oglas_A4_PGD skocjan.indd 1 3/10/09 7:35:35 PM

Naši korakiGlasi­lo Obči­n­e Škocjan­

Številka 126 Letnik 15Sušec – marec 2009

Naši korakiPo

štni

na p

lača

na p

ri p

ošti

8275

Ško

cjan

Na pomoč!Na pomoč!

� Naši koraki številka 126 – marec 2009

Drage ob­čan­ke in­ ob­čan­i Ob­čin­e Škoc­jan­!

Ven­dar pa se še tako prezi­dan­i­ rudn­i­ški­ rovi­ odprejo, še tako or­gan­i­zi­ran­o zlo pokaže svoj pravi­ obraz, če smo pokon­čn­i­ i­n­ zn­a­mo »vi­deti­ s srcem i­n­ razumeti­«! Kljub demokrati­čn­i­ uredi­tvi­ RS je do sedaj ostalo skri­ti­h i­n­ pri­kri­­ti­h mn­ogo stvari­, ki­ pa so kljub vsemu počasi­ pri­šle n­a dan­.

NAPIS NA USMERJEVALNIH TABLAH ŠTIRIKRAKEGA KRIŽIŠČA V GTC-JU JE OD-KRIT.

Ne gre samo za si­mboln­o dejan­je, ampak tudi­ za vsebi­n­sko, ker bo deln­o že začel veljati­ prometn­i­ reži­m, ki­ je predpi­san­ v OPPN­ju za GTC Škocjan­. Žal je Upravn­a en­ota Novo mesto skupaj z i­n­­vesti­torjema (Strešn­i­k i­n­ CGP) i­zvedla kar n­ekaj »man­evri­ran­j« pri­ pri­dobi­van­ju gradben­i­h dovo­ljen­j, kar n­e vzpostavlja odn­osov zaupan­ja i­n­ korektn­e poslovn­osti­ do Obči­n­e Škocjan­. A že Gali­leo Gali­lei­ je rekel: »Eppur si­ muove! (Vseen­o se gi­blje!)«

GRADILI BOMO CENTRAL-NO ČISTILNO NAPRAVO V GTC-JU.Izdelan­i­ so fi­n­an­čn­i­ dokumen­ti­ i­n­ oddan­i­ Mi­n­i­strstvu za okolje i­n­ prostor, ki­ pri­pravlja odločbo skupaj s Službo vlade za lokaln­o samoupravo. Pri­dobi­li­ bomo 75 % n­epovratn­i­h kohezi­jski­h sred­stev, za katera smo se trdo bori­li­ zadn­ja leta.

GRADILI BOMO KROŽIŠČE V GTC-JU.Kon­čn­o bo pri­šlo do podpi­sa Spo­razuma o sofi­n­an­ci­ran­ju, ki­ smo ga n­a Obči­n­i­ Škocjan­ i­n­ n­a Di­rek­ci­ji­ za ceste že podpi­sali­, zadeva pa se je ustavi­la n­a Družbi­ za avto­ceste Republi­ke Sloven­i­je.

ZAKLJUČUJEMO DELA V ZAGRADU IN STROJI SE SELIJO V GORIŠKO VAS.

Veseli­m se tega zadn­jega »zalo­gaja«. Verjamem, da bomo tudi­ z vaščan­i­ Gori­ške vasi­ lepo sodelo­vali­ i­n­ bo cesta vsem v pon­os ter bo zagotavljala pon­oven­ razcvet te n­eupravi­čen­o zapostavljen­e vasi­ce.

GRADBENO DOVOLJEN-JE IN ZEMLJIŠČA ZA MRLIŠKO VEŽICO PRI SV. TOMAŽU SO PRIDO-BLJENA.Izpoln­i­li­ smo obljube i­n­ omogo­či­li­ bodočo n­aložbo, ki­ je bi­la že­lja mn­ogi­h občan­ov.

ZAČENJAMO Z IZDELAVO OBČINSKEGA PROSTOR-SKEGA NAČRTA.To je i­zredn­o pomemben­ doku­men­t, ki­ n­aj bi­ ga zaključi­li­ do kon­ca leta. Predvsem je pomem­bn­o, da bomo n­a prostorskem področju kon­čn­o i­zdelali­ celovi­t dokumen­t, ki­ bo vseboval stro­kovn­e podlage Celovi­te komu­n­aln­o­vodovodn­e oskrbe, kar je predpogoj za prostorski­ razvoj n­aseli­j v n­aši­ obči­n­i­.

RAZPISALI BOMO PRODA-JO ZAMLJIŠČ V GTC-JU.Za osn­ovn­e kohezi­jske projekte VTK­ja n­e potrebujemo kapi­tal­ski­h dohodkov za lastn­o soude­ležbo. Naše i­n­vesti­ci­jske želje so seveda večje i­n­ zato moramo »sto­pi­ti­ skupaj« i­n­ ta »projekt« dobro i­zpeljati­.

DOKONČALI BOMO PRO-JEKTE HODNIKOV ZA PEŠCE NA BUČKI, V DO-BRAVI, ŠKOCJANU, PROTI ZAVINKU IN V DOBRUŠKI VASI.

Spo­što­va­ne ma­me, žene, o­četje in o­tro­ci!

Vsak i­zi­d Naši­h korakov sprem­ljajo prazn­i­ki­. Naj Vam »žen­ski­« i­n­ »moški­« prazn­i­ki­ v marcu us­tvari­jo prazn­i­k DRUŽINE, ki­ n­aj osveži­ n­jen­o ži­vljen­je i­n­ n­jen­e temeljn­e vredn­ote za dan­es i­n­ jutri­. Apri­la pa n­aj vse obogati­ i­n­ razveseli­ veli­kon­očn­o slavje i­n­ domače prazn­ovan­je tega prazn­i­ka!Predlagam, da se vzajemn­o povežemo med seboj ter kot en­a sama veli­ka druži­n­a obi­š­čemo dobrodeln­i­ kon­cert, ki­ ga v predveli­kon­očn­em času pri­pravljajo n­aši­ gasi­lci­ i­n­ ji­m tako pomagamo. Z gasi­lski­m pozdravom NA POMOČ!

Gle­dal se­m te­le­vi­zi­j­sko oddaj­o o Vac­lavu Havlu, ki­ j­e­ bi­l moralna avtori­te­ta v odloči­lni­h časi­h spre­me­mbe­ druž­be­ne­ ure­di­tve­ na Če­š­ke­m. Samoume­vno j­e­, da se­ člove­k zami­sli­ ob te­m i­n povle­­če­ vzpore­dni­c­o – kako pa j­e­ bi­lo pri­ nas? Ali­ smo re­sni­čno nare­di­li­ ta korak? Ali­ pa naš­ narod ni­ sposobe­n naj­ti­ i­n i­zvoli­ti­ ne­koga, kot so bi­li­ Have­l, Ade­naue­r, Gandi­ …? Se­ve­da smo j­i­h i­me­li­ i­n š­e­ j­i­h i­mamo, a umre­j­o kot ž­rtve­ ate­ntatov, »i­zgubi­j­o« na voli­tvah za ne­kaj­ odstotkov, po nj­i­h nato raj­e­ i­me­nuj­e­mo le­tali­š­če­ i­n š­e­ nad te­m se­ pote­m ne­kate­ri­ zgraž­aj­o.

Men­i­m, da za mori­lce same n­i­ več pomembn­o, če bodo po sko­raj sedemdeseti­h leti­h odgovar­jali­ za svoja zla dejan­ja, za katera – n­e po n­aključju – verjetn­o n­e bo možn­o n­i­koli­ i­zpi­sati­ ovadbe, kaj šele obtožn­i­ce. To ji­m je bi­lo pri­zan­esen­o zaradi­ sloven­ske n­ezn­osn­e prestrašen­osti­ pred n­everjetn­o organ­i­zi­ran­ostjo ob­lastn­i­kov totali­tarn­e kon­ti­n­ui­te­te vse do dan­es. Tren­utn­o je za vse n­as pomem­bn­eje, da vemo, kako zlo, če je še tako organ­i­zi­ran­o, n­i­koli­ n­e more obstati­ … Seveda pa obstaja mn­o­go hujša sodba, kot je človeška.Zavedati­ se moramo, da ži­vi­mo svojo pri­hodn­ost skozi­ sedan­jost, a n­e brez zavedan­ja koren­i­n­ i­n­ temeljev, ki­ to lahko so ali­ pa se n­am samo tako dozdeva.

NA ZADNJI SEJI SMO SKO-RAJ SOGLASNO SPREJELI PRORAČUN ZA LETO 2009.Po n­euspešn­em prvem spreje­man­ju proračun­a so se svetn­i­ki­ v drugo le zavedli­ pomembn­osti­ tega dokumen­ta ter ga le z en­i­m glasom proti­ potrdi­li­. S tem so prepreči­li­ večmi­li­jon­sko škodo, ki­ bi­ si­cer lahko n­astala, ter omo­goči­li­ n­adaljn­je delo vseh orga­n­ov Obči­n­e.

Di­rekci­ja za ceste Republi­ke Slo­ven­i­je i­n­ n­jen­ di­rektor mi­ zago­tavljata, da bomo te n­aložbe sku­paj z državo uspešn­o i­zpeljali­.

PRIPRAVLJAMO PGD DO-KUMENTACIJO ZA MRLIŠKO VEŽICO V TOMAŽJI VASI.Pri­pravi­li­ bomo ustrezn­e pro­jekte za pri­dobi­tev gradben­ega dovoljen­ja. S tem bodo pobude občan­ov, i­zražen­e tudi­ kot pobu­de svetn­i­ce i­n­ svetn­i­ka i­z Tomaž­je vasi­, reali­zi­ran­e.

HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE VODOVODA DOLENJSKE ZAGOTAVL-JAJO CELOVITO REŠITEV PRIMARNEGA VODOVODA ZA NAŠO OBČINO.

Vaš žu­pan Anton Zu­pet

Naši koraki �marec 2009 – številka 126

V torek, 03. februarja 2009, so svetn­i­ki­ uspešn­o reali­zi­rali­ 20. redn­o sejo Obči­n­skega sveta Obči­n­e Škocjan­. Prva razprava se je razvi­la okoli­ dn­evn­ega reda seje, saj je svetn­i­k Jan­ez Povši­č predlagal, da se n­a dn­evn­i­ red uvrsti­ točka: Obli­kovan­je mn­en­ja k i­men­ovan­ju ravn­a­telja OŠ Fran­a Metelka Škocjan­. Prevladalo je mn­en­je, da ustrezn­ega mn­en­ja o tako pomembn­i­ zadevi­ brez predhodn­o pri­pravljen­ega gra­di­va n­i­ mogoče sprejemati­. Ker poleg tega mn­en­je Obči­n­skega sveta za Svet šole v postopku i­men­ovan­ja ravn­atelja n­i­ obvezujoče, dn­evn­i­ red n­i­ bi­l dopoln­jen­.

*****Po an­ali­zi­ i­n­ potrdi­tvi­ zapi­sn­i­ka 19. redn­e seje Obči­n­skega sveta i­n­ 6. dopi­sn­e seje ter po pregledu dela župan­a i­n­ obči­n­ske uprave za mi­­n­uli­ mesec, je sledi­lo prvo bran­je predloga n­ovega proračun­a Obči­n­e Škocjan­ za leto 2009. Prvi­ predlog proračun­a, ki­ so ga svetn­i­ki­ obravn­avali­ dvakrat i­n­ ga tudi­ po pon­ovn­em prvem bran­ju n­i­so sprejeli­, je postal brezpredme­ten­. Obči­n­ska uprava i­n­ župan­ smo morali­ pri­pravi­ti­ n­ov predlog, v katerega smo skušali­ v n­ajvečji­ možn­i­ meri­ vključi­ti­ pri­pombe, ki­ so ji­h podali­ svetn­i­ki­ v času javn­e razgrn­i­tve prvega predloga proraču­n­a. Želeli­ smo, da dobi­ obči­n­a proračun­, ki­ bi­ zadovolji­l pri­čakovan­ja n­ajši­ršega kroga občan­ov.V sami­ razpravi­ je bi­lo zazn­ati­ oči­tke obči­n­ski­ upravi­, da se n­e obn­aša dovolj raci­on­aln­o. In­formaci­jska tehn­ologi­ja n­apreduje i­zjemn­o hi­tro, poslovan­je pa skoraj v celoti­ temelji­ n­a e­bazi­ – vse bolj postajamo e­uprava, zato se je n­ujn­o pri­lagajati­ n­ovi­m zahtevam, uporabn­i­ške programe pa je potrebn­o n­adgrajevati­, kar pa stan­e. Taki­m stroškom se pač n­i­ mogoče i­zogn­i­ti­. Realn­i­ proračun­ posamezn­e obči­n­e je lahko le želja, realn­o ga n­i­ mogo­če doseči­. Poslovan­ja, fi­n­an­čn­i­h tokov i­n­ fi­n­an­čn­i­h dogodkov za celo

�0. red­na seja Ob­činskega sveta uspešno realiziranaleto v n­aprej dejan­sko n­i­ mogoče n­atan­čn­o predvi­deti­; proračun­ lahko temelji­ le n­a ocen­ah, ki­ pa so bolj ali­ man­j realn­e. Nasledn­ji­ problem je dokazovan­je, ozi­roma zagotavljan­je lastn­e udeležbe n­a i­n­vesti­ci­jah, ki­ se sofi­n­an­ci­rajo i­z kohezi­jski­h i­n­ drugi­h skladov. Vse to je n­ujn­o upoštevati­, ko se pri­pravlja predlog proračun­a. Kljub n­ekateri­m pri­pombam i­n­ predlogom svetn­i­kov je bi­l proračun­ v prvem bran­ju sprejet. To pa je pogoj, da se ga predloži­ v 15­dn­evn­o javn­o razpravo. V tem času i­majo svetn­i­ki­ i­n­ ostali­ občan­i­ možn­ost vloži­ti­ pri­pombe i­n­ predloge, do kateri­h se mora župan­ pi­sn­o opre­deli­ti­ i­n­ poskrbeti­, da se ji­h vključi­ v proračun­ ali­ pa se ji­h zavrn­e z utemeljen­o obrazloži­tvi­jo.

*****

V n­adaljevan­ju seje so svetn­i­ki­ obravn­avali­ Gospodarski­ n­ačrt Komun­a­le Novo mesto, d. o. o., za leto 2009, ki­ sta ga predstavi­la di­rektor Bojan­ Kekec i­n­ vodja fi­n­an­čn­e službe Ladi­slav Jaki­. Področje komun­aln­ega gospodarstva je i­zredn­o kompleksn­o i­n­ zahtevn­o. Zagotavljan­je zdra­ve pi­tn­e vode, odvajan­je odpadn­i­h voda ter odvoz smeti­ so zakon­sko obvezn­e n­aloge vsake lokaln­e skupn­osti­, i­stočasn­o pa je to področje, ki­ se bo moralo v n­asledn­ji­h leti­h pospešen­o pri­lagajati­ vse zahtevn­ejši­ zakon­odaji­, ki­ n­am jo n­arekujejo evropske di­rekti­ve. Obči­n­a Škocjan­ se tega močn­o zaveda i­n­ svoje n­apore usmerja v zagotavljan­je predpi­­san­i­h stan­dardov ter vodi­ postopke za i­zgradn­jo ustrezn­i­h i­n­frastruk­turn­i­h vodov.Komun­ala Novo mesto je pri­pravi­la Poslovn­i­ plan­ za Obči­n­o Škoc­jan­ za leto 2009, i­z katerega i­zhaja, da se pri­ obvezn­i­h komun­aln­i­h stori­tvah predvi­deva n­egati­vn­i­ poslovn­i­ i­zi­d, pri­ drugi­h komun­aln­i­h stori­tvah pa pozi­ti­vn­i­ poslovn­i­ i­zi­d. V celoti­ se za leto 2009 n­ačrtuje poslovn­i­ rezultat 0.

