hadrijana do Diokleciana (295)

Codex Hermogenianus: zasebna zbirka, dopolnjuje Gregorijev kodeks, dioklecianove konstitucije (294)

Codex Theodosianus: uradna zbirka, vsebuje konstitucije od Konstantina naprej (438) Codex Iustinianus: uradna zbirka, vse dotedanje veljavno cesarsko pravo, preurejeno, prečiščeno

besedilo (529)

36


Nekaj načel iz rimskega prava se danes pojavlja v našem civilnem pravu. Od kod in kako so prišla tja?

Skozi recepcijo rimskega prava, ODZ, z dolgotrajno uporabo, ustaljenostjo.

Kako so razdeljene Gajeve institucije in na kaj je vplivala njihova delitev?

Gajeve institucije so razdeljene na 4 knjige, njihova delitev je vpivala na današnjo delitev prava. 1.osebno, varuško, rodbinsko pravo (personae), 2. In 3. Premoženjsko, stvarno in dedno pravo (res), 4. Civilni pravdni postopek (actiones)

Časovno in vsebinsko opredeli pojem decemviralno pravo!

Decemviralno pravo je pravo, ki je veljalo v času nastajanja zakonika XII. Plošč (451/449 pr.n.št.). Vsebina: formuliranje določb, razlaga le-teh.

Vsebinsko in časovno opredeli naslednje pojme: vulgarizacija, recepcija, kontinuiteta.

Vulgarizacija; poenostavljanje rimskega prava, prilagoditev novim pravnim razmeram, ki so zaradi selitev ljudstev postala preprotejša

Recepcija; prevzem, prevzetje tujih kulturnih, političnih in drugih oblik ali norm Kontinuiteta; nadaljevanje

Kaj je corpus iuris civilis in kaj corpus iuris canonici? Opredeli časovno obdobje.

V srednjem veku je dobila Justinijanova kodifikacija skupaj z Novelami ime Corpus Iuris Civilis.Corpus iuris canonici se od leta 1580 naprej uradno imenuje celotno starejše, po večini v srednjem veku nastalo pravo katoliške cerkve.

Kaj je, kdaj in kako se uporablja obče pravo?

Obče pravo je recipirano rimsko pravo, s kakonskim in lombardskim fevdnih pravom. Uporablja se od 1550 do sprejetja ODZ 1812, uporaba je subsidiarna, kadar domače pravo nima ustreznih pravnih določb.

Kaj je ius civile? V čem se razlikuje s sedanjim pojmovanjem civilnega prava?

Ius civile je bilo pravo, ki je veljalo samo za Rimljane. Veljalo je po personalnem načelu, danes pa velja teritorialno načelo. Ius civile je obsegalo vse pravne panoge, danes pa je civilno pravo samo ena izmed pravnih panog.

37


Kaj je ius respondendi in v čem je njegov pomen?

To je pravica, ki jo je cesar Avgust podelil Labeu in Capitu, pomeni, da se pravnikom da javni pomeni, pravniki odgovarjajo na pravna vprašanja z enako avtoriteto kot sam cesar.

Kdo so bili zakonodajalci v posameznih obdobjih in kako je bilo ime zakonom?

1. civilna doba: ljudske skupščine2. honorarna doba: ljudske skupščine3. klasična doba: senat – senatus consultum (senatov sklep) 4. postklasična doba: cesar

Pretorski edikt - kdo je dal naročilo zanj in komu? Posledice?

Pretorski edikti so bile objave ljudstvu ob začetku mandata pretorja. Edictum tralanticium; povzetek prejšnjega. Edictum perpetuum; nov trajen, dopolnjevalni edikt.

Kako so se imenovali zakoni plebejskih zborov in za koga so bili obvezni?

Zakoni plebejskih zborov so se imenovali plebis citis, bili so obvezni le za plebejce. Z lex Horticiase izenačijo z zakoni in postanejo obvezni za vse ljudi.

Kdaj so delovali postglosatorji? (od - do) V čem so se razlikovali od glosatorjev (poleg tega da so komentirali glose)?

Delovali so od leta 1100 do 1250. So mnogo bolj težili k povezavi s takratnim pravom. Navadno niso več segali po Justinijanovih virih, ampak so gradili naprej na dosežkih glosatorjev ter so jih po svoje obdelovali. S tem svojim razširjenim delovanjem so utirali pot tudi mednarodnemu zasebnemu pravu. Najuglednejša komentatorja sta bila: Bartolus in Baldus.

Kaj so responze in kaj reskripti. Kdo jih je lahko dajal?

Responze so odgovori predklasičnih pravnikov s katerimi so svetovali strankam, predvsem glede dopustnosti tožbe v novih primerih, ki so se pojavljali v naglo spreminjajočem se gospodarskem življenju. Reskripti so pojasnila iz cesarjeve pisarne, kaj je veljavno pravo, splošna obvezna moč, ko so razlagali veljavno pravo ali če je bilo v njih rečeno, da veljajo tudi za podobne primere.