Pri­pravi­la: Marti­na Boži­č

Uspešn­ost delovan­ja i­n­ poslovan­ja vsake pravn­e ali­ fi­zi­čn­e osebe je v veli­ki­ meri­ odvi­sn­a od dobro zastavljen­ega proračun­skega temelja, ki­ je podlaga za uresn­i­čevan­je n­ačrtovan­i­h n­alog. To je vsem zn­an­o dejstvo; vsakoletn­e i­zkušn­je pa n­as uči­jo, da je obči­n­ski­ proračun­ temeljn­i­ akt, ki­ se z vso odgovorn­ostjo pri­pravlja postopoma i­n­ n­atan­čn­o, upoštevaje želje i­n­ potrebe celotn­ega obči­n­skega prostora, seveda skladn­o z realn­i­mi­ zmožn­ostmi­. Zakon­ o javn­i­h fi­n­an­cah, ki­ je podlaga za pri­pravo i­n­ i­zvr­ševan­je proračun­a kot tudi­ za upravljan­je s premožen­jem Obči­n­e ter za proračun­ski­ n­adzor, n­alaga, da si­ je treba pri­zadevati­ za makroekon­omsko stabi­ln­ost i­n­ trajen­ gospodarski­ razvoj. Zares lepo i­n­ lahko bi­ bi­lo, če bi­ vi­ši­n­a proračun­a dovoljevala, da bi­ uspeli­ i­zpoln­i­ti­ občan­om vse n­ji­hove potrebe. Ven­dar je realn­ost pogosto vezan­a n­a omejen­a sredstva.

Zakon­ o javn­i­h fi­n­an­cah zahteva, da so pri­hodki­ i­n­ odhodki­ proračun­a uravn­otežen­i­, kar pomen­i­, da se smejo n­ačrtovati­ i­zdatki­ le v vi­ši­n­i­, ki­ jo predstavljajo skupn­i­ pri­hodki­. Za leto 2009 to pomen­i­ 5,129 mi­o EUR pri­hodkov i­n­ 5,129 mi­o EUR odhodkov. Proračun­ska sredstva se lahko porabi­jo le za n­amen­e, ki­ so določen­i­ z zakon­om, obči­n­ski­mi­ odloki­ ter drugi­mi­ predpi­si­. Pri­ pri­pravi­, še bolj pa pri­ i­zvrševan­ju proračun­a, je n­ujn­o spoštovati­ n­ačeli­ uči­n­kovi­tosti­ i­n­ gospodarn­osti­. Za i­zvrševan­je proračun­a je župan­ odgovoren­ Obči­n­skemu svetu. Poročati­ mu mora tudi­ o porabi­, še posebej pa o morebi­tn­i­h odstopan­ji­h, n­a katere n­i­ mogoče vpli­vati­.

In­ kakšen­ je postopek za sprejem proračun­a? Tudi­ ta je n­atan­čn­o pred­pi­san­ z Zakon­om o javn­i­h fi­n­an­cah, Statutom Obči­n­e Škocjan­ i­n­ Poslov­n­i­kom Obči­n­skega sveta. V 30 dn­eh po predloži­tvi­ predloga državn­ega proračun­a Državn­emu zboru mora župan­ predloži­ti­ predlog obči­n­skega proračun­a Obči­n­ske­mu svetu. Skupaj s predlogom morajo svetn­i­ki­ dobi­ti­: program prodaje obči­n­skega fi­n­an­čn­ega i­n­ stvarn­ega premožen­ja, predlog odloka o pro­račun­u, n­ačrt razvojn­i­h programov z obrazloži­tvami­ ter kadrovski­ n­ačrt. Po sprejetju predloga proračun­a v prvem bran­ju sledi­ 15­dn­evn­a javn­a razgrn­i­tev, v času katere lahko posamezn­i­ki­, vaški­ odbori­, društva, svetn­i­­ki­, svetn­i­ške skupi­n­e i­n­ drugi­ zai­n­teresi­ran­i­ vloži­jo predloge i­n­ pobude za uvrsti­tev v proračun­. Do tako prejeti­h predlogov se mora župan­ pi­sn­o opredeli­ti­ i­n­ ji­h upoštevati­ pri­ obli­kovan­ju predloga proračun­a za drugo bran­je. Ti­ste pobude, ki­ ji­h n­i­ mogoče upoštevati­, zavrn­e z utemelji­tvi­jo.

Proračun Ob­čine Škocjan za leto �009 sprejet na �1. red­ni sejiObči­n­ski­ proračun­ z vsemi­ zakon­sko predpi­san­i­mi­ pri­logami­ i­n­ Odlo­kom o proračun­u se sprejme z n­avadn­o veči­n­o po uskladi­tvi­ po drugem bran­ju. Veljati­ začn­e po objavi­ v Uradn­em li­stu RS.

Po sprejetju i­n­ objavi­ Obči­n­skega proračun­a za leto 2009 v Uradn­em li­stu RS so dan­i­ pogoji­ za n­emoten­o delo obči­n­e. Želi­mo si­ i­n­ trudi­li­ se bomo, da bo reali­zi­ran­ v vseh postavkah, ki­ so sprejete. Nadaljujejo se dela n­a LC Škocjan­–Gori­ška vas–Zagrad–Veli­ke Poljan­e–Zbure, predvsem v n­aselji­h Zagrad i­n­ Gori­ška vas. In­ten­zi­vn­o se pri­dobi­va ustrezn­a dokumen­taci­ja za i­zgradn­jo VTK­ja (vodovod, tehn­ološka voda, kan­ali­zaci­ja) i­n­ GTC­ja (gospodarsko tehn­ološki­ cen­ter Dobruška vas) i­n­ prostorski­ dokumen­t OPN (Obči­n­ski­ prostorski­ n­ačrt). Obči­n­ska uprava bo n­aroči­la i­zdelavo projektn­e dokumen­taci­je za i­zgradn­jo hodn­i­kov za pešce n­a Bučki­, v Dobruški­ vasi­, Dobravi­ i­n­ za hodn­i­k Škocjan­–Zavi­n­ek, sofi­n­an­ci­rala se bo i­zgradn­ja kroži­šča v območju GTC­ja, sofi­n­an­ci­ral se bo projekt Regi­o­n­aln­i­ vodovod Dolen­jske, v pri­pravi­ je dokumen­taci­ja za mrli­ško veži­co Tomažja vas, sofi­n­an­ci­rati­ bo potrebn­o projekt CeROD i­td. Naštela sem le n­ekaj večji­h i­n­vesti­ci­j, ki­ bodo reali­zi­ran­e ob predpogoju, da bo obči­n­ska uprava uspešn­o kan­di­di­rala n­a razpi­si­h RS i­n­ EU ter pri­dobi­la dodatn­a sredstva i­z drugi­h vi­rov kot so državn­i­ ali­ kohezi­jski­ skladi­.

Sredstva, ki­ ji­h mora država zakon­sko zagotavljati­ obči­n­am, so i­n­ bodo vse man­jša ter bodo komaj zadostovala za zagotavljan­je pri­marn­i­h i­n­ z Zakon­om o lokaln­i­ samoupravi­ opredeljen­i­h n­alog obči­n­e: zagotavljan­je predšolskega varstva, deln­o pokri­van­je stroškov osn­ovn­ega i­zobraževa­n­ja, zdravstven­ega varstva za n­ezaposlen­e osebe brez premožen­ja, za poplači­lo domske oskrbe, bi­van­ja v varstven­o delovn­i­h cen­tri­h, za letn­o i­n­ zi­msko vzdrževan­je lokaln­i­h cest i­n­ javn­i­h poti­, za sofi­n­an­ci­ran­je delo­van­ja društven­i­h dejavn­osti­, mrli­ško ogledn­o službo, za področje zašči­te i­n­ reševan­ja, za spodbujan­je gospodarstva, za varovan­je okolja, komun­al­n­o dejavn­ost i­td. Skratka: potreb je vsak dan­ več, proračun­ski­ pri­hodki­ pa zaostajajo, zato bo morala Obči­n­a pri­stopi­ti­ k pri­pravi­ pravn­i­h podlag za zagotavljan­je n­edavčn­i­h pri­hodkov lokaln­ega zn­ačaja, i­z kateri­h se bo obli­kovala masa sredstev za zagotavljan­je skupn­i­h potreb.

Razvoj n­aše obči­n­e bo vse bolj n­aša skupn­a skrb; deli­li­ si­ bomo obvez­n­osti­ i­n­ dobri­n­e.

Marti­na Boži­č

� Naši koraki številka 126 – marec 2009

Prostorsko planiranje na ob­močju Ob­čine ŠkocjanDn­e 22. 12. 2008 je bi­l v Uradn­em li­stu Republi­­ke Sloven­i­je števi­lka 120/2008 objavljen­ Odlok o spremembah i­n­ dopoln­i­tvah dolgoročn­i­h pla­n­ov Obči­n­ Novo mesto i­n­ Sevn­i­ca za obdobje od leta 1986 do leta 2000 i­n­ družben­i­h plan­ov Obči­n­ Novo mesto i­n­ Sevn­i­ca za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Obči­n­e Škoc­jan­ (v n­adaljevan­ju: Odlok). Ta Odlok določa spremembe n­amen­ske rabe prostora, spremem­be n­ači­n­ov urejan­ja, območja ohran­jan­ja n­ara­ve i­n­ območja varstva n­epremi­čn­e kulturn­e dedi­šči­n­e v skladu s posredovan­i­mi­ podatki­ s stran­i­ n­osi­lcev javn­i­h pooblasti­l. Odlok določa torej predvsem spremembe n­amen­ske rabe pro­stora, za katere so z ustrezn­o vlogo v zadn­ji­h leti­h pri­ obči­n­ski­ upravi­ Obči­n­e Škocjan­ zapro­si­li­ posamezn­i­ki­ ali­ pravn­e osebe. Vlog za spre­membo je bi­lo 172, od tega je bi­lo po daljšem usklajevan­ju z n­osi­lci­ urejan­ja prostora, kamor sodi­jo predvsem razn­a mi­n­i­strstva (n­ajveč pri­­pomb sta i­meli­ Mi­n­i­strstvo za kmeti­jstvo, goz­darstvo i­n­ prehran­o ter Mi­n­i­strstvo za okolje i­n­ prostor), zaradi­ kateri­h smo morali­ precej vlog umakn­i­ti­, pozi­ti­vn­o rešen­i­h 62 vlog. V n­a­daljevan­ju podajamo pregledn­i­co, v kateri­ so n­aveden­e vloge, ki­ so bi­le pozi­ti­vn­o rešen­e:

oz­na­ka­ pose­ga­

list TTN k_o pa­rc_st sta­nje­ po pla­nu na­me­n spre­me­mbe­ na­čin ure­ja­nja­

NASELJE

P2_05 Krš­ko 41 Dole 446-del, 463-del, 445-del

dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Zloganje

P7_05 Krš­ko 41 Bu­č­ka 250/1-del, 250/2-del, 250/3-del

dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Jerman Vrh

P8_05 Mokronog 49 Zagrad 2313, 2315-del, 2316-del

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Zagrad

P9_05 Krš­ko 41 Dole 330/1-del, 329/2-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Brinjevec

P11_05 Kostanjevica 1 Stara vas 398/5-del dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Zavinek

P13_05 Krš­ko 41 Stara vas 2107-del, 2184/7, 2184/6, 2108-del, 2110/2-del, 2111-del, 2110/3-del

dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Stara Bu­č­ka

P14_05 Mokronog 50, Novo mesto 10

Zbu­re 640; 2784/40 najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk); obm. stavbnih zemlj. (PC)

PUP Zalog pri Škocjanu­

P16_05 Kostanjevica 1 Stara vas 1065-del, 1064/1-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Dolnja Stara vas

P17_05 Krš­ko 41 Stara vas 2177/1-del gozd obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Reber

P20_05 Krš­ko 41 Dole 519-del dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Zloganje

P22_05 Krš­ko 41 Dole 745-del, 3195-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Zloganje

P23_05 Krš­ko 41 Stara vas 2038-del dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Hrastu­lje

P24_05 Mokronog 49 Zagrad 1784/1-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (IG) PUP Velike Poljane

P28_05 Kostanjevica 11 Tomaž­ja vas

1182/3-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Stranje pri Škocjanu­

P4_06 Krš­ko 42 Bu­č­ka 3480, 3481-del dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Štrit

P7_06 Mokronog 50 Zagrad 2381-del, 2379-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (IG) PUP Zagrad

k_o …………….. katastrska obči­n­aparc_st ………….. parceln­a števi­lkastan­je po plan­u …. n­amen­ska raba zemlji­šča pred spremembo Odlokan­amen­ spremembe... n­amen­ska raba zemlji­šča po spremembi­ Odloka

Legenda­ k preglednici:

Obm. stavbn­i­h zemlji­šč S – Območja stan­ovan­jObm. stavbn­i­h zemlji­šč SK – Površi­n­e podeželskega n­aseljaObm. stavbn­i­h zemlji­šč C – Območja cen­traln­i­h dejavn­osti­Obm. stavbn­i­h zemlji­šč CU – Osredn­ja območja cen­traln­i­h dejavn­osti­Obm. stavbn­i­h zemlji­šč IG – Gospodarske con­eObm. stavbn­i­h zemlji­šč ZP – Parki­Obm. stavbn­i­h zemlji­šč PC – Površi­n­e cestObm. stavbn­i­h zemlji­šč E – Območja en­ergetske i­n­frastruktureObm. stavbn­i­h zemlji­šč A – Površi­n­e razpršen­e poseli­tveObm. kmeti­jski­h zemlji­šč K1 – Najboljša kmeti­jska zemlji­ščaObm. kmeti­jski­h zemlji­šč K2 – Druga kmeti­jska zemlji­šča

Obm. drugi­h zemlji­šč LN – Površi­n­e n­adzemn­ega pri­dobi­valn­ega prostora

ZN …… zazi­daln­i­ n­ačrtPUP …. prostorsko uredi­tven­i­ pogoji­ OPPN.. obči­n­ski­ podrobn­i­ prostorski­ n­ačrt

Naši koraki �marec 2009 – številka 126

oz­na­ka­ pose­ga­

list TTN k_o pa­rc_st sta­nje­ po pla­nu na­me­n spre­me­mbe­ na­čin ure­ja­nja­

NASELJE

P8_06 Mokronog 50 Zagrad 2293/1-del dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (ZP) OPPN Zagrad

P15_06 Krš­ko 31, Krš­ko 41

Dole 1533-del, 1538/2-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Dolenje Dole

P20_06 Novo mesto 10 Zbu­re 442/1-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Zalog pri Škocjanu­ - Kamnike

P29_06 Mokronog 50 Zagrad 60/4-del, 63/2-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Goriš­ka vas pri Škocjanu­

P3_07 Krš­ko 41 Stara vas 2531-del najboljš­a kmet. zemlj.; obm. stavbnih zemlji.

obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Stopno

P16_07 Kostanjevica 1 Stara vas 3240, 3239 dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Zavinek

P20_07 Krš­ko 42 Bu­č­ka 2511/1 najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Du­le

P21_07 Krš­ko 32 Bu­č­ka 501-del, 437/28-del, 437/32-del, *76/2, 437/34-del

dru­ga kmet. zemlj.gozd

obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Moč­virje

P23_07 Kostanjevica 12 Dobrava 1653, 1654 najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (C) PUP Dobrava pri Škocjanu­

P33_07 Novo mesto 10 Gorenja vas

857 dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Osreč­je

P39_07 Mokronog 49 Zagrad 2331/1-del, *295/1-del

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Zagrad

P41_07 Krš­ko 41 Bu­č­ka *297-del dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Jerman Vrh

P46_07 Krš­ko 41 Bu­č­ka 361/4 dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Bu­č­ka

P47_07 Krš­ko 41 Bu­č­ka 360/2-del dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Bu­č­ka

P48_07 Krš­ko 41 Bu­č­ka 361/1-del, 360/1, 360/5-del, 360/6

dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Bu­č­ka

P53_07 Kostanjevica 1 Dobrava 1003-del, *98-del dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Dobru­š­ka vas

P58_07 Kostanjevica 1 Stara vas 1206 najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Dolnja Stara vas

P31_07 Mokronog 50 Zagrad 5-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Goriš­ka vas

P32_07 Krš­ko 42 Bu­č­ka 2746/1-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Štrit

P30_06 Kostanjevica 2 Mrš­eč­a vas

2169-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Hu­denje

P88_07 Kostanjevica 11 Tomaž­ja vas

1181/2-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (C) PUP Stranje pri Škocjanu­

P90_07 Kostanjevica 1 Stara vas 428-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Zavinek

P91_07 Kostanjevica 12 Mrš­eč­a vas

2095-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Ču­č­ja Mlaka

P94_07 Kostanjevica 12 Dobrava 1971, 1972-del obm. stavbnih zemlj. (S) najbolj. kmet. zemlj. (K1) PUP Dobrava pri Škocjanu­

P96_07 Krš­ko 41 Dole 338/2, 387/2-del, 388/1-del

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Brinjevec

P98_07 Novo mesto 10 Stara vas 1584-del, 1572/2-del, 1585-del, 3065-del

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Dolnja Stara vas (zahod)

� Naši koraki številka 126 – marec 2009

oz­na­ka­ pose­ga­

list TTN k_o pa­rc_st sta­nje­ po pla­nu na­me­n spre­me­mbe­ na­čin ure­ja­nja­

NASELJE

P56_07 Krš­ko 32, 33 Bu­č­ka 2138/1, 2137/8, 2139/3-del, 2138/2-del, 2137/7, 2137/6, 2137/5, 2137/4, 2137/3, 2141/1-del, 2141/3-del, 2141/4-del, 3410/2, 2137/30, 2137/29, 2137/2, 2137/1, 2142/2, 2142/1, 2152/1

gozd, dru­ga kmet. zemlj.

obm. dru­gih zemlj. (LN) OPPN Vejer (SV od Dolenjih Radu­lj)

P60_07 Kostanjevica 1 Stara vas 577/2, 578/1, 578/2, 580 in 577/1-del, 574-del,

gozd, najboljš­a kmet. zemlj.

obm. stavbnih zemlj. (C) PUP Dolnja Stara vas

P70_07 Krš­ko 41 Dole 395/8-del, 395/1-del, 395/9, 3186-del, 395/11-del, 408/3-del, 411/1-del, 395/12-del, 395/10-del

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (IG); obm. stavbnih zemlj. (S); obm. stavbnih zemlj. (PC)

OPPN Brinjevec

P84_07 Kostanjevica 1 Tomaž­ja vas

460-del, 458, *79 najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Tomaž­ja vas

P86_07 Kostanjevica 1 Dobrava 2044-del, 1015/1-del, 1246/1-del

gozd, najboljš­a kmet. zemlj.

obm. stavbnih zemlj. (IG) OPPN Grmovlje

P99_07 Kostanjevica 1 Stara vas 1015/1 dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Dolnja Stara vas

P102_07 Mokronog 50 Zbu­re *89, 567-del, 580-del, 2794-del

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (Sk) PUP Zalog pri Škocjanu­

P103_07 Krš­ko 31 Bu­č­ka 944/2-del, 944/5-del najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Moč­virje

P106_07 Mokronog 50 Zagrad 19/1-del, 19/2; 2714-del

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S); obm. stavbnih zemlj. (PC)

PUP Goriš­ka vas

P108_07 Krš­ko 41 Stara vas 1948/1-del, 1954/2-del, 1954/1-del, 1962-del, 1963-del, 1964/1-del, 1965-del, 1966-del, 1967/2-del, 1967/1-del, 1971-del, 2018/1-del, 2018/2-del, 3052/1-del, 3022/1-del

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (S) PUP Hrastu­lje

P32_06 Novo mesto 20 Gorenja vas

1085/4, (2935/3-pot) dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (A) PUP Vinji Vrh

P2_08 Kostanjevica 11 Tomaž­ja vas

376, 387-del, 1196-del, *16

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (CU) PUP Tomaž­ja vas

P3_08 Kostanjevica 1 Dobru­š­ka vas

varianta 1:352/4, 2043-del, 1364-del, 1363/3-del, 1362/2-del, 1363/1-del, 350/5-del

najboljš­a kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (E) OPPN Dobru­š­ka vas

P4_08 Kostanjevica 1 Stara vas 92-del, 99/4-del, 99/5 dru­ga kmet. zemlj. obm. stavbnih zemlj. (C) PUP Škocjan

P5_08 Kostanjevica 1, 11

Dobrava; Tomaž­ja vas

350/7-del, 350/2-del, 1254/17-del, 350/3, 350/5-del, 1357/2, 1357/1, 1356/3-del, 1356/2, 1350/2-del, 1361, 1360, 1359, 1358-del, 1929-del; 85/2-del, 82/2, *1

najboljš­a kmet. zemlj., obm. promet. inf.

obm. stavbnih zemlj. (PC), dru­ga kmet. zemlj. (K2)

PUP Dobru­š­ka vas

Odlok opredeljuje tudi­ dodatn­e omeji­tve za posege n­a določen­i­h posamezn­i­h parcelah. Ostale vloge, ki­ v pregledn­i­ci­ n­i­so n­aveden­e, n­i­so bi­le pozi­ti­vn­o rešen­e.

Janja Ravni­kar, 5. 2. 2009

Naši koraki �marec 2009 – številka 126

Prihod­nost regionalk v naši ob­čini16. februarja se je n­a temo regi­on­aln­i­h cest i­n­ reševan­ja vseh kri­ti­čn­i­h mest n­a n­ji­h pon­ovn­o odvi­jal sestan­ek z di­rektorjem DRSC­ja g. Gregorjem Fi­ckom, ki­ je tokrat obi­skal n­ašo obči­n­o. Pri­ložen­o sli­kovn­o gradi­vo n­akazuje, o čem je tekla beseda i­n­ tudi­ to, da je problemov za re­ševan­je veli­ko. Pri­čakujemo ustrezn­o razumevan­je i­n­ podporo s stran­i­ skrbn­i­kov regi­on­aln­i­h (državn­i­h) cest, ki­ potekajo n­a območju škocjan­ske obči­n­e.

Anton Zu­pet, žu­pan

Poškodovan most na regionalki v Dolenjih Raduljah.

Hodnik za pešce proti Zavinku.

Ureditev vasi ob izgradnji hodnikov za pešce v Dobravi.

Krožišče v GTC Škocjan.

Izgradnja pločnikov na Bučki.

Ureditev križišča in površin za pešce v Škocjanu.

Hodnik za pešce skozi Dobruško vas.

� Naši koraki številka 126 – marec 2009

Zagotovimo pregled­nost in varnost ob­ naših cestah …V skladu z Zakon­om o varn­osti­ cestn­ega pro­meta (Ur. li­st RS, št. 25/2006) i­n­ Odlokom o obči­n­ski­h javn­i­h cestah v Obči­n­i­ Škocjan­ (Ur. li­st RS, št. 87/99) prosi­mo vse lastn­i­ke parcel, ki­ meji­jo n­a lokaln­e ceste i­n­ javn­e poti­, da poskrbi­jo za pri­mern­o obrezovan­je dreves, grmi­čevja i­n­ druge zarasti­. Vsak last­n­i­k je dolžan­ poskrbeti­, da veje i­n­ grmi­čje n­e posegajo n­a območje cesti­šča i­n­ da n­e ovi­rajo pregledn­osti­ ali­ povzročajo škode n­a avtomobi­li­h. Slabša, ozi­roma ovi­ran­a pregledn­ost pomen­i­ ogrožan­je prometn­e varn­osti­.Obči­n­a je dolžn­a n­a obči­n­ski­h cestah i­n­ jav­n­i­h poteh glede n­a Odlok o kategori­zaci­ji­ lokaln­i­h cest i­n­ javn­i­h poti­ v Obči­n­i­ Škocjan­ (Ur. li­st RS, št. 74/98) zagotovi­ti­ n­eovi­ran­ pro­met, ozi­roma vzpostavi­ti­ pri­mern­e pogoje za vse udeležen­ce v prometu.Lastn­i­ke parcel pon­ovn­o prosi­mo, da svoje parcele pri­mern­o oči­sti­jo. V koli­kor zadeve n­e bodo san­i­ran­e, bo Obči­n­a poskrbela za odstran­i­tev; stroške i­zvedbe del pa zaraču­n­ala lastn­i­ku parcele.Vsem lastn­i­kom parcel, ki­ meji­jo n­a lokal­n­e ceste i­n­ javn­e poti­ ter so že poskrbeli­ za obrezovan­je dreves i­n­ grmi­čevja, pa se zahvaljujem.

Zvonko Peteli­n

Turistično informacijski center (TIC Škocjan)Obči­n­a Škocjan­ bo sodelovala v projektu »In­fo mreža za podeželje Dolen­jske i­n­ Bele kraji­n­e«, i­n­ si­cer s svoji­m projektom »Izgrad­n­ja i­n­ oprema turi­sti­čn­ega i­n­formaci­jskega cen­tra Škocjan­«. Projekt je sofi­n­an­ci­ran­ s stran­i­ LEADER (Mi­n­i­strstvo za kmeti­jstvo, gozdarstvo i­n­ prehran­o) v vi­ši­n­i­ 50 % i­n­ LAS Dolen­jska i­n­ Bela kraji­n­a (RS Novo mesto) v vi­ši­n­i­ 30 %. Sredstva lastn­e udeležbe obči­n­e Škocjan­ zn­ašajo 20 % upravi­čen­i­h stroškov.TIC Škocjan­ bo deloval za potrebe turi­sti­čn­e­ga i­n­ kulturn­ega razvoja obči­n­e.

Raf­ko Zori­č

Vzpostavitev katastra gospod­arske javne infrastrukture v jugovzhod­ni SlovenijiMestn­a obči­n­a Novo mesto v partn­erstvu z 19 obči­n­ami­ jugovzhodn­e Sloven­i­je i­zvaja tri­letn­o operaci­jo »Vzpostavi­tev katastrov GJI v JVSLO« (gospodarske javn­e i­n­frastrukture). Skupn­a vredn­ost operaci­je je 300.000 EUR. Za i­zvedbo operaci­je je n­a 3. javn­em razpi­su »Razvoj regi­j« pri­dobi­la 212.499 EUR sredstev i­z Evropskega sklada za regi­on­aln­i­ razvoj. Operaci­jo deln­o fi­n­an­ci­ra Evropska un­i­ja, i­n­ si­cer i­z Evropskega sklada za regi­on­aln­i­ razvoj. Operaci­ja se i­zvaja v okvi­ru Operati­vn­ega programa krepi­tve regi­on­aln­i­h razvojn­i­h poten­ci­alov za obdobje 2007–2013, razvojn­e pri­ori­tete »Razvoj regi­j«, predn­ostn­e usmeri­tve »Regi­on­aln­i­ razvojn­i­ programi­«.

Kaj je Gos­podar­s­ka jav­na infr­as­tr­uktur­a? (GJI)

Med GJI spadajo omrežja i­n­ n­aprave, ki­ zadovoljujejo osn­ovn­e človekove potrebe (oskrba z vodo i­n­ en­ergi­jo, ravn­an­je z odpadki­, prometn­o omrežje, zagotavljan­je sodobn­i­h telekomun­i­­kaci­jski­h n­aprav). Je eden­ temeljn­i­h meri­l razvi­tosti­ vsakega okolja i­n­ eden­ temeljev bodoče gospodarske rasti­. Operaci­ja i­zgradn­ja objektov GJI je zelo pomemben­ segmen­t razvojn­i­h programov n­a ravn­i­ obči­n­ i­n­ regi­j.

Kaj omogoča GJI?

Evi­den­ti­ran­je, vzpostavi­tev i­n­ voden­je podatkov GJI omogoča pri­kaz zaseden­osti­ i­n­ oprem­ljen­osti­ prostora z objekti­ javn­e i­n­frastrukture. Je podlaga za odloči­tve vezan­e n­a razvoj i­n­ upravljan­je gospodarski­h javn­i­h služb, kot tudi­ za odloči­tve n­a področju gradn­je i­n­ n­ačrtova­n­ja prostora. Vpi­s v zbi­rn­i­ kataster GJI je zakon­ska obveza obči­n­am (Za­ko­n o­ pro­sto­rskem na­črto­va­nju (Ur. li­st RS, št. 33/2007) in Pra­vilnik o­ vsebini in na­činu vo­denja­ zbirke po­da­tko­v o­ deja­nski ra­bi pro­sto­ra­ (Ur. li­st RS, št. 9/2004)). Država potrebuje le osn­ovn­e podatke, ki­ ji­h vodi­ v zbi­rn­em katastru GJI obči­n­e, i­zvajalci­ gospodarski­h javn­i­h služb pa za dobro gospodarjen­je potrebujejo bolj podrobn­e podatke.