Zakon o navajanju. Kaj je to? Kdaj je bil sprejet? Na kaj kaže?

Izdala sta ga cesarja Teodizij II. in Valentinijan III. leta 429. Z njim sta skušala urediti uporabljanje mnenj klasičnih pravnikov. Po tem zakonu se je sodnik moral držati mnenja, ki ga je soglasno zastopalo 5 klasikov: Papinijan, Pavel, Ulpijan, Gaj in Modestin. če med njihovimi mnenji ni bilo soglasja za sodnika obvezno mnenje večine od njih pri enakosti glasov za sodnika obvezno mnenje Papinijana če se Papinijan ni izjavil sodnik odloči po svoji presojiTa zakon dokazuje, da je bilo pravoznanstvo v tem času na nizki stopnji.

Kaj je recepcija rimskega prava? Njen predmet in rezultat!

Povzetek rimskega prava, ki je skupaj z deli kanonskega in lombardskega fevdnega prava tvorilo obče pravo.

38


Kaj je običajno pravo, na čem temelji in kdaj običajno pravo preneha veljati.

Običajno pravo je nepostavljeno pravo, neuzakonjeno in po navadi ni zapisano, prenaša se po ljudksem izročilu, med ljudmi je obveljalo za obvezno, ne da bi se zavedali dokazljivega nastanka v konkretnem pravnem aktu.

Pojem in časovna uvrstitev kavtelarne jurisprudence. Kaj jo je nasledilo?

Kvateralna jurisprudenca; svečeniki so skušali s svojimi nasveti pri sklepanju pogodb obvarovati občane poznejših sporov in pravd. Časovno spada v predklasično obdobje.

Razlika med ius cogens in ius dispositivum?

Ius cogens (kogentno pravo) je togo in postavljeno (npr. kazensko pravo). Ius dispositivum (dispozitivno pravo), je gibko in velja samo če se stranki ne dogovorita drugače.

PRIMERI IZ DEDNEGA PRAVA

Kakšno sredstvo imajo na voljo upniki prezadolženega dediča?

Beneficium separationis, z njim so zahtevali loitev dedičevega premoženja od podedovanega premožneja.

Kako so omejena volila po zakonih. Napiši imena zakonov in kratko vsebino.

Lex Furia testamentaria; vrednost volila ne sme presegati 100 asov. Lex Voconia; nobeno volilo ne sme biti večje od posameznega dednega deleža Lex Falcidia; dediču mora po izpolnitvi ostati ¼ dediščine

Dvojni pomen nujnega dediča!

A napisal oporoko v kateri je za dediča postavi sina B-ja. Čez eno leto se mu rodi sin C. Ko ga z vozičkom pelje na sprehod, si rani nogo, dobi okužbo, pride do sepse in v hudih mukah umre. Kdo deduje in na kakšen način?

Kaj je to fideikomisarična substitucija.

Odgovornost dediča in fideikomisarja za zapustnikove dolgove pri vesoljnem fideikomisu.

a) A naj bo dedič, če mi postavi nagrobni spomenik. b) A naj bo dedič in naj mi postavi nagrobni spomenik. Pojasni, za kaj gre. Kdaj bo dedič lahko pridobil dediščino?

Kaj je namen materialnega in formalnega nujnega dedovanja?

A se poda na pot, za njim se izgubi vsaka sled. Dediči zahtevajo naklonitev njegovega premoženja. Kaj naj storijo in pod kakšnimi pogoji? Za kaj pravzaprav gre?

Oče in nedorasli sin umreta skupaj v potopu, po komu bo dedovanje?

A je pisal oporoko. Sin B mu svetuje, da naj v oporoko vključi volilo za C-ja, ki mu je pomagal zidati hišo. Ker se A ne spomni, da bi mu C pomagal zidati hišo, prav tako pa mu ne želi narediti krivice, napise:"B naj dobi volilo 1000, če mi je pomagal graditi hišo." Komentiraj! (2 stavka)

Na dediščini je ustanovljen vesoljni fideikomis. Ko dedič po nekem času prepusti fideikomisarju vse stvari, ga le-ta obtoži, da ni dobro skrbel za dediščinske stvari. Kdo ima prav?

39


A je razdedinil svojega sina, ker mu je B povedal, da ga je hotel zastrupiti. B si je to izmislil, ker mu je sin A-ja prevzel punco. Kaj lahko doseže sin? V čem je problem?

Prijatelja zanima kaj je to transmisija. Razloži mu kaj je to po slovensko in za kaj gre. (2 stavka)

A se zlaže B-ju da ga hoče njegov sin zastrupiti, zato ga ta razdedini. V resnici pa je A to rekel le zaradi maščevanja ker mu je B-jev sin prevzel punco. Kaj po Justinijanovem pravu lahko stori razdedinjeni dedič?

A - študent prava - je napisal holografno oporoko. Ko jo je spravil v predal, se mu je polila vaza in voda je uničila oporoko, tako da ni bilo videti datuma in podpisa. Ali bodo intestatni dediči uspešno izpodbijali oporoko? Kaj je holografna oporoka?