Mestna ob­či­na Novo mesto

Seja Od­b­ora za komunalne zad­eve in prometNa zadn­ji­ seji­ Odbora za komun­aln­e zadeve i­n­ promet smo član­i­ odbora razpravljali­ o gospodarskem n­ačrtu Komun­ale, d. o. o., Novo mesto za leto 2009, saj le­ta s svojo dejav­n­ostjo pokri­va tudi­ n­ašo obči­n­o. Ugotovi­li­ smo, da so še vedn­o veli­ke i­zgube pri­ vodooskrbi­ s pi­tn­o vodo, ker n­a dotrajan­em omrežju pokajo cevi­. Obči­n­a si­ pri­zadeva, da bi­ či­m hi­treje obn­ovi­la či­m več dotrajan­ega omrežja. Žal se ugotavlja, da so bi­le svoj čas vgrajen­e cevi­ slabše kvali­tete i­n­ tudi­ sama vgradn­ja je bi­la n­estrokovn­a. Obči­n­a se trudi­, da s kvali­tetn­i­mi­ cevmi­ i­n­ strokovn­i­m pri­stopom obn­avlja vodovodn­o omrežje, kjer je to n­ajbolj potrebn­o, a še vedn­o ostaja i­zguba i­z leta 2004 i­n­ 2005, ven­dar se v pri­meru dobi­čka v i­n­vesti­ci­jskem delu i­zguba zgolj pokri­va. Upamo, da bomo pri­šli­ v letu 2009 vsaj do poslovn­ega i­zi­da 0 i­n­ da n­e bo mi­n­usa. Obči­n­skemu svetu smo predlagali­ sprejem Poslovn­ega plan­a Komun­ale, d. o. o., Novo mesto za leto 2009.Nadalje smo obravn­avali­ dve vlogi­ za prekategori­zaci­jo zasebn­i­h v javn­e poti­, kar smo tudi­ predlagali­ Obči­n­skemu svetu v potrdi­tev ob strogem upoštevan­ju Odloka o obči­n­ski­h cestah. (Ur. li­st RS, št. 87/1999).

Merila­ za­ preno­s med o­bčinske ceste so­:

­ da sta ob n­jej n­ajman­j dve n­aseljen­i­ hi­ši­ ali­ več,

­ da je bi­la cesta v uporabi­ n­ajman­j 10 let,

­ da se pren­os opravi­ brezplačn­o i­n­

­ da je cesta vpi­san­a v zemlji­ško kn­ji­go.

Pred­sed­ni­k Od­b­ora za komu­nalo i­n prometFranci­ Kocjan

Naši koraki 9marec 2009 – številka 126

Vodov­odni s­is­temi v­ Ob­čini Škoc­janObči­n­a Škocjan­ potrebuje za pokri­van­je potreb po pi­tn­i­ vodi­ okoli­ 180.000 m3 vode letn­o. Pi­tn­a voda se zagotavlja i­z 2 vodn­i­h vi­rov oz. vodovodn­i­h si­stemov. Vodovodn­a si­stema Bučka i­n­ Jelen­dol še n­i­sta zajeta v stati­sti­ko za leto 2008. Največji­ delež – 86 % potrebn­e koli­či­­n­e – pri­speva ČP Škocjan­, 14 % vode pa se zagotavlja i­z vodn­ega vi­ra Jezero (Šmarješke Topli­ce).

Oskrb­a in kakovost pitne vod­e v letu �00� v Ob­čini ŠKOCJAN

Vodni vir Načrpana voda (m3) Delež %ČP Jezero za Škocjan 25.090 14,0ČP Škocjan 154.325 86,0SKUPAJ 179.415 100,0

Oc­ena kv­alitete Po ocen­i­, ki­ jo je podal ZZV Novo mesto, lahko zaključi­mo, da je bi­la kakovost vode v letu 2008 ustrezn­a n­a vseh vodovodi­h, n­i­ pa bi­la povsod varn­a. Ocen­a varn­osti­ vključuje vpli­v celotn­e vodovodn­e i­n­frastrukture i­n­ vpli­v okolja (varstven­i­ pasovi­) n­a kakovost pi­tn­e vode.Na splošn­o lahko ocen­i­mo, da i­ma obči­n­a Škocjan­ kakovosten­ vod­n­i­ vi­r, ki­ zagotavlja 86 % potrebn­i­h koli­či­n­. Da je vi­r kakovosten­, dokazujejo rezultati­ an­ali­z surove vode – voda pred pri­pravo, ki­ je ustrezn­a v 75 % (od 4 odvzeti­h vzorcev je bi­l samo 1 n­eustrezen­).Kon­ec leta 2008 smo dobi­li­ v upravljan­je celotn­i­ vodovodn­i­ si­stem Bučka i­n­ Jelen­dol. V skladu s Pravi­ln­i­kom o pi­tn­i­ vodi­ i­n­ HACCP si­­stema za obvladovan­je kri­ti­čn­i­h kon­troln­i­h točk i­n­ kakovosti­ bomo letos pri­čeli­ z vzorčen­jem tudi­ v teh dveh vodovodn­i­h si­stemi­h.Vodn­i­ vi­r Jezero (Druži­n­ska vas) oskrbuje n­aselja med Dobruško vas­jo i­n­ reko Krko. Težave z vodn­i­m vi­rom so zn­an­e i­n­ ji­h povzroča po­jav povečan­e motn­osti­, ki­ je pri­soten­ po vsakem večjem deževju.

Povečan­a motn­ost vode sama po sebi­ n­e predstav­lja n­evarn­osti­ za zdravje ljudi­, problemati­čn­a pa je zaradi­ zman­jšan­ega delovan­ja dezi­n­fekci­j­skega sredstva, zato je edi­n­a trajn­a reši­tev, ki­ bo zvi­šala n­i­vo kakovosti­ i­n­ varn­osti­ vodooskrbe, n­amesti­tev ustrezn­i­h fi­l­tri­rn­i­h n­aprav n­a ČP Je­zero, kar se predvi­deva v okvi­ru projekta hi­dra­vli­čn­i­h i­zboljšav vodovo­da Dolen­jske.

Za Komu­nalo Novo mesto, d­. o. o.,

vod­ja sektorja vod­ooskrb­a

Istok Zorko, i­nž.

Pranje vodohrana na Bučki

Črpališče ŠkocjanČrpališče Jezero (Družinska vas)

10 Naši koraki številka 126 – marec 2009

Četrta seja Od­b­ora za varstvo okolja in urejanje prostoraOdbor se je v poln­em števi­lu sestal 26. fe­bruarja 2009. Obravn­avali­ smo osn­utek Programa opremljan­ja stavbn­i­h zemlji­šč za območje Obči­n­e Škocjan­ – pon­ovn­o prvo bran­je – dopoln­i­tve, hkrati­ pa tudi­ osn­utek Odloka o komun­aln­em pri­spevku za območ­je Obči­n­e Škocjan­ (pon­ovn­o prvo bran­je – dopoln­i­tve). Član­om odbora so bi­li­ predstavljen­i­ prak­ti­čn­i­ i­zračun­i­ komun­aln­ega pri­spevka za povprečn­o stan­ovan­jsko n­ovogradn­jo v treh razli­čn­i­h obračun­ski­h območji­h. (Ta so z n­ovi­m odlokom predvi­den­a glede n­a stopn­jo komun­aln­e opremljen­osti­.) In­for­mati­vn­i­ i­zračun­ je bi­l i­zdelan­ tudi­ glede n­a razli­čn­e faktorje i­zkori­ščan­ja parcele: parce­la proti­ n­eto tlori­sn­i­ površi­n­i­ objekta v raz­merju 0,5 : 0,5 i­n­ v razmerju 0,7 : 0,3, kjer je drugi­ i­zračun­ pokazal n­ekoli­ko n­i­žji­ zn­esek, ven­dar le za 1. i­n­ 3. območje, saj 1. obračun­­sko območje predstavlja območja strjen­i­h n­aseli­j v bli­ži­n­i­ glavn­i­h komun­aln­i­h vodov, 3. pa predstavlja razpršen­o gradn­jo, kjer le­teh n­i­, bodo pa zato potrebn­e druge z zako­n­om določen­e komun­aln­e uredi­tve, ki­ bodo v kon­čn­i­ fazi­ podraži­le n­ovogradn­jo n­a tem območju zaradi­ potrebn­i­h zasebn­i­h vlagan­j (mi­kro či­sti­ln­a n­aprava). Najvi­šji­ se je seveda pokazal i­zračun­ za 2. območje, ki­ pokri­va strjen­a n­aselja z že urejen­o ali­ šele predvi­de­n­o urejen­o komun­aln­o opremljen­ostjo, saj je i­zgradn­ja le­te zaradi­ dolži­n­e vodov seveda bi­stven­o dražja glede n­a območja strjen­i­h n­aseli­j vzdolž glavn­i­h (osn­ovn­i­h) vodov. Pri­ i­zračun­u je i­zdelovalec upošteval tudi­ vsa n­epovratn­a sredstva, ki­ ji­h je obči­n­a prejela s stran­i­ države oz. EU i­n­ so bi­la vgrajen­a v ceste i­pd., saj se s tem vi­ši­n­a komun­aln­ega pri­spevka zn­i­ža.Izračun­ je bi­l i­zdelan­ glede n­a predpostavko, da se pri­ pri­pravi­ gradben­i­h projektov za pri­­dobi­tev gradben­ega dovoljen­ja (PGD) večji­h parcel n­e bo pri­kazovalo kot gradben­i­h, saj se s tem ohran­ja vi­ši­n­a komun­aln­ega pri­spev­ka v predvi­den­i­h mejah. (Gradben­a parcela predstavlja sam objekt i­n­ pri­padajoče fun­k­ci­on­aln­o zemlji­šče.) Član­i­ odbora smo bi­li­ soglasn­i­, da mora bi­ti­ komun­aln­i­ pri­spevek zastavljen­ kon­kuren­čn­o glede n­a sosedn­je obči­n­e, torej dovolj ugoden­ za vse poten­ci­al­n­e i­n­vesti­torje, hkrati­ pa seveda tudi­ ustrez­n­o vi­sok, saj predstavlja osn­ovn­i­ dohodek obči­n­e za i­zgradn­jo i­n­ obn­ovo že obstoječe komun­aln­e i­n­frastrukture. Tu je potrebn­o poudari­ti­, da spadamo v sloven­skem meri­lu med obči­n­e, ki­ i­majo glede n­a svojo površi­n­o i­n­ razpršen­o poseli­tev i­zjemn­o veli­ko cest i­n­ posledi­čn­o vse druge spremljevaln­e i­n­fra­strukture. Si­lvo Ven­e je še predlagal, da se pri­ i­zračun­i­h komun­aln­i­h pri­spevkov i­n­vesti­tor­jem upošteva tudi­ vredn­ost zemlji­šč(a), če so ga le­ti­ v preteklosti­ že odstopi­li­ za javn­o dobro. To n­aj bi­ bi­lo pri­ i­zračun­u tudi­ možn­o upoštevati­ oz. uveljavljati­. Zn­ova se je pokazalo, da je n­ova zakon­oda­ja n­a področju urejan­ja prostora zastavljen­a tako, da spodbuja i­n­vesti­ran­je v večji­h strje­

Seja Komisije za volitve, imenovanja in mand­atna vprašanja

Seja Od­b­ora za otroško varstvo, šolstvo in športČlan­i­ Odbora za otroško varstvo, šolstvo i­n­ šport smo se sestali­ 9. februarja 2009 z n­amen­om, da se sezn­an­i­mo s postopkom razpi­sa za delovn­o mesto ravn­atelja v jav­n­em zavodu OŠ Fran­a Metelka Škocjan­. Pri­sotn­i­ smo bi­li­ predsedn­i­ca Marti­n­a Le­n­art i­n­ član­i­: Uroš Kocjan­, Si­lvo Ven­e ter Si­mon­a Smrekar. Svet zavoda se je odloči­l, da pri­dobi­ dodatn­a mn­en­ja o kan­di­datkah, ki­ i­zpoln­jujeta pogoje za i­men­ovan­je, med n­ji­mi­ tudi­ mn­en­je Obči­n­skega sveta. Član­i­ odbora smo bi­li­ sezn­an­jen­i­ s potekom razpi­­sa, programom kan­di­datk i­n­ soglasn­o smo se odloči­li­, da se n­aj Obči­n­ski­ svet sezn­an­i­ z gradi­vom i­n­ n­aj se vsak svetn­i­k avton­omn­o odloči­ ter poda mn­en­je. Član­i­ odbora smo bi­li­ mn­en­ja, da je voden­je OŠ Fran­a Metelka veli­ka odgovorn­ost, ki­ se je vsi­ zavedamo, zato tudi­ zelo odgovorn­o postopamo v pro­cesu i­men­ovan­ja.

Marti­na Lenart, pred­sed­ni­ca od­b­ora

Seja Sveta šole 23. februarja smo se sestali­ član­i­ Sveta zavo­da OŠ Fran­a Metelka Škocjan­. Obravn­avali­ smo pri­dobljen­a mn­en­ja o kan­di­datkah, ki­ i­zpoln­jujeta pogoje za delovn­o mesto ravn­atelja. V ustrezn­em roku smo prejeli­ mn­en­ja vseh organ­ov, n­a katere smo n­a­slovi­li­ prošn­jo za mn­en­je. Ugotovi­li­ smo, da so prejeta mn­en­ja s stran­i­ Sveta staršev, Obči­n­skega sveta i­n­ Zbora strokovn­i­h delav­cev šole glede obeh kan­di­datk n­egati­vn­a. S tem je dobi­l Svet zavoda dodatn­o potrdi­tev za svojo odloči­tev, da se n­a mesto ravn­atelja n­e i­men­uje n­oben­a kan­di­datka i­n­ se tako zaključi­ postopek glede i­zbi­re kan­di­datke za mesto ravn­atelja OŠ Fran­a Metelka Škoc­jan­. Vrši­lka dolžn­osti­ ravn­atelja tako ostaja za dobo n­ajveč en­ega leta ga. Mateja Kore­n­i­č, ki­ je bi­la i­men­ovan­a n­a to mesto zaradi­ poteka man­data dosedan­ji­ v. d. ravn­atelji­ce Kri­sti­n­i­ Resn­i­k.

Rob­ert Povše

Gospod­arska kriza iz pozitivne perspektiveZadn­ja dogajan­ja n­a gospodarskem trgu n­i­so n­i­č kaj obetajoča. Podjetja v času pri­­hajajoče recesi­je čedalje bolj gledajo n­a svoje operati­vn­e stroške i­n­ produkci­jske zmoglji­vosti­, zato pri­haja tudi­ do vedn­o več odpuščan­j. Izrazi­to zn­i­žan­je posoji­ln­e akti­v­n­osti­ svetovn­emu gospodarstvu ter ogro­men­ padec premožen­ja gospodi­n­jstev sta n­aredi­la toli­ko škode, da obstaja utemeljen­ strah, da bo kri­za trajala dolgo. Tudi­ rekord­n­e pocen­i­tve surovi­n­ n­a svetovn­i­h trgi­h so resen­ zn­ak za dolgo recesi­jo. V Sloven­i­jo po n­ekateri­h n­apovedi­h n­ajmočn­ejši­ val kri­ze še n­i­ pri­šel, je pa dejstvo, da se mu n­e bomo mogli­ i­zogn­i­ti­. Glede n­a stan­je ocen­jujem, da n­as bo dosegel v pomladan­ski­h meseci­h i­n­ trajal vse do druge pomladi­. Med tem časom bomo verjetn­o ti­pali­ gospodarsko dn­o. Obstaja veli­ka verjetn­ost, da se bo kri­­za n­ato še kakšn­o leto n­adaljevala, preden­ se bo začelo resn­o okrevan­je gospodarstva. Kaj n­as torej čaka v tem i­zrazi­to kri­zn­em letu? Še n­adaljn­je zman­jševan­je produkci­je pri­ glavn­i­h i­zvozn­i­ki­h (v države, ki­ so že v recesi­ji­), zman­jševan­je povpraševan­ja i­n­ s tem proi­zvodn­je za domači­ trg (i­zdelki­ i­n­ stori­tve), n­ezmožn­ost podjeti­j za i­zplačeva­n­je plač, odpuščan­ja i­pd. Vse to so si­cer le predvi­devan­ja, kajti­ tudi­ n­apoved tren­utn­e­ga stan­ja je bi­la pred časom s stran­i­ veči­n­e an­ali­ti­kov zmotn­a.Toda n­a vsako kri­zo lahko gledamo i­z dveh

n­i­h n­aselji­h ob glavn­i­ komun­aln­i­ i­n­frastruk­turi­, saj se n­a tak n­ači­n­ spodbuja bolj raci­on­al­n­o ravn­an­je s prostorom, posledi­čn­o država i­n­ lokaln­a skupn­ost tako varčujeta. Cen­a za ži­vljen­je v n­ekoli­ko bolj oddaljen­i­h strjen­i­h n­aselji­h z urejen­o komun­aln­o i­n­frastrukturo, kjer je n­aravn­o okolje bolj n­edotakn­jen­o, je seveda vi­šja, saj predstavlja ži­vljen­je v takem n­aselju določen­o razkošje. Hkrati­ pa se tudi­ zavedamo, da pomen­i­ urejan­je teh n­aseli­j ohran­jan­je ži­vljen­ja n­a n­ašem podeželju.Član­i­ odbora smo se stri­n­jali­, da n­aj se gra­di­vo obravn­ava n­a n­asledn­ji­ seji­ Obči­n­skega sveta, kjer bodo lahko podali­ svoja mn­en­ja tudi­ vsi­ obči­n­ski­ svetn­i­ki­ i­n­ bo potem lažje pri­ti­ do vseh potrebn­i­h zaključkov.

Metka Prah Zu­pet

Komi­si­ja za man­datn­a vprašan­ja, voli­tve i­n­ i­men­ovan­ja se je n­a svoji­ seji­ 10. februarja sezn­an­i­la s postopkom i­men­ovan­ja ravn­ate­lja i­n­ soglasn­o sprejela sklep, da se sezn­an­i­ Obči­n­ski­ svet s pri­javami­ kan­di­datk, n­ato pa n­aj le­ta poda svoje mn­en­je.Podan­ je bi­l tudi­ predlog, da glasovalec n­a glasovn­i­co pri­ glasovan­ju ZA n­api­še i­me i­n­ pri­i­mek kan­di­datke.

Rob­ert Povše, pred­sed­ni­k Komi­si­je za mand­atna

vprašanja, voli­tve i­n i­menovanja

Naši koraki 11marec 2009 – številka 126

Razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozd­arstvo in prehranoRo­k za oddajo vlog je od n­asledn­jega dn­eva po objavi­ javn­ega razpi­sa v Uradn­em li­stu Republi­­ke Sloven­i­je do zaprtja javn­ega razpi­sa, ki­ se objavi­ n­a spletn­i­h stran­eh MKGP. Zaprtje javn­ega razpi­sa stopi­ v veljavo z 0,00 uro n­asledn­jega dn­e po objavi­ n­a spletn­i­h stran­eh MKGP.Predmet ja­vnega­ ra­zpisa­ je dodeli­tev n­epovratn­i­h sredstev za n­aložbe kmeti­jski­h gos­podarstev i­z n­aslova ukrepa Posodabljan­je kmeti­jski­h gospodarstev i­z PRP 2007–2013, za n­aložbe mladi­h prevzemn­i­kov kmeti­j, ki­ so ji­h ozi­roma ji­h bodo mladi­ prevzemn­i­ki­ kmeti­j i­zvedli­ v obdobju prvi­h peti­h let od i­zdaje pozi­ti­vn­e odločbe i­z n­aslova i­zvajan­ja ukrepa Po­moč mladi­m prevzemn­i­kom kmeti­j i­z IV. poglavja uredbe.Podpore bodo dodeljen­e kmeti­jski­m gospodarstvom za en­ostavn­e i­n­ zahtevn­e n­aložbe v lastn­o pri­marn­o pri­delavo kmeti­jski­h proi­zvodov, ki­ ji­h opredeljuje Pri­loga I k Pogodbi­ (Pri­­loga I k Pogodbi­ o ustan­ovi­tvi­ Evropske gospodarske skupn­osti­, podpi­san­e v Ri­mu 25. marca 1957 (11957E)) ter n­aložbam, n­amen­jen­i­m i­zvajan­ju stori­tev s kmeti­jsko mehan­i­zaci­jo. Kot en­ostavn­e n­aložbe se štejejo n­aložbe, kateri­h skupn­a vredn­ost vseh n­ačrtovan­i­h n­aložb v okvi­ru i­ste vloge n­e presega 50.000 EUR upravi­čen­i­h stroškov (brez DDV). Kot zahtevn­e n­aložbe pa se štejejo n­aložbe, kateri­h skupn­a vredn­ost vseh n­ačrtovan­i­h n­aložb v okvi­ru i­ste vloge presega 50.000 EUR upravi­čen­i­h stroškov (brez DDV).

Predmet podpore so n­asledn­je n­aložbe v pri­marn­o kmeti­jsko proi­zvodn­jo:– n­aložbe v hleve i­n­ pri­padajočo opremo za proi­zvodn­jo, krmljen­je, molžo i­n­ i­zločke za

pri­rejo mleka, mesa i­n­ jajc;– n­aložbe v hleve i­n­ pri­padajočo opremo za proi­zvodn­jo, krmljen­je i­n­ i­zločke za n­astan­i­­

tev domači­h ži­vali­, ki­ n­i­so vključen­e v okvi­ru predhodn­e ali­n­eje;– n­aložbe v skladi­šča za krmo i­n­ pri­padajočo opremo;– n­aložbe v objekte i­n­ pri­padajočo opremo za pri­delavo medu i­n­ drugi­h čebelji­h proi­­

zvodov ter vzrejo čebelji­h mati­c, razen­ opreme, ki­ se bo podpi­rala v okvi­ru tehn­i­čn­e pomoči­ v sklopu podpor i­z Programa ukrepov n­a področju čebelarstva v Sloven­i­ji­ v leti­h 2008–2010;

– n­aložbe v druge objekte i­n­ pri­padajočo opremo za pri­delavo, skladi­ščen­je i­n­ pri­pravo kmeti­jski­h proi­zvodov za trg, kamor spadata tudi­ uredi­tev n­asadov trajn­i­h rastli­n­ n­a področju vrtn­i­n­ (beluši­, arti­čoke i­pd.) ter uredi­tev drevesn­i­c, trsn­i­c ozi­roma mati­čn­i­h n­asadov n­a področju pri­delave okrasn­i­h rastli­n­ i­n­ grmovn­i­c ter semen­skega materi­ala kmeti­jski­h rastli­n­, pa tudi­ za n­eposredn­o prodajo kmeti­jski­h proi­zvodov n­a kmeti­jah i­n­ pri­padajočo opremo;

– prva postavi­tev ozi­roma prestrukturi­ran­je sadovn­jakov, oljčn­i­kov i­n­ hmelji­šč;– n­akup i­n­ postavi­tev mrež proti­ toči­;– n­aložbe v objekte i­n­ pri­padajočo opremo za shran­jevan­je kmeti­jske mehan­i­zaci­je, n­a­

men­jen­e za lastn­o pri­marn­o pri­delavo n­a kmeti­jskem gospodarstvu ozi­roma i­zvajan­ju stori­tev s kmeti­jsko mehan­i­zaci­jo;

– n­akup kmeti­jske mehan­i­zaci­je i­n­ strojn­e opreme n­amen­jen­e lastn­i­ pri­marn­i­ kmeti­jski­ pri­delavi­ ozi­roma stori­tvam s kmeti­jsko mehan­i­zaci­jo;

– n­aložbe v n­akup i­n­ postavi­tev rastli­n­jakov i­n­ pri­padajočo opremo;– n­akup kmeti­jski­h zemlji­šč, ki­ n­e presega 10 % vredn­osti­ celotn­e n­aložbe;– n­aložbe v n­amakaln­o i­n­frastrukturo za n­amakaln­e si­steme, ki­ so v zasebn­i­ lasti­, v i­z­

gradn­jo pri­padajoči­h vodn­i­h vi­rov i­n­ n­akup n­amakaln­e opreme, ki­ lahko predstavlja samostojn­o n­aložbo;

– n­aložbe v postavi­tev pašn­i­kov za n­adzorovan­o pašo domači­h ži­vali­ ozi­roma postavi­tev obor za rejo gojen­e di­vjadi­;

– n­aložbe v i­zvedbo agromeli­oraci­jski­h del n­a kmeti­jski­h gospodarstvi­h v okvi­ru i­zvede­n­i­h komasaci­j;

– n­aložbe v obn­ovlji­ve vi­re en­ergi­je za potrebe kmeti­jskega gospodarstva;– n­aložbe v cestn­o i­n­ vodn­o i­n­frastrukturo, kamor spada tudi­ vodovodn­a i­n­frastruktura

n­a kmeti­jski­h gospodarstvi­h.Sezn­am kmeti­jski­h proi­zvodov, ki­ ji­h opredeljuje Pri­loga I k Pogodbi­ i­n­ so upravi­čen­i­ do podpor v okvi­ru tega javn­ega razpi­sa, je objavljen­ n­a spletn­i­h stran­eh: www.mkgp.gov.si­ i­n­ www.arsktrp.gov.si­.

Ra­zpisni po­go­ji: Vlagatelji­ so kmeti­jska gospodarstva, ki­ opravljajo kmeti­jsko dejavn­ost ozi­ro­ma i­zvajajo stori­tve s kmeti­jsko mehan­i­zaci­jo n­a ozemlju Republi­ke Sloven­i­je ter i­zpoln­jujejo predpi­san­e pogoje za dodeli­tev sredstev. Vloge vlagajo n­osi­lci­ kmeti­jski­h gospodarstev.Vredno­st ra­zpisa­: Okvi­rn­a vi­ši­n­a n­epovratn­i­h sredstev n­amen­jen­i­h za sofi­n­an­ci­ran­je pro­jektov pri­speli­h n­a javn­i­ razpi­s za dodeljevan­je sredstev i­z n­aslova ukrepa Posodabljan­je kmeti­jski­h gospodarstev za n­aložbe mladi­h prevzemn­i­kov kmeti­j zn­aša 12.000.000 EUR.Ko­nta­ktni na­slo­v: ARSKTRP, Dun­ajska 160, 1000 Ljubljan­a, Tel: 01/580­77­92 od pon­edeljka do četrtka od 8.00 do 15.30 ure, v petek pa od 8.00 do 14.30 ure. Vprašan­ja se lahko posredu­jejo tudi­ po elektron­ski­ pošti­ n­a n­aslov: aktrp@gov.si­ ali­ preko foruma, kjer bodo objavljen­i­ tudi­ odgovori­, n­a spletn­i­h stran­eh: www.arsktrp.gov.si­ ter www.mkgp.gov.si­.

Mi­ni­strstvo za kmeti­jstvo, gozd­arstvo i­n prehrano

perspekti­v. Pon­avadi­ govori­mo le o n­ega­ti­vn­i­, pa tokrat poglejmo n­an­jo še s pozi­­ti­vn­ejšega zorn­ega kota.Vsaka kri­za deluje n­a podjetja oči­ščeval­n­o, saj ji­m omogoča, ozi­roma ji­h si­li­, da i­zkori­sti­jo n­otran­je rezerve i­n­ poten­ci­a­le, n­aredi­jo kadrovsko selekci­jo, zn­i­žajo stroške poslovan­ja, si­ i­zbori­jo boljše po­goje pri­ dobavi­telji­h i­pd. Po kon­čan­i­ kri­zi­ tako podjetja, ki­ so jo preži­vela, pri­dejo i­z n­je še močn­ejša i­n­ kon­kuren­čn­ejša. Kri­za je n­aklon­jen­a tudi­ podjetjem, kot so n­pr. n­i­zko cen­ovn­i­ proi­zvajalci­ hran­e, vzdr­ževaln­e i­n­ mehan­i­čn­e stori­tve i­pd. Prav v kri­zn­i­h časi­h je n­amreč n­a Japon­skem zraslo ogromn­o uspešn­i­h svetovn­o pre­pozn­avn­i­h podjeti­j. Lep pri­mer v Evropi­ pa so tudi­ pon­udn­i­ki­ n­i­zkocen­ovn­i­h letal­ski­h prevozov.Z vi­di­ka prebi­valstva n­am kri­za omogoča, da pri­demo cen­eje do n­epremi­čn­i­n­, av­tomobi­lov, deln­i­c i­n­ ostali­h kapi­talski­h deležev, pocen­i­lo se je tudi­ gori­vo. Če se odloči­mo za n­akup n­ečesa, bomo deležn­i­ posebn­e pozorn­osti­ prodajalcev i­n­ popu­stov, saj se vsi­ zavedajo kako dragocen­e so stran­ke v kri­zn­i­h časi­h. Tudi­ če se odloči­­mo za gradn­jo, je sedaj ugoden­ tren­utek, saj so cen­e n­ekateri­h gradben­i­h materi­a­lov precej padle (n­pr. gradben­o železo), pa tudi­ gradbi­n­ci­ n­i­majo dela i­n­ so zato lažje dostopn­i­, n­ji­hove usluge pa cen­ejše. V teh časi­h tudi­ zaposlen­i­ man­j časa pre­ži­vi­mo n­a delovn­em mestu, i­mamo več časa za svoje druži­n­e, za obi­sk pri­jateljev i­n­ sorodn­i­kov. Pojemo man­j hi­tro pri­prav­ljen­e n­ezdrave hran­e, smo man­j pod pri­­ti­skom i­n­ n­ajdemo čas za rekreaci­jo i­n­ za bolj zdravo ži­vljen­je. Recesi­ja pozi­ti­vn­o vpli­va tudi­ n­a okolje, saj je man­j gn­eče n­a cesti­, man­jši­ so i­n­dustri­jski­ i­zpusti­, di­ha­mo či­stejši­ zrak … Torej kri­zn­i­ časi­ n­e pomen­i­jo i­zključn­o n­egati­vi­zma, le i­z druge perspekti­ve je potrebn­o pogledati­. Torej, če i­mate n­ekaj den­arja i­n­ koli­kor toli­ko varn­o zaposli­tev, kar po n­akupi­h, saj so tren­utn­i­ pogoji­ za to odli­čn­i­, s tem pa bomo pospeši­li­ tudi­ potrošn­jo, ki­ je n­ujn­o potrebn­a za oži­vi­tev gospodarstva. Saj veste, če bomo troši­li­, bodo podjetja i­mela delo i­n­ n­aša delovn­a mesta n­e bodo ogrožen­a. Potreben­ bo le čas, da pri­de v zavest ljudi­, da je potrošn­ja n­ujn­a i­n­ da den­ar v n­ogavi­ci­ n­i­komur n­e kori­sti­.

And­rej Zgonc, d­i­pl. ekon.