A umre, doma ima sliko od B-ja. A-jev dedič misli da pripada slika zapuščini in jo obesi v svojo dnevno sobo. Ali jo lahko priposestvuje? V čem je problem?

Kaj je vstopna pravica?

A je zelo bogat in ima veliko premoženje, vendar nobenih sorodnikov. Kaj bo njegovo zapuščino po smrti?

A bo svoje premoženje zapustil otrokom, a bi rad tudi soprogi naklonil premoženje. Ne bi pa želel, da bi soproga, če bi se znova poročila, oškodovala otroke. Kaj bi mu svetovali naj naredi?

A naredi holografno oporoko. V njej postavi za dedinjo kolegico B. A je imel se 3 polnoletne sinove. A je slišal, da kolegica B ni bila ravno v najboljši odnosih z A-jem, kot je to on mislil, zato se odloči razveljavit oporoko, ker pa tega direktno ni mogle, ker je bila oporoka shranjena pri C-ju, mu je poslal mail. Drugi dan A v prometni nesreči umre. Kdo bo dedoval? kaj je sploh holografna oporoka ?

"Moj dedič bodi A, če bo moj dedič B." Za kakšno postavitev dediča gre in kaj bo z njeno veljavnostjo?

Oče je v oporoki brez razloga razdedinil edinega sina. Kaj lahko naredi sin po Justinjanovem pravu? Kaj mu pripada, če bo pravno sredstvo uspešno?

Materialno nujni dedič ne dobi nič po oporoki. Kaj lahko zahteva? Navedi pravno sredstvo.

Dedič je plačal dolg za katerega ni vedel, da ga je že plačal zapustnik. Pojasni ali je tradicija uspešna. Katera pravna sredstva pridejo v poštev?

Kakšno pravno sredstvo ima na voljo sin, ki ga je oče neupravičeno razdedinil? Kaj bo s tem dobil?

"Ticij naj bo dedič, če bo dedič Sej." Pojasni.

Ali mi obljubiš dati 100, če me ne boš napisal v oporoko? Kaj je to?

A je bil izredno nesramen do sužnjev vendar ko je umrl se jim je hotel oddolžiti za storjeno zlo in je veliko sužnjem z volili podelil prostost.Dediču to ni bilo ugodno, ker je poleg tega moral poplačati veliko A-jevih dolgov.Kaj lahko stori?

A je bil vdovec. Zadnja leta je zanj skrbela B. A bi rad zapustil svoje premoženje B, a se boji, da bodo dediči izpodbijali oporoko. Svetuj A-ju.

A ne želi, da bi dedoval kdo od njegovih sorodnikov. Kaj lahko stori, da ne dobijo niti nujnih deležev?

A-jev dedič B je C-ju izročil D-jevo stvar kot volilo.Po dveh letih pride D do C-ja in med njima pride do sporo zaradi stvari. Kako bo spor rešen po rimskem pravu?

40


Nemo pro parte testatus, pro parte intestatus decedere potest.

A se po smrti žene znova poroči, a z drugo ženo nima otrok. Kaj lahko stori, da bo zagotovil, da bodo njegovi mladoletni otroci dedovali, da bo preskrbljena žena, vendar da le-ta ne bi z novo možitvijo oškodovala dedičev. Utemelji!

Kaj se zgodi, če je A v oporoki zapisal:"Vse deduje moj prijatelj, če bo maščeval mojega sina. Moj drugi sin bo razdedinjen, ker noče maščevati svojega brata."

Kdaj mora biti po rimskem pravu dedič pasivno oporočno sposoben?

Kakšna je razlika med vstopno pravico in transmisijo?

V čem je problem postavitve dediča na določeno stvar?

Zapustnik hoče dati otrokom in ženi premoženje, a se boji da se bo žena vnovič poročila. Kaj lahko naredi?

LATINSKI REKI

Accesio cedit principali.

Dodatek pripade glavni stvari. Stranska stvar sledi pravni usodi glavne stvari. S trajno povezavo dveh stvari preneha lastninska pravica na manj pomembni stvari, ker jo glavna stvar stvarnopravno absorbira. Bivši lastnik stvari, ki je na ta način prenehala obstajati kot samostojna stvar ima zoper lastnika glavne stvari obligacijskopravni zahtevek na povračilo vrednosti svoje stvari.

Accesio possessionis.

Vštetje priposestvovalnega časa prednika v prid singularnemu pravnemu nasledniku. Singularni pravni naslednik (npr. kupec, ki mu je bila stvar izročena), si je smel všteti odsvojiteljev priposestvovalni čas v svojo priposestvovalno dobo. Ker pa je singularni pravni naslednik začel ob pridobitvi posesti novo priposestvovanje, čeprav si je smel všteti priposestvovalni čas svojega prednika, sta morala biti oba – prednik in naslednik – v dobri veri, ko sta pridobila posest. V tem primeru je že po rimskem pravu veljalo načelo mala fides superveniens nocet.