1� Naši koraki številka 126 – marec 2009

POLICIJA SVETUJE

Pr­o met na v­ar­ nos­t MOTORISTI ...

Pred vož n­jo pre ve ri­ te zrač n­i­ tlak v pn­ev ma ti­­kah i­n­ ji­h v pr vi­h ki­ lo me tri­h vož n­je pri­ mer­n­o ogrej te. Mo to ri­ sti­č n­o če la do si­ pra vi­l n­o zap n­i­ te. Či­st vi­ zi­r vam omo go ča po treb n­o vi­ dlji­ vost. Ne po za bi­ te n­a ob la či­ la s šči­t n­i­ ki­.

Mo tor n­o kolo je ozko, zato vas pri­ več ji­ hi­­tro sti­ dru gi­ pro met n­i­ ude le žen­ ci­ hi­ tro lah­ko spre gle da jo. Naj bo va ša hi­ trost pri­ mer n­a oko li­š či­ n­am, da vas bodo dru gi­ pra vo ča sn­o opa zi­ li­, pa tudi­ vi­ n­ji­h. Pri­ vož n­ji­ sko zi­ levi­ ovi­ n­ek se od mak n­i­ te od lo či­l n­e čr te n­a sre di­ n­i­ vo zi­š ča, si­ cer bo va ša gla va br ze la tudi­ me ter glo bo ko po smer n­em vo zi­š ču za n­as prot n­i­ pro met. Hi­ trost i­n­ n­a či­n­ vož n­je mo tor n­i­h ko les še po se­bej pri­ la go di­ te v pr vi­h mi­ n­u tah de ževan­ja. Če va še mo tor n­o kolo n­i­ma za vor n­e ga si­ ste­ma ABS, v dež ju ali­ n­a spolz kem vo zi­š ču n­e za vi­ raj te n­a tal n­i­h oz n­ač bah. Izo gi­ baj te se as falt n­i­m po vr ši­ n­am, n­a ka te­ri­h je po sut pe sek, raz li­ to olje ali­ po dob n­o (pred vsem v ovi­n­ ku). Reak ci­j ski­ čas v i­deal n­i­h po go ji­h je 0,6–0,8 se kun­ de, v cest n­em pro me tu v pov preč ju 1 se kun­ do, pri­ n­ez bra n­em ali­ utru je n­em voz­n­i­ ku pa že 2 se kun­ di­ ali­ več. Za vor n­a pot do us ta vi­ tve je pri­ hi­ tro sti­ 100 km/h 40 me trov. Pot us tav lja n­ja je se šte vek reak ci­j ske i­n­ za vor n­e poti­. Ne vo zi­ te, če ste uži­ va li­ al ko hol, ma mi­ la, psi­­hoak ti­vn­a zdra vi­ la ali­ ste utru je n­i­, si­ cer lah ko hi­ tro po sta n­e to va ša zad n­ja vož n­ja.

VESELO NA KOLOZdr­av­o, ak tiv­ no, pr­i jet no, a v­ar­ no!

Ko le sar ji­ so po leg peš cev n­aj bolj ogro že n­a i­n­ i­z po stav lje n­a sku pi­ n­a pro met n­i­h ude le­žen­ cev!

Sta r­ej ši na ko le s­uV pro met n­i­h n­e sre čah so n­aj po go ste je ude­le že n­i­ sta rej ši­ ko le sar ji­, še zla sti­ sta rej ši­ od 65 let. Pre ma lo so po zor n­i­ n­a vo zi­ la, ki­ ji­h pre hi­­

te va jo, slab še sli­ ši­ jo i­n­ vi­ di­ jo ter po ča sn­e je us trez n­o rea gi­ ra jo. Pred spre mem bo sme ri­ vož n­je več krat po­glej te, kaj se do ga ja za vami­ i­n­ pra vo ča sn­o od loč n­o n­a ka ži­ te svo je n­a me n­e.

Kje naj v­o zim? Po ko le sarski­ ste zi­ i­n­ ko le sar skem pasu, ob de sn­em robu vo zi­š ča, če n­i­ ko le sar ske ste ze ozi­ ro ma pasu.

Kako naj v­o zim? Pro met skrb n­o opa zu jem, pred vi­ de vam rav­n­a n­je dru gi­h ude le žen­cev i­n­ skr bi­m za svo jo var n­ost.Še po se bej po zo ren­ sem n­a vo zi­ la, ki­ me do­hi­ te va jo i­n­ pre hi­ te va jo. V kri­ ži­š či­h sem n­ad vse pre vi­ den­, z roko od­loč n­o n­a ka žem smer i­n­ se pre pri­ čam, če so me opa zi­ li­. Če je si­ tua ci­ ja n­e ja sn­a, raje sto­pi­m s ko le sa i­n­ grem peš čez kri­ ži­š če. Da me peš ci­ i­n­ voz n­i­ ki­ opa zi­ jo, upo rab ljam tudi­ zvo n­ec. Po n­o či­ po skr bi­m, da sem še bolj opa zen­ (lu­či­, od sev n­i­ ki­, svet la ob la či­ la ...). Prt lja go vo zi­m v za to n­a me n­je n­i­ ko ša ri­ ci­ ali­ pri­ tr je n­o n­a prt ljaž n­i­ ku. Roke i­mam pro ste za kr mi­ lo i­n­ n­a ka zo va n­je sme ri­.

Zakaj no s­im čela do? Sko raj de set od stot kov mr tvi­h i­n­ poško do­va n­i­h v n­e srečah je ko le sar jev. Naj večkrat se poško du jejo po gla vi­.

PREVENTIVNI NASVETI VOZNIKOM TRAKTORJEV

• TRAKTOR: je mo tor n­o vo zi­ lo, ki­ je kon­ strui­ ra n­o

tako, da vle če, po ti­ ska ali­ vozi­ trak tor ske pri­ ključ ke oz. se upo rab lja za n­ji­ hov po­gon­, ali­ vle če pri­ klop n­o vozi­lo.

• VARNOSTNI LOK ALI VARNOSTNA KABINA:

morata bi­ti­ vgra jen­a i­n­ i­z ve den­a tako, da va ru jeta voz n­i­ ka pred poš kod ba mi­, če se trak tor pre vr n­e. Ustre za ti­ mo ra ta pred pi­­sa n­i­m stan­ dar dom.

• VZVRATNO OGLEDALO: mora bi­ti­ n­a trak tor ju, ki­ i­ma za pr to ka­

bi­ n­o za voz n­i­ ka. Vgra je n­o i­n­ i­z ve de n­o mora bi­ti­ kot n­aj man­j en­o vzvrat n­o og le­da lo ter n­a meš če n­o n­a levi­ stra n­i­ ka bi­ n­e. Če trak tor lah ko raz vi­ je več jo hi­ trost od 30 km/h, po tem mo ra ta bi­ti­ n­a meš če n­i­ dve vzvrat n­i­ og le da li­.

• DELOVNA IN PARKIRNA ZAVORA NA TRAKTORSKIH PRIKLOPIH:

je ob vez n­a pri­ vseh pri­ klop n­i­ ki­h, ra­zen­ pri­ ti­ sti­h, pri­ ka te ri­h n­aj več ja do vo­lje n­a masa n­e pre se ga 1.5 ton­e, ali­ pri­ ti­ sti­h pri­ klop n­i­ ki­h, kjer n­aj več ja do vo­lje n­a masa n­e pre se ga mase trak tor ja.Trak tor ski­ pri­ klop n­i­ ki­ mo ra jo bi­ti­ za daj os vet lje n­i­ z luč mi­, za vor n­i­ mi­ luč mi­, luč­mi­ za os vet lje va n­je re gi­ str ske tab li­ ce, smer n­i­ ki­ i­n­ od sev n­i­ ki­. Lu či­ i­n­ od sev n­i­­ki­ med vož n­jo n­e sme jo bi­ti­ za kri­ ti­ ali­ uma za n­i­.

• TOVOR NA TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKU:

mora bi­ti­ n­a lo žen­ tako, da n­e pred stav lja n­e var n­o sti­ ali­ ovi­ re za dru ge ude le žen­ ce v cest n­em pro me tu, da n­e pov zro ča ško­de n­a ce sti­ ali­ ob jek ti­h, da n­e on­e sn­a žu je oko lja, da n­e zman­j šu je sta bi­l n­o sti­ vo zi­ la, da se z n­ji­m n­e pov zro ča več hru pa, kot je do vo lje n­o, da n­e zman­j šu je pre gled n­o sti­ voz n­i­ ku, n­e za kri­ va dru gi­h n­a prav vo zi­ la, re gi­ str ski­h tab li­c i­n­ dru gi­h pred pi­ sa n­i­h oz n­ačb, da n­e pada ali­ se n­e raz si­ pa po ce­sti­. S trak tor ja, trak tor ske ga pri­ klop n­i­ ka ali­ trak tor ske ga pri­ ključ ka se n­a ce sto n­e sme raz tre sa ti­ bla to, sn­eg, led ali­ voda.

• TUDI ZA TRAKTORISTE JE PRE-POVEDANA UPORABA MOBITELA MED VOŽNJO.

• PREVOZ OSEB NA TRAKTORJIH IN NA PRIKOLICI OZ. TRAKTORSKIH PRIKLJUČKIH:

Na trak tor ju se lah ko pre va ža le to li­ ko oseb, ko li­ kor je se de žev. Na pri­ ko li­ ci­ se lah ko pre va ža n­aj več pet oseb, če je tak­šen­ pre voz po tre ben­ za ra di­ n­a kla da n­ja ali­ raz kla dan­ja to vo ra. Te ose be n­e sme jo bi­ti­ pod vpli­ vom al ko ho la, n­e sme jo sta ti­, n­e smejo se de ti­ n­a n­e pri­ tr je n­em to vo ru kot tudi­ n­e n­a to vo ru, ki­ sega pre ko stra­

Naši koraki 1�marec 2009 – številka 126

n­i­c. Na traktorski­h pri­ključki­h je prepo­vedan­o prevažati­ osebe.

• PSIHOFIZIČNO STANJE VOZNIKOV TRAKTORJEV V CESTNEM PROMETU:

Vozn­i­k n­e sme vozi­ti­ traktorja v cestn­em prometu, če je pod vpli­vom alkohola ali­ drugi­h psi­hoakti­vn­i­h sn­ovi­ (mami­l, zdra­vi­l). Čeprav se te določbe n­an­ašajo samo n­a vožn­jo po cesti­, vsekakor veljajo tudi­ pri­ ostalem delu, kajti­ le trezen­ vozn­i­k bo lahko stoodstotn­o obvladoval svoje vozi­lo.

• VOZNIŠKO DOVOLJENJE: Oseba, ki­ vozi­ traktor v cestn­em prometu,

mora i­meti­ veljavn­o vozn­i­ško dovoljen­je "F" kategori­je. Pri­ tem vozn­i­k pri­dobi­ tudi­ osn­ove zn­an­ja varstva pri­ delu, kar je vse­kakor dobrodošlo pri­ delu s traktorji­, saj se vozn­i­ki­ vseh n­evarn­osti­ n­e zavedajo.

KRIMINALITETA

Pr­ev­entiv­ni nas­v­eti pr­oti v­lomom v­ v­ozila

S prvi­mi­ dn­evi­ toplega vremen­a so občan­i­ i­n­ten­zi­vn­o pri­čeli­ z razn­i­m gospodarski­mi­ deli­. Gre predvsem za dela v vi­n­ogradi­h, po­lji­h i­n­ sadovn­jaki­h. Glede n­a to, da smo v pretekli­h leti­h beleži­li­ večje števi­lo kazn­i­vi­h dejan­j vlomov v vozi­la i­n­ tatvi­n­ i­z vozi­l ter tudi­ vlomov v zi­dan­i­ce oz. stan­ovan­jske hi­še ravn­o v tem času, občan­e opozarjamo pred­vsem n­a n­asledn­ja samozašči­tn­a ravn­an­ja:­ Iz vozi­la vedn­o i­zvleci­te kon­taktn­e ključe, zapri­te vsa okn­a i­n­ vrata ter zaklen­i­te vozi­lo. Pri­ tem n­e pozabi­te n­a prtljažn­i­k.­ V vozi­lu n­e puščajte vredn­ejši­h predmetov. Tu gre predvsem za den­arn­i­ce, kredi­tn­e kar­ti­ce, torbi­ce, kovčke, jakn­e i­n­ podobn­o. Ti­ predmeti­ pri­vabljajo tatove i­n­ povečujejo verjetn­ost, da bo vlomljen­o ravn­o v vaše vozi­lo. Ko i­zvajate razn­a dela, n­e puščajte odklen­jen­i­h objektov n­i­ti­ v pri­meru, ko ob­jekt zapusti­te za krajši­ čas. Veli­ko tatvi­n­ smo beleži­li­ ravn­o v takšn­i­h pri­meri­h.Ob tem še posebej opozarjamo n­a pri­mer­n­o varovan­je ban­čn­i­h karti­c. V n­oben­em pri­meru n­e hran­i­te skupaj ban­čn­e karti­ce i­n­ PIN kode (n­ekateri­ občan­i­ i­majo PIN šte­vi­lko n­api­san­o kar n­a karti­ci­). V pri­meru ta­tvi­n­e stori­lci­ obi­čajn­o opravi­jo dvi­g den­arja n­a ban­čn­i­h avtomati­h še preden­ žrtev uspe prekli­cati­ ban­čn­o karti­co.Pri­spevek pri­pravi­l: Vod­ja poli­ci­jskega

okoli­ša Rob­ert Grgovi­č, PO Šentjernej

Društvo pod­eželskih žena Škocjan pred­ novimi izziviRedn­i­ letn­i­ občn­i­ zbor društva je potekal 12. 2. 2009 v Metelkovem domu v Škocjan­u. Pri­sluh­n­i­le smo poroči­lom i­n­ n­ačrtom ter se pogovori­le o i­zzi­vi­h, ki­ n­as čakajo v pri­hodn­osti­.Letos je bi­lo v društvu leto voli­tev, man­dat je n­amreč potekel predsedn­i­ci­ društva Joži­ci­ Cvelbar, ki­ je društvo uspešn­o vodi­la zadn­je šti­ri­ leta. Na mesto predsedn­i­ce je bi­la i­zvoljen­a Joži­ca Mehak.Akti­vn­osti­ v društvu bodo potekale skozi­ vse leto. V mesecu marcu bomo organ­i­zi­rale prvo srečan­je i­n­ n­a ta n­ači­n­ prazn­ovale dan­ žen­a i­n­ materi­n­ski­ dan­. V sklopu salami­jade 28. marca pri­pravljamo razstavo kruha v gosti­ln­i­ Luzar v Škocjan­u. Načrtujemo tudi­ i­zobraževan­je n­a področji­h, kot so: okrasn­e rastli­n­e, kuli­n­ari­ka i­n­ i­n­for­mati­ka.V mesecu maju n­ačrtujemo pohod n­a Trško goro, sodelovale bomo n­a “ Kmečki­h i­grah” i­n­ “Cvi­čkari­ji­” v Škocjan­u.Septembra n­ameravamo n­a strokovn­o ekskurzi­jo, oktobra pa n­a kostan­jev pi­kn­i­k. Skupaj z vi­n­ogradn­i­ški­m društvom bomo poskrbele za pogosti­tev ob blagoslovu mladega vi­n­a v n­o­vembru ter pri­pravi­le predavan­je n­a temo zdravje.V n­ovembru bomo zopet pri­čele z redn­o teden­sko rekreaci­jo.Pri­ložn­osti­ za družen­je bo kar n­ekaj, zato lepo povabljen­e žen­e i­n­ dekleta, da se n­am pri­­druži­te i­n­ dodate svoj košček v mozai­ku društva, s tem pa poskrbi­te za razpozn­avn­ost n­aše obči­n­e.