Ambiguitas contra stipulatorem.

Nejasnost pri stipulacijski pogodbi je v škodo upnika (stipulatorja). Ker je bila vloga dolžnika pri stipulaciji povsem pasivna, se je vsaka nejasnost pri interpretaciji pogodbe razlagala v škodo upnika. Upnik bi bil namreč mogel pogodbo formulirati jasneje. Če je ni, mora nostiti posledice.

Casum sentit dominus.

Naključje trpi lastnik. Škodo, ki nastane po naključju trpi lastnik, tj. tisti, v čigar premoženju je nastala. Izjemoma je lahko nekdo prevzel odgovornost za naključno škodo, ne a tudi za višjo silo.

Casus a nullo praestantur.

Za naključja nihče ne odgovarja.

Caveat emptor.

Kupec (je tisti, ki) naj pazi. Če ni po sredi prodajalčeva prevara ali kaj podobnega, oziroma če ni izrecno dogovorjeno kaj drugega, potem nosi kupec nevarnost napak prodane stvari, če jih pravočasno ne opazi in graja.

41


Compensatio compensationis non datur.

Pobotanje pobota ni dopustno. Pravilo, po katerem tožnik ni smel izigrati toženčevega pobotanja s tem, da bi repliciral pobot, tj. uveljavljal zoper toženčevo pobotanje novo terjatev, ki jo prvotno ni iztoževal.

Compensatio est debiti et crediti inter se contributio.

Pobotanje je medsebojno poračunanje (dobesedno: združitev) dolga in terjatve. Praviloma lahko pride do pobotanja, če obstajata med istima subjektoma v nasprotni smeri hkrati vsaj dve dospeli, enakovrstni, likvidni in medsebojni obveznosti.

Concursus duarum causarum lucrativarum.

Stek dveh neodplačnih pravnih temeljev. Če upnik terja določeno stvar od dolžnika iz nekega neodplačnega (lukrativnega) pravnega posla (npr. volila), pa jo medtem pridobi od istega dolžnika iz drugega neodplačnega pravnega posla (npr. kot darilo), ne more na podlagi prvega pravnega posla terjati ne stvari, ne njene vrednosti.

Damnum corpore corpori datum.

Poškodbo mora povzročiti neposredno storilčevo delovanje na tujo stvar.

Dare in solutum est vendere.

Dati namesto plačila je (enako kot) prodati. Če sprejme upnik namesto dolgovane neko nadomestno izpolnitev, odgovarja dolžnik za stvarne in pravne napake izročene stvari enako kot prodajalec, tj. enako kot če bi upniku stvar prodal. V rimskem pravu je bilo to pomembno zlasti v zvezi z problemom evikcije stvari, ki je bila dana namesto plačila.

Diei adiectio pro reo.

Pristavitev roka je v korist dolžnika. Obveznost nastane praviloma s sklenitvijo pogodbe. S tem pridobi upnik pravico, da terja od dolžnika izpolnitev. Če je pogodbi pristavljen čas, do katerega je treba obveznost izpolniti, se s tem odgodi upnikova možnost , da terja pred potekom dogovorjenega roka. Zato je pristavitev roka v prid dolžniku, ki mu obveznosti ni treba izpolniti takoj. Upnik dolžnika ne more prej terjati, dolžnik pa lahko upniku prej izpolni (izjema: depositum).

Dies coeptus pro completo habetur.

Začetni dan se šteje za že končanega. Kadar je šlo za pridobitev določene pravice, se je v rimskem in v občem pravu štelo, da je rok potekel, ko je napočil njegov zadnji dan. V ostalih primerih se je štelo, da se je rok končal z iztekom njegovega zadnjega dne.

Dies interpellat pro homine.

Rok opominja za (tj. namesto) človeka. Če je za izpolnitev obveznosti določen rok, potem pride dolžnik v zamudo, če obveznosti ne izpolni ob njegovem poteku, ne da bi ga moral upnik pred tem opomniti. Potek roka prevzame vlogo upnikove zahteve, naj dolžnik izpolni in učinkuje kot neke vrste potencialni opomin.

Dolus semper praestatur.

Za naklep se vedno odgovarja. Odgovornosti za naklepno povzročeno škodo se stranka ne more vnaprej rešiti niti z izrecnim dogovorom. Tak dogovor bi bil ničen.

42


Duae res sunt in obligatione, una est in solutione.

Dolgovana sta dva predmeta, vendar je treba dati le enega.

Fines mandati diligenter studienti sunt.

Mej naročila se je treba skrbno držati.

Fur semper in mora.

Tat je vedno v zamudi. Tat je glede vrnitve ukradene stvari vedno v zamudi. Pravilo, po katerem je s tatvino nastalo med okradenim in tatom obligacijsko razmerje. Tat je moral ukradeno stvar vrniti lastniku. Podobno kot dolžnik, ki je prišel v zamudo, je nosil nevarnost njenega naključnega uničenja ali poslabšanja. Če je bila stvar uničena, je moral plačati njeno vrednost. Poleg tega je moral kot kazen plačati okradenemu tudi večkratnik vrednosti ukradene stvari.

Furtum sine affectu furandi non committitur.

Tatvine ni mogoče zagrešiti brez tatinskega namena. Če je nekdo odvzel drugemu stvar, je mogoče govoriti o tatvini le takrat, kadar je to storil s tatinskim namenom tj. z namenom, da si odvzeto stvar protipravno prilasti. Ravnati je moral naklepno.

Ignorantia facti non nocet.

Nepoznavanje dejstev ne škoduje. Nepoznavanje dejanskih okoliščin stranki ne škoduje. Stranka, ki je bila zaradi nepoznavanja dejstev v zmoti, se lahko nanjo sklicuje in zahteva razveljavitev pravnih učinkov, ki so nastali zaradi zmote.

Ignorantia iuris nocet.

Nepoznavanje prava škoduje. Stranka se praviloma ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje prava. Pravo namreč lahko velja le v okviru fikcije, da vsi subjekti poznajo vsa pravna pravila, in da so se torej dolžni po njih ravnati. Ta fikcija omogoča premostitev problema, ki bi se pojavil, ko bi pravni red uveljavljal svoje sankcije tudi nasproti tistemu, ki dejansko ni poznal vsebine konkretnega predpisa. Brez take fikcije bi se namreč takemu subjektu godila očitna krivica.

Impossibilis condicio pro non scripta habetur.

Nemogoč pogoj se šteje za nezapisanega. Sprva je veljalo to le za oporočne odredbe. Kasneje se je splošno uveljavilo naziranje, po katerem se nemogoč razvezni pogoj šteje za neobstoječega, medtem ko nemogoč odložni pogoj prepreči nastanek pravnih učinkov pravnega posla.

Impossibilum nulla obligatio est.

Nična je obveznost glede tistega, kar je nemogoče.

Invitus nemo rem cogitur defendere.

Nikogar ni mogoče siliti, da proti svoji volji brani stvar. V lastninski pravdi se toženec ni dolžan spustiti v razpravljanje oziroma ni dolžan braniti stvari. Predmet spora je stvar, ki jo sodišče lahko prisodi tožniku, če je toženec noče braniti. Tožnik, ki mu je stvar prisojena, ker je toženec ni branil, je s tem praviloma na istem, kot če bi mu bila prisojena po izvedenem postopku.

43


Ipso iure compensatur.

Pobota se po samem pravu. Do pobota pride s pobotno izjavo, pri čemer učinkuje pobotanje od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj.

Lex posterior derogat legi priori.

Poznejši zakon razveljavlja prejšnjega. Ta rek izhaja iz enega od temeljnih načel rimskega prava, po katerem ima nasprotno dejanje (t.i. contrarius actus) za posledico ukinitev pravnih učinkov, ki so nastali s prvim pravnim dejanjem. Pravne učinke je torej mogoče odpraviti po poti, po kateri so nastali. To načelo se ne nanaša le na pogodbeno pravo, marveč velja splošno. Zaradi tega ima izdaja zakona za posledico odpravo vseh starejših predpisov, ki so v nasprotju z novim zakonom. Čas izdaje splošnega pravnega akta pa je hkrati kriterij za uskladitev pravnih aktov iste stopnje, ker mlajši predpis razveljavlja starejšega.

Mala fides superveniens (non) nocet.

Naknadna zla vera (ne) škoduje. Rimsko pravo je jemalo kot izhodišče za presojanje priposestvovalčeve dobre vere začetek priposestvovanja. Zato je veljalo, da se lahko priposestvovanje uspešno konča, čeprav je priposestvovalčeva dobra vera prenehala še pred potekom priposestvovalne dobe, če je le obstajala na začetku priposestvovanja. Obče pravo, ki je gledalo na celotno zadevo (tudi) z moralnega vidika (nemoralno pa bi bilo, če bi stvar priposestvoval nekdo, ki bi vedel, da mu ne pripada), je rimsko stališče revidiralo tako, da je moral biti poslej priposestvovalec ves čas priposestvovanja v dobri veri in mu je naknadna zla vera škodovala.

Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur.

Kolikor gre za njegove pravice, se zarodek šteje za že rojenega. Namen pravila je, da se zavarujejo interesi še nerojenega otroka, če se kasneje rodi živ. Le-ti bi bili lahko prizadeti, če bi upoštevali resnično stanje stvari, tj. če bi upoštevali, da lahko fizična oseba nastane šele z rojstvom. S tem, da pravo fingira rojstvo nerojenega otroka, zavaruje zlasti njegove interese na področju dedovanja.

Ne ultra alterum tantum.

Obrestovanje se ustavi, ko obresti dosežejo višino glavnice.

Nemini res sua servit.

Nihče ne more imeti služnosti na svoji stvari. Ker je služnost stvarna pravica na tuji stvari, ne more imeti lastnik služnosti na svoji stvari. Kadar je služnostni upravičenec postal (npr. z dedovanjem) lastnik služeče stvari, ali pa če je lastnik služečega zemljišča postal tudi lastnik gospodujočega zemljišča, je služnost prenehala confusione. To pravilo je veljalo za vse stvarne pravice na tuji stvari, ne samo za služnosti.

Nemo alteri stipulari potest.

Nihče si ne more dati obljubiti za drugega. Po tem pravilu niso bile veljavne pogodbe v korist tretjim osebam. Rimsko pravo je poznalo le dve izjemi: sin pod očetovo oblastjo in suženj. V nobenem od primerov pa niso imeli občutka, da gre za zastopanje, ker so šteli sina in sužnja za podaljšano roko očeta oziroma gospodarja.

Nemo plus iuris ad alium transferre potest, quam ipse habet.

Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Temeljno načelo vseh izvedenih (derivatnih) načinov pridobitve lastninske in drugih pravic. Ker ne gre za nastanek nove, marveč le za prenos obstoječe pravice, lahko pridobitelj dobi največ toliko pravice, kolikor jo je odsvojitelj imel.

44


Nemo sibi ipse causam possessionis mutare potest.

Nihče ne more sam pri sebi spremeniti (pravnega) temelja svoje posesti. Pravilo, po katerem ni bilo brez ustreznega pravnega temelja mogoče postati iz detentorja (tj. tistega, ki ima stvar samo v svoji oblasti) posestnik (tj. tisti, ki ima poleg dejanske oblastni tudi posestno voljo). Kdor bi samovoljno postal posestnik (tj. kdor bi si stvar prilastil), bi s tem zagrešil delikt, ker bi mu manjkal pravni temelj. Pravni temelj pa je lahko nastal le iz nekega pravnega posla, ki je imel praviloma za posledico prenos lastninske pravice.

Nomina ipso iure divisa.

Terjatve so razdeljene po samem pravu. Pravilo, po katerem zapustnikovih terjatev in obveznosti ni potrebno posebej deliti med dediče, marveč se mednje porazdelijo ipso iure in sorazmerno z njihovimi dednimi deleži.

Nuda voluntas domini sufficit ad rem transferendam.Sama (gola) lastnikova volja zadošča za prenos stvari.

Omnis comdemnatio pecunaria est.

Vsaka obsodba je denarna.

Pactum de successione futura est illicitum.

Dogovor o bodoči dediščini je nedopusten. Dogovor o bodoči dediščini, tj. o dediščini še žive osebe, je proti dobrim šegam in navadam (contra bonus mores).

Pars pro indiviso.

Miselni oziroma idealni delež. Je delež na fizično nerazdeljeni stvari. Možen je tako na fizično deljivi kot na nedeljivi stvari. V tej obliki je na isti stvari lahko imelo več oseb skupno lastninsko pravico, zastavno pravico ali užitek, ne pa zemljiških služnosti ali rabe.

Pignoris causa indivisa.

Pravni položaj zastave je nedeljiv. Pravilo, po katerem zastavni upnik kljub delnemu poplačilu z zastavno pravico zavarovane terjatve, ni dolžan vrniti nobene od več zastavljenih stvari. Šteje se, da so vse predmet ene zastavne pravice, ki je nedeljiva.

Periculum est emptoris perfecta emptione.

Nevarnost je kupčeva, ko je kupna pogodba perfektna. Pravilo, po katerem je nevarnost naključnega uničenja stvari prešla na kupca s trenutkom perfektnosti (tj. dokončnosti) pogodbe. Perfektna je postala pogodba načeloma s sklenitvijo oziroma ko je bilo znano kaj se prodaja in za koliko se prodaja oziroma s potekom roka ali z izpolnitvijo pogoja, če je bila sklenjena z rokom ali pogojno.

Plus cautionis in re est quam in persona.

Več varščine je v stvari kot v osebi. Za upnika je bolje, če je njegova terjatev zavarovana z zastavno pravico, kot pa s poroštvom. Prednost zastavne pravice je v možnosti neposrednega poplačila s prodajo zastavljene stvari, medtem ko je treba od poroka šele terjati in se lahko zgodi, da ni plačevit. Slaba stran zastavne pravice je seveda v možnosti poslabšanja ali uničenja zastavljene stvari kot tudi izgube vrednosti zaradi njene zastarelosti in naključnega uničenja.

45


Plus valere quod agitur quam quod simulate concipitur.

Več velja to, kar je hoteno, kakor tisto, kar je simulirano. Navidezni pravni posel zato ne velja, ker ni hoten, prikriti pravni posel pa velja le toliko, kolikor sta stranki s svojim navideznim pravnim poslom izpolnili vse, kar je potrebno, da nastane prikriti pravni posel (npr. darilna pogodba je veljavna brez vseh obličnosti, če ne presega zneska 500 solidov, za katerega je potrebna sodna insinuacija).

Praedia vicina esse debent.

Zemljišča morajo biti sosednja. Načelo zemljiških služnosti, po katerem morata gospodujoče in služeče zemljišče mejiti druga na drugo. Če leži med gospodujočim in služečim zemljiščem zemljišče, ki ni obremenjeno s služnostjo, je to ovira za obstoj služnosti.

Prior tempore, potior iure.

Prejšnji po času, močnejši po pravici. Načelo pri poplačilu iz stvari, ki je bila zapored zastavljena več zastavnim upnikom. Pri tem je imel praviloma starejši zastavni upnik prednost pred poznejšim.

Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est eum non negare.

Kdor molči nikakor ne priznava, vendar pa je res, da ne zanika. Molk v rimskem pravu za stranko ni mogel imeti posledic izjave poslovne volje. Kljub temu pa stranka, ki je molčala, ni mogla trditi, da je nasprotovala tistemu, kar je vsebovala izjava nasprotne stranke.

Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur.

Kdor molči, se zdi da pritrjuje (ko bi moral in mogel govoriti). Rimskemu vrednotenju molka je dodalo obče pravo moralni predznak: na molk ni gledalo z vidika njegovih dejanskih učinkov, tj. z vidika odsotnosti izjave poslovne volje, temveč z vidika odgovornosti stranke, ki ničesar ne reče, čeprav bi to mogla in čeprav bi to od nje pričakovali. Stranka, ki je molčala, nosi enake posledice, kot bi jih nosila, če bi se z izjavo izrecno strinjala.

Quid initio vitiosum est, non potest tractu temporis convalescere.

Kar je od samega začetka nično, ne more konvalidirati s potekom časa. Če je odpadel razlog, ki je povzročil ničnost pravnega posla, le-ta ne postane veljaven. Zlasti se to ne spremeni s potekom časa.

Quod sine die debetur, statim debetur.

Kar je dolgovano brez roka, je dolgovano takoj. Načelno zapade obveznost s svojim nastankom. Upnik lahko takoj terja izpolnitev, dolžnik pa pride v zamudo, če izpolnitve ne opravi, ko ga upnik opomni.

Res cum omni causa.

Stvar (kot predmet postopka) z vsem tistim, kar bi lastnik imel, če bi mu bila stvar vrnjena v času litiskontestacije.

Res nullius primo occupanti.

Nikogaršnja stvar (pripade) prvemu okupantu. Stvar, ki ni last nikogar postane last tistega, ki jo vzame v posest z namenom, da postane njen lastnik. Nikogaršnja stvar (res nullius) je lahko premičnina, na kateri od začetka njenega obstoja še nihče ni pridobil lastninske pravice, oziroma premičnina, na kateri je dosedanji lastnik opustil posest z namenom, da se odreče lastninski pravici (derelinkvirana ali zapuščena stvar).

46


Semel heres, semper heres.

Enkrat dedič, vedno dedič. Pri tem pravilu se je štelo, da je pridobitev dediščine vedno dokončna. Zaradi tega rimsko pravo pri postavitvi dediča tudi ni dopuščalo pristavitve razveznega (resolutivnega) pogoja. Dediča tudi ni bilo mogoče postaviti za določen čas. Kljub temu pa so to pravilo lahko obšli z vesoljnim fideikomisom.

Semper qui dolo fecit, quo minus haberet, pro eo habendus est, ac si haberet.

Vedno mora tisti, ki je nepošteno napravil, da stvari nima, veljati za takega, kakor da bi jo imel.

Servitus fundo utilis esse debet.

Služnost mora biti gospodujočemu zemljišču koristna. Načelo, po katerem je bilo mogoče zemljiško služnost ustanoviti le v korist gospodujočega zemljišča. Rimljani so namreč pojmovali zemljiške služnosti kot razmerje med dvema zemljiščema, pri čemer ima eno (t.i. gospodujoče) zemljišče korist od tega, da njegov vsakokratni lastnik posega na drugo (t.i. služeče zemljišče) in s tem omejuje lastninsko pravico njegovega lastnika.

Servitus in faciendo consistere nequit.

Služnost ne more obstajati v (pozitivni) dajatvi ali storitvi. Bistvo rimske služnosti je v možnosti služnostnega upravičenca, da posega po služeči stvari ter omejuje lastninsko pravico njenega lastnika. Zaradi tega se njen lastnik temu ni smel upirati in je moral izvrševanje služnosti trpeti. Služnostni upravičenec pa od njega ni mogel zahtevati nobene storitve. Izjema je bila servitus oneris ferendi. Gospodujoče poslopje je slonelo na služečem sosedovem zidu ali stebru. Lastnik služečega zemljišča je moral služeči zid primerno popravljati in vzdrževati v takem stanju, da je bilo mogoče izvrševanje služnosti.

Servitus servitutes esse non potest.

Služnosti na služnosti ni. Če je ustanovljena neka služnost, se na njej ne more ustanoviti nove služnosti. S tem bi namreč dodatno posegali v lastninsko pravico lastnika služeče stvari (na kar pa lastnik ne bi imel vpliva). Npr.: služnostni upravičenec ne more na svoji služnosti pešpoti nikomur ustanoviti užitka ali rabe.

Servitus civilter utendum est.

Služnost je treba izvrševati obzirno. Čeprav obstaja služnost na celotnem zemljišču, vsebuje tiho omejitev. Služnostni upravičenec pri služnosti pešpoti npr. ne sme hoditi kjerkoli (npr. skozi hišo, ki stoji na zemljišču, skozi vinograd, ko bi mogel iti drugje), marveč se mora držati ustaljene poti, tako da bo lastniku služečega zemljišča čim manj škode. Čeprav ima torej služnostni upravičenec pravico v polni meri izvrševati svojo pravico, mora to početi obzirno in ne sme lastniku služeče stvari povzročati nepotrebne škode.

Socii mei socius meus socius non est.

Družbenik mojega družbenika ni moj družbenik. Družbeno razmerje nastane le med sopogodbeniki družbene pogodbe. Če je eden od družbenikov hkrati družbenik neke druge družbe, potem se to tiče samo njega; na družbenike družbene pogodbe, ki jo sklepa, se pravni učinki družbenih pogodb, ki jih je že sklenil, ne raztezajo.

47


Species perit ei cui debetur, genus perire non censetur.

Individualno določena stvar (species) propade tistemu, komur je dolgovana, medtem ko se šteje, da po vrsti določena stvar sploh ne more propasti. Bistvo species je, da obstaja v enem samem primerku, da je torej nenadomestna. Če je taka stvar predmet obveznosti in je po naključju uničena, potem obveznost zaradi nemožnosti izpolnitve preneha.

Substitutus substituto, substitutus instituto.

Kdor je postavljen kot nadomestni dedič nadomestnemu dediču, je postavljen kot nadomestni dedič (prvopostavljenem) dediču. Po tem pravilu je vsak od več substitutov upravičen do dedovanja, če ne deduje prvopostavljeni dedič, in če so pred njim postavljeni substituti odpadli. Pravilo ni veljalo pri fideikomisarični substituciji.

Succesio in usucapionem.

Dedič podeduje tudi potek priposestvovanja. Če je priposestvovalec umrl, se je priposestvovanje nadaljevalo najprej v prid ležeči zapuščini, nato pa v prid dediču. Ker je dedič samo nadaljeval in dokončal zapustnikovo priposestvovanje, je bilo dovolj, da je zapustnik začel stvar priposestvovati v dobri veri – če ni, dedič ni mogel priposestvovanja ne nadaljevati ne sam začeti.

Superficies solo cedit.

Kar je z zemljiščem trdno spojeno, pripada zemljišču. Načelo po katerem lastninska pravica na stvari, ki je z zemljiščem trdno spojena, preide v lastninsko pravico na zemljišču. Latnik zemljišča postane s tem tudi lastnik te stvari.

Tempus utile ratione initii et cursus.

Koristen čas glede začetka in konca.

Tot gradus quot generationis.

Toliko stopenj sorodstva, kolikor rojstev. Pravilo, po katerem so se po rimskem pravu računale stopnje sorodstva. Če gre za sorodstvo v navpični liniji, potem sta sorodnika v tisti stopnji (kolenu) sorodstva, kolikor je med njima rojstev. Če pa sta v sorodu v stranski liniji, sta sorodnika v tisti stopnji (kolenu) sorodstva, kolikor je bilo rojstev med vsakim od njiju in skupnim prednikom.

Una res est in obligatione, duae sunt in solutione.

Dolžnik dolguje neko določeno terjatev, namesto nje pa sme dati neko drugo terjatev.

Ususfructus alienari non potest.

(Služnosti) užitka ni mogoče odsvojiti. Pravica užitka spada med osebne služnosti. Užitkar sme služečo stvar uporabljati in pridobivati vse njene redne donose, ne sme pa posegati v substanco stvari. Kot strogo osebna pravica je služnost užitka vezana na osebo užitkarja in z njegovo smrtjo preneha. Čeprav je smel užitkar po rimskem pravu prenesti na drugega izvrševanje užitka, ni mogel prenesti nanj tudi same pravice.

Vim vi repellere licet.

Sila se sme zavrniti s silo. Rek je nastal v zvezi z pretorskimi posestnimi interdikti. Štelo se je, da se sme posestnik s silo upreti poskusu nasilne spremembe trenutnega posestnega stanja, ne da bi bilo zaradi tega mogoče zoper njega naperiti interdikt de vi (zaradi sile).

48


Voluntas testatoris ambulatoria est usque ad vitae supremum exitum.

Volja oporočitelja je spremenljiva vse do poslednjega trenutka (dobesedno: konca) življenja. Oporočitelj lahko vse do zadnjega trenutka svojega življenja spremeni ali napravi (novo) oporoko. Dokler ne umre, ni mogoče zatrdno reči, kdo bo njegov dedič, ker se lahko še zadnji trenutek premisli. V tem pogledu je njegova volja vse do zadnjega spremenljiva.

49

Documents

Stara izpitna vprašanja