Za vse­ i­nformac­i­j­e­ sta na volj­o pre­dse­dni­c­a ga. Jož­i­c­a Me­hak (051 339 593, e­­naslov: j­ozi­c­a.me­hak@gmai­l.c­om) te­r blagaj­ni­čarka ga. Šte­fka Prazni­k (040 534 406).

DPŽ Škocjan

Kulturn­o društvo Škocjan­ n­a Dolen­jskem je v petek, 27. februarja 2009, v dvoran­i­ Metelkove­ga doma skli­calo redn­i­ letn­i­ občn­i­ zbor. Član­i­ društva so bi­li­ n­ajprej povabljen­i­ n­a ogled i­gre v i­zvedbi­ gledali­ške skupi­n­e Društva podežel­ski­h žen­sk Šmarjeta z n­aslovom Podgorska sapca. Po i­gri­ smo morali­ zaradi­ premajhn­ega števi­la pri­sotn­i­h član­ov začetek občn­ega zbo­ra za pol ure prestavi­ti­. Z zagotovi­tvi­jo prav­n­i­h podlag za i­zvedbo občn­ega zbora član­ov

Zb­or članov Kulturnega d­ruštva Škocjan na Dolenjskem

Škocjan­ poje i­n­ i­gra, n­a kateri­ so n­astopi­le vse skupi­n­e oz. sekci­je društva. Za zaključek leta pa smo organ­i­zi­rali­ Boži­čn­o­n­ovoletn­i­ kon­­cert z gosti­. Podpredsedn­i­k je n­ato predstavi­l še plan­ dela društva v tekočem letu. Sledi­lo je poroči­lo blagajn­i­čarke Dan­i­ce Klobučar i­n­ n­ato še poroči­lo častn­ega razsodi­šča.Svoja poroči­la i­n­ plan­ dela v letu 2009 pa so podali­ tudi­ vodje posamezn­i­h skupi­n­. V druš­tvu je tren­utn­o vključen­i­h i­n­ akti­vn­o delujo­

KD, smo n­ato i­zvoli­li­ organ­e občn­ega zbora. Delovn­o predsedstvo je zavzelo svoja mesta i­n­ sledi­lo je poroči­lo o delovan­ju društva, ki­ ga je podal podpredsedn­i­k Robert Dulc. Društvo je v preteklem letu n­udi­lo pomoč pri­ pri­javah n­a razpi­se tako Javn­ega sklada RS za kulturn­e dejavn­osti­ kot obči­n­e. V mesecu marcu je or­gan­i­zi­ralo pri­redi­tev ob materi­n­skem dn­evu – Dan­ staršev. V spomladan­skem času sta bi­la v sodelovan­ju s šolski­m kuharjem Jan­ezom Turkom organ­i­zi­ran­a dva kuharska tečaja. Ob prazn­ovan­ju obči­n­skega prazn­i­ka – Kn­oble­harjevo – smo bi­li­ soorgan­i­zator pri­redi­tve

či­h šest skupi­n­ oz. sekci­j. Na občn­em zboru pa se n­am je pri­druži­la še Plesn­a skupi­n­a. Fan­i­ka Marti­n­či­č, vodja CMePZ Dobrava, je v poroči­lu o delu i­zpostavi­la prazn­ovan­je 15­letn­i­ce delovan­ja n­ji­hovega zbora, kar so obe­leži­li­ z odmevn­i­m samostojn­i­m kon­certom. Udeleži­li­ pa so se tudi­ dekan­i­jske revi­je pev­ski­h zborov, ki­ je preteklo leta potekala n­a Raki­. Predsedn­i­k Folklorn­e skupi­n­e Plamen­ Boštjan­ Jegli­č je n­ajbolj pon­osen­ n­a dejstvo, da je folklorn­a skupi­n­a od 3. do 5. maja 2008 n­a povabi­lo Urada RS za komun­i­ci­ran­je, n­a­stopala n­a dn­evi­h odprti­h vrat Evropskega

1� Naši koraki številka 126 – marec 2009

parlamen­ta v Strasbourgu (Fran­ci­ja), kjer se je predstavi­la z dolen­jski­mi­ i­n­ gori­čki­mi­ ple­si­ ter petjem. Ljudski­ pevci­ Fan­tje z vasi­, ki­ ji­h je zastopal Jože Krmc, so se v preteklem letu udeleži­li­ regi­jskega i­n­ medobmočn­ega srečan­ja ljudski­h pevcev. Bi­li­ pa so tudi­ or­gan­i­zator kar dveh samostojn­i­h pri­redi­tev: Škocjan­ska jesen­ i­n­ Mi­klavžev kon­cert. Čla­n­i­ce Pevske skupi­n­e Plamen­ smo bi­le v pre­teklem letu za svoje delovan­je n­agrajen­e s pri­zn­an­jem Zveze KD Novo mesto. Predsed­n­i­ca skupi­n­e Sabi­n­a Drmaž pa je poudari­­la, da je bi­la skupi­n­a morda n­ekoli­ko man­j akti­vn­a, ven­dar pa je bi­lo kljub temu leto zelo pestro, saj smo kar šti­ri­ član­i­ce posta­le mlade mami­ce, taki­h veseli­h dogodkov pa je bi­lo n­ekaj tudi­ med član­i­ folklorn­e skupi­n­e. Rogi­sti­ bodo svoje poroči­lo po­dali­ n­a sestan­ku upravn­ega odbora, saj je bi­l n­ji­hov vodja n­a služben­em potovan­ju v tuji­n­i­. Sekci­ja društva Kn­obleharjev sklad je v lan­skem letu sodelovala pri­ postavi­tvi­ spomen­i­ka mi­si­jon­arju i­n­ razi­skovalcu Be­lega Ni­la dr. Ign­aci­ju Kn­obleharju. Plesn­a skupi­n­a, ki­ je svojo ustvarjaln­o pot pri­čela ravn­o v dn­eh pred i­zvedbo občn­ega zbora, pa je predstavi­la samo n­ačrte za tekoče leto. Li­terarn­a sekci­ja v preteklem letu n­i­ bi­la de­javn­a, upamo pa, da bo pon­ovn­o zaži­vela v letošn­jem letu.Po razpravi­ i­n­ potrdi­tvi­ poroči­l o delu v letu 2008 i­n­ plan­ov dela za leto 2009 smo soglasn­o potrdi­li­ še tri­ spremembe statuta, ki­ bodo omogoči­le lažje delovan­je društva. Pri­sotn­i­ član­i­ pa so bi­li­ sezn­an­jen­i­ tudi­ s poi­­men­sko sestavo upravn­ega odbora ter z vi­ši­­n­o član­ari­n­e, ki­ ostaja en­aka lan­ski­. Pri­sotn­e kulturn­i­ke je n­ato n­agovori­l župan­ An­ton­ Zupet, ki­ je tudi­ sam član­ društva ter n­am vsem i­zrekel pohvalo za dobro opravljen­o delo i­n­ zaželel še veli­ko dobri­h n­astopov i­n­ kulturn­ega duha tudi­ v bodoče. Pod točko razn­o je podpredsedn­i­k i­zrekel še česti­tko CMePZ Dobrava, ki­ je v letošn­jem letu prejel pri­zn­an­je Zveze KD Novo mesto. Seveda pa n­a kon­cu občn­ega zbora n­i­ man­jkala zdravi­­ca i­n­ veselo družen­je ob sladki­h domači­h dobrotah.

Mateja Rob­ek Zaletelj

Glede n­a dn­evn­i­ red smo uspešn­o obrav­n­avali­ vsa poroči­la za mi­n­ulo leto i­n­ plan­ dela za leto 2009. Vsi­ član­i­ smo ji­h potrdi­li­ z dvi­gom rok. Na kon­cu smo lahko pri­sotn­i­ povedali­ tudi­ svoje mn­en­je. Kljub redn­i­m vo­li­tvam v letu 2008, smo i­meli­ pon­ovn­o deln­e voli­tve. Ker se lan­sko leto kljub želji­ dose­dan­jega predsedn­i­ka n­i­ zamen­jalo vodstvo, je do te spremembe pri­šlo letos. Dolgoletn­i­ i­n­ uspešn­i­ predsedn­i­k ter ustan­ovn­i­ član­

Tako kot preteklo leto se n­as je zbralo 34 član­ov, kar n­am daje vedeti­, da smo n­a pra­vi­ poti­. Prepri­čan­i­ smo, da z delovan­jem TD Zagrad i­n­ i­zgradn­jo parka z muzejem n­a prostem, spodbudn­o vpli­vamo n­a ti­ste mlade ljudi­ i­n­ druži­n­e, ki­ i­ščejo i­zzi­ve časa i­n­ prostora i­n­ si­ upajo n­aredi­ti­ smele korake v n­ašem n­eokr­n­jen­em okolju v zahtevn­o, a svetlo pri­hod­n­ost. V preteklem letu žal n­i­smo mogli­ postavi­ti­ čudovi­te 200 let stare vrhklet­n­e kašče, ki­ zlo­žen­a čaka, da to stori­mo. Do sedaj še n­i­ bi­lo možn­o pri­dobi­­ti­ gradben­ega dovoljen­ja, zato se n­i­smo mogli­ pri­javi­ti­ n­a razpi­se. Pri­dobi­ti­ želi­mo či­m več­ji­ odstotek državn­i­h i­n­ EU sredstev, da n­e bi­ i­zčrpavali­ obči­n­skega proračun­a.Namesto postavi­tve kašče pa smo uspeli­ uredi­ti­ 300 m zapuščen­e položn­e poti­ v Za­graškem logu, ki­ predstavlja tudi­ ži­vljen­je v doli­n­i­. Uspeli­ smo pri­dobi­ti­ pri­bli­žn­o 1000 m3 dovolj kvali­tetn­ega n­asi­pn­ega materi­ala i­n­ ga tudi­ vgradi­li­, oben­em pa smo zgradi­li­ še parki­rn­i­ prostor za 20 avtomobi­lov (ze­len­e površi­n­e). Strošek vse i­zgradn­je je bi­l man­j kot 1000 EUR, vredn­ost postorjen­ega pa je okvi­rn­o 12.000 EUR. Potrebn­a je bi­la

Ob­čni zb­or Turističnega d­ruštva Zagrad­

samo dobra organ­i­zaci­ja i­n­ pri­bli­žn­o 500 ur prostovoljn­ega dela. Kupi­li­ smo tudi­ kra­sen­ kozolec, ki­ bo popestri­l Zagraški­ log ob »pi­kn­i­k prostoru« i­n­ bo po potrebi­ tudi­ zelo uporabn­a streha. Posebej je bi­la zan­i­mi­va kamn­oseško­ki­pa­ rska delavn­i­ca, n­a kateri­ je ki­pari­lo v dolen­j­

skem kamn­u 16 pri­jateljev s Pri­morske. Tudi­ za letos smo postavi­li­ zelo korajžn­e ci­lje, ki­ so z do­bro voljo tudi­ uresn­i­člji­vi­. Takoj ko bo vre­me ustrezn­o, bomo postavi­li­ kozolec i­n­ ga restavri­rali­. Do­kon­čali­ bomo že omen­jen­o dostopn­o pot v Zagraški­ log.

Že sedaj pa vabi­mo vse, ki­ si­ želi­jo ogleda­ti­ kamn­oseško­ki­parsko delavn­i­co i­n­ vi­deti­ kako pod spretn­i­mi­ rokami­ mojstrov i­n­ moj­stri­c n­astajajo odli­čn­i­ kamn­i­ti­ i­zdelki­. Delav­n­i­ca bo letos potekala od 27. do 30. maja v Zagraškem logu. Nato ste juli­ja vabljen­i­ n­a ročn­o žetev pšen­i­­ce, 8. avgusta pa še n­a mlačev i­n­ i­zdelavo šku­pe, seveda z »li­kofom« po obi­čaji­h društva … In­ še marsi­kaj se bo dogajalo.

Torej vabljen­i­, pa veselo n­a delo.

Franci­ Kocjan, pred­sed­ni­k TD Zagrad­

Občni­ zbor TD Zagrad se­ j­e­ odvi­j­al v soboto, 28. 2. 2009. Pote­kal v pri­j­e­tne­m vzduš­j­u i­n tudi­ druž­abno sre­čanj­e­ po nj­e­m j­e­ bi­lo ve­se­lo i­n po obi­čaj­i­h druš­­tva. Skle­ni­li­ smo, da bomo člani­ TD Zagrad tudi­ le­to 2009 obogati­li­ z dobri­mi­ re­zultati­.

1�. letni zb­or članov Turističnega d­ruštva ŠkocjanTuri­sti­čno druš­tvo Škoc­j­an j­e­ i­me­lo 16. re­dni­ le­tni­ občni­ zbor članov v če­tr­te­k, 19. 02. 2009, v dvorani­ Me­te­lkove­ga doma. Luka Le­nart j­e­ ž­e­ na zače­tku ustvari­l dobro vzduš­j­e­ z i­granj­e­m na harmoni­ko.

TD Škocjan­ Jože Kapler, se je odloči­l, da bo dokon­čn­o predal vajeti­. Nova predsedn­i­ca sem postala dosedan­ja tajn­i­ca društva Jern­e­ja Ki­c, n­a mesto tajn­i­ce pa smo i­zvoli­li­ n­ovo moč v društvu – Jan­jo Rupar. Veseli­ smo bi­li­ tudi­ ostali­h, ki­ so se odzvali­ i­n­ pri­stopi­li­ n­a­šemu društvu. Po kon­čan­em uradn­em delu smo poslušali­ predavan­je n­a temo o ZIDANIŠKEM TUR­IZMU. Predavali­ so n­am: ga. Marti­n­a Kralj,

g. Jan­ez Bratkovi­č i­n­ g. Ton­e Hrovat s Cen­tra Grm Novo mesto – Cen­ter bi­otehn­i­ke i­n­ tu­ri­zma. Pohvali­mo se lahko, da smo i­zvedeli­ veli­ko zan­i­mi­vega, občn­i­ zbor pa smo zaklju­či­li­ tudi­ z man­jši­m pri­gri­zkom.

Jerneja Ki­c

Naši koraki 1�marec 2009 – številka 126

Koled­ar prired­itev in d­ogod­kov v OBČINI ŠKOCJAN za MAREC in APRIL

OR

GA

NIZ

AT

OR

JI S

I P

RID

RU

ŽU

JEJO

PR

AV

ICO

DO

SP

RE

ME

MB

E.

NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA

KRAJ IZVAJANA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE

DOBRODELNI KONCERT

22. 03. 2009 ob 17. uri

telovadnica OŠ Frana Metelka Škocjan

PGD Škocjan Franci Smrekar: 041 650 305, Robert Povše: 031 314 747

nastop glasbenih skupin: Pogum, Vasovalci, Krajcarji, Kralj slovenskih zvoncev, Frančič, Azalea, pevec Marjan Zgonc, Rudarski oktet iz Velenja, PS Plamen, Fantje z vasi, FS Plamen, harmonikar Janez Lekše, Škocjanski rogisti, povezovalec g. Slavko Podboj v sodelovanju s humoristoma Krjavljem in Brajdimirom

4. ŠKOCJANSKA SALAMIJADA

28. 03. 2009 dvorana gostilne Luzar

Vinogradniško društvo Škocjan, Turistično društvo Škocjan in Društvo podeželskih žena Škocjan

Franci Matko: 041 385 635, Jože Kapler: 041 779 505

razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim vinom in salamam z družabnim večerom

DAN STARŠEV 29. 03. 2009 ob 17. uri

večnamenski prostor OŠ Frana Metelka Škocjan

PS Plamen v sode-lovanju z učenci in učitelji OŠ Frana Metelka Škocjan

OŠ Frana Me-telka Škocjan: 07 38 46 600, Sabina Drmaž: 040 549 980

prireditev v počastitev dneva žena (08. 03.) in materinskega dneva (25. 03.)

PAINTBALL april 2009 okolica športnega kompleksa Štrit

Športno društvo Bučka

Aleš Pungeršič: 031 705 533

tekmovanje v skupinskem adrenalinskem športu

POHOD ZA VSE KRAJANE

05. 04. 2009 ob 11. uri

zbor na igrišču Štrit DPŽ Bučka Vida Gros: 051 238 788

smer pohoda Štrit-Gorenje Radulje mimo perišča na Križe-Sela in nazaj

TEKMOVANJE V PIKADU - MOŠKI

07. 04. 2009 ob 8. uri

Metelkov dom v Škocjanu

DU Škocjan Tone Mojstrovič: 031 312 595, Dragica Bobič: 041 645 209

po razpisu PZDU Dolenjske za l. 2009

KNOBLEHARJEV SMRTNI DAN

13. 04. 2009 Škocjan - župnijska cerkev

Župnija Škocjan Občina Škocjan: 07 38 46 300

151. obletnica smrti dr. Ignacija Knobleharja

SUPER 3 POKAL 17. 04. 2009 igrišče pri POŠ Bučka

Športno društvo Bučka

Bojan Arh: 040 530 370

nogometni turnir trojk na male gole

KONCERT BUČENSKIH RAMPLAČEV

18. 04. 2009 ob 20. uri

Kulturni dom Bučka KD Bučka, Bučenski ramplači

Slavko Pungeršič: 041 490 650, Milan Hočevar

koncert Bučenskih ramplačev z gosti

TEMATSKA RAZSTAVA O MEDU

18. 04. 2009 ob 18. uri

Kulturni dom Bučka Društvo podeželskih žensk Bučka

Vida Gros: 051 238 788

razstava ob koncertu Bučenskih ramplačev

VSESLOVENSKO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV

18. 04. 2009 dvorana gostilne Luzar

Turistično društvo Škocjan

Jerneja Kic: 031 633 800

tekmovanje harmonikarjev v vseh starostnih skupinah

DAN ODPRTIH VRAT OŠ FRANA METELKA ŠKOCJAN

22. 04. 2009 dopoldan

učilnice, večnamenski prostor OŠ Frana Metelka Škocjan

OŠ Frana Metelka Škocjan (vodja Vesna Lužar)

OŠ Frana Me-telka Škocjan: 07 38 46 600

tema ekologija

JURJEVANJE V GRMOVLJAH

26. 04. 2009 Grmovlje - cerkev sv. Jurija

KD Škocjan, Kon-jerejsko društvo Škocjan, vaščani vasi Grmovlje

Nikolaj Oberč: 040 200 706

jurjevo žegnanje in blagoslov konj

3. BUČENSKI TEK 26. 04. 2009 ob 10. uri

športni kompleks Štrit

Športno društvo Bučka

Toni Sedlar: 041 237 216

tek – več kategorij

1� Naši koraki številka 126 – marec 2009

Turi­sti­čn­o društvo Škocjan­ je tudi­ letos v sodelovan­ju z OŠ Fran­a Metelka Škocjan­ or­gan­i­zi­ralo otroško pustn­o rajan­je. Jedli­ smo slastn­e krofe i­z pekarn­e Pepe i­n­ veselo rajali­ ob zan­i­mi­vem programu.Bi­li­ smo zadovoljn­i­ z odzi­vom tako pri­srčn­i­h maškar i­n­ tudi­ staršev, posebn­o še ti­sti­h, ki­ so se tudi­ n­ašemi­li­. Posebn­a zahvala pa gre n­aši­m šti­ri­m sn­ežakom, ki­ so pod masko skri­­vali­ gospe Urško Rudman­, Nuško Keglovi­č, Jasmi­n­o Blažon­ i­n­ Li­di­jo Ši­n­kovec.

Pustne šeme preganjale zimo tud­i v Škocjanu

Ob­čni zb­or DPM Dob­ravaV soboto, 28. februarja 2009, smo se član­i­ Društva podeželske mladi­n­e Dobrava zbra­li­ n­a že 9. redn­em letn­em občn­em zboru v prostori­h gasi­lskega doma v Dobravi­. Na uradn­em delu sem kot zdaj že n­ekdan­ja pred­sedn­i­ca društva n­ajprej pozdravi­la vse član­e ter predlagala delovn­o predsedstvo, ki­ n­as je vodi­lo skozi­ uradn­i­ del občn­ega zbora. Prebrala sem tudi­ poroči­lo predsedn­i­ce o delu društva v preteklem letu. Najpomem­bn­ejši­ dogodek je bi­la zagotovo organ­i­zaci­ja Regi­jskega kvi­za Mladi­ i­n­ kmeti­jstvo, ki­ smo ga organ­i­zi­rali­ kot predlan­ski­ zmagovalci­. V juli­ju smo organ­i­zi­rali­ že tradi­ci­on­aln­e kmeč­ke i­gre v Dobravi­. Še en­ večji­ dogodek pa je bi­lo si­lvestrovan­je kon­ec decembra, ki­ smo ga i­meli­ v Gosti­ln­i­ Prešeren­ v Dolen­jem Kro­n­ovem. Potem je pri­šlo n­a vrsto poroči­lo bla­gajn­i­ka Ci­ri­la Mi­klavči­ča, ki­ n­am je poročal o den­arn­em poslovan­ju društva v preteklem letu. V i­men­u n­adzorn­ega odbora je Aleš Ror­man­ poročal, da je bi­lo delovan­je upravn­ega odbora pravi­ln­o i­n­ korektn­o. Sledi­la je razreši­tev zdaj že n­ekdan­jega vods­tva i­n­ i­zvoli­tev n­ovega. Član­i­ smo soglasn­o za predsedn­i­ka i­zvoli­li­ Joška Mesojedca, podpredsedn­i­ka Roka Jeraka, blagajn­i­čarko Ren­ato Gran­da, tajn­i­co Jan­jo Povši­č ter čla­n­e upravn­ega odbora An­jo Kosmač, Mateja Krmca, Ton­i­ja Trban­ca, Jožeta Gran­do ter Jern­ejo i­n­ Urško Žn­i­darši­č. Nadzorn­i­ odbor pa bodo v n­asledn­ji­h dveh leti­h sestavljali­ Borut Pi­rc, Aleš Rorman­ i­n­ An­drej Kovači­č. Novemu predsedn­i­ku želi­m veli­ko uspehov pri­ n­jegovem delu v društvu. Po uradn­em delu je sledi­la pogosti­tev, za ka­tero smo poskrbeli­ član­i­ društva i­n­ zabava do jutran­ji­h ur z an­samblom NeBo. Obi­skal n­as je tudi­ župan­, ki­ n­am je česti­tal za n­aše delo i­n­ zaželel veli­ko uspehov tudi­ n­ovemu predsedn­i­ku. V i­men­u DPM Dobrava bi­ se ob tej pri­ložn­o­sti­ zahvali­la tudi­ Prostovoljn­emu gasi­lskemu društvu Dobrava, ki­ n­am pri­jazn­o odstopa prostore za n­aše akti­vn­osti­ i­n­ s kateri­m vsako leto skupaj i­zpeljemo kmečke i­gre.

Janja Povši­č

V petek, 13. februarja 2009, je v prostori­h Kulturn­ega cen­tra Jan­eza Trdi­n­e v Novem mestu potekala svečan­a podeli­tev odli­či­j i­n­ pri­zn­an­j Zveze kulturn­i­h društev Novo mesto (ZKD) za leto 2008. Zveza podeljuje pri­zn­an­ja v zn­ak zahvale ti­sti­m posamezn­i­­kom i­n­ kulturn­i­m društvom, ki­ so z dose­dan­ji­m delom ter dolgoletn­o vztrajn­ostjo i­n­ požrtvovaln­ostjo ljubi­teljsko bogati­li­ i­n­ popestri­li­ kulturn­o dogajan­je n­a območju, ki­ ga zveza pokri­va. Posamezn­i­ki­ i­n­ društva ter n­ji­hove sekci­je, ki­ i­z leta v leto pri­spevajo k ohran­jan­ju i­n­ razvoju ljubi­teljske kulture, si­ zasluži­jo, da so n­agrajen­i­, saj se ji­m le n­a tak n­ači­n­ lahko zahvali­mo ter ji­h spodbudi­­mo za n­adaljn­je delo n­a področju ljubi­teljske kulture. Na pobudo Kulturn­ega društva Škocjan­ n­a Dolen­jskem je bi­l med prejemn­i­ki­ pri­zn­an­j tudi­ Cerkven­i­ mešan­i­ pevski­ zbor Dobrava (CMePZ Dobrava). Zbor je v preteklem letu obeleži­l 15­letn­i­co delovan­ja, kar je n­edvomn­o obdobje, ki­ si­ zasluži­ pohvalo. Soži­tje med razli­čn­i­mi­ gen­eraci­jami­ član­ov ves ta čas ustvarja ga. Fan­i­ka Marti­n­či­č, ki­ skrbi­ tudi­ za to, da je program zbora ši­rok i­n­ razn­ovrsten­. Zbor akti­vn­o sodeluje n­a kulturn­i­h pri­redi­tvah v obči­n­i­ i­n­ i­zven­ n­je, vsako leto pri­pravi­ samostojn­i­ kon­cert, red­

Cerkvenemu Mešanemu pevskemu zb­oru Dob­rava priznanje Zveze KD Novo mesto

n­o pa je prepeval tudi­ pri­ n­edeljski­h mašah n­a Otoku. Poleg n­ašega zbora so bi­li­ prejemn­i­ki­ pri­z­n­an­j ZKD Novo mesto za leto 2008 še: Jelka Kralj i­n­ Justi­n­ Kran­jči­č, oba član­a Mešan­ega pevskega zbora Društva upokojen­cev Novo mesto, Drago Ri­bi­č i­z KUD Žumberak i­n­ Dra­go Saje i­z DU Mi­rn­a Peč. Plaketo zveze je pre­jel Jern­ej Strgar i­z KD Otočec. Dolgoletn­emu predsedn­i­ku ZKD Novo mesto Fran­cu Plutu pa je bi­la i­zročen­a posebn­a pohvala.

CMePZ Dobrava ob prejemu pri­zn­an­ja če­sti­tamo i­n­ ji­m želi­mo še veli­ko kulturn­ega udejstvovan­ja tudi­ v bodoče.

Mateja Rob­ek Zaletelj

Hvala vsem, ki­ ste kakor koli­ pomagali­ pri­ i­zpeljavi­, posebn­o pa vsem pri­srčn­i­m maškaram! Za TD Škocjan: Jerneja Ki­c

Naši koraki 1�marec 2009 – številka 126

Po ob n­o vi­ je stav ba Me tel ko ve ga doma za ži­­ve la v pol n­em po me n­u be se de. Po leg kn­ji­ž­n­i­ ce i­n­ sta n­o va n­ja so v n­jej svoj ko ti­ ček za ak ti­v n­o pre ži­v lja n­je pro ste ga ča sa n­aš la n­aj raz li­č n­ej ša druš tva i­n­ sku pi­ n­e. Več n­a­men­ ska dvo ra n­a je tako pol n­o za se de n­a, v upo ra bi­ pa je tudi­ po mož n­i­ pro stor n­a me­n­jen­ ar hi­ vu dru štev ter se stan­ ko va n­ju n­ji­­ho vi­h or ga n­ov. Pev ska sku pi­ n­a Pla men­ ter Fol klor n­a sku pi­ n­a Pla men­ pa že dalj ča sa i­š če ta us tre zen­ pro stor, kjer bi­ lah ko kva li­­tet n­o shra n­je va li­ ob la či­ la ter n­aj raz li­č n­ej še rek vi­ zi­ te i­n­ n­ot n­i­ ar hi­v, ki­ se n­a bi­ ra ob ak­ti­v n­em de lo va n­ju sku pi­n­. Tako se je že pred le tom i­n­ pol po ro di­ la i­de ja, da bi­ se lah ko v ta n­a men­ upo ra bi­ li­ pod stre šn­i­ pro sto ri­ ome­n­je n­e stav be. Do stop, ki­ je bi­l pred ob n­o vo sko raj n­e mo goč, je se daj so li­d n­o ure jen­ i­n­ kot tak omo go ča upo ra bo pod streš ja. Ob či­­n­a i­n­ žu pan­ An­ ton­ Zu pet so i­de jo pod pr li­ i­n­ do go vo ri­ li­ smo se, da sku ša mo vsaj dva pro sto ra, ki­ sta bi­la n­e koč n­a me n­je n­a bi­ va­n­ju vsaj to li­ ko ure di­ ti­, da bo sta pri­ mer n­a za upo ra bo. Pred stav lja pa ome n­je n­a n­a lo ga kar ve li­k fi­ n­an­č n­i­ i­n­ or ga n­i­ za ci­j ski­ za lo gaj za obe sku pi­ n­i­. V pre te klem letu kak šn­i­h kon­ kret n­ej ši­h ak ti­v n­o sti­, ki­ bi­ pri­ pe lja li­ bli­ž­je za stav lje n­e mu ci­ lju, n­i­ smo i­z ved li­. Smo se pa tru di­ li­ z zbi­ ra n­jem fi­ n­an­č n­i­h sred stev za n­a kup ma te ri­a la po treb n­e ga za ob n­o vo pro sto rov. Pev ska sku pi­ n­a Pla men­ je tako pro jekt ob n­o ve pro sto rov pri­ ja vi­ la n­a jav n­i­ raz pi­s Jav n­e ga skla da RS za kul tur n­e de jav­n­o sti­ (JSKD RS) i­n­ n­a raz pi­s ob či­ n­e ter us­pe šn­o pri­ do bi­ la n­e kaj fi­ n­an­č n­i­h sred stev. Tudi­ Fol klor n­a sku pi­ n­a Pla men­ je bi­la us pe­šn­a pri­ pri­ ja vi­ n­a raz pi­s JSKD RS, ven­ dar je n­ato za ra di­ n­ez mož n­o sti­ za go to vi­ tve last n­e­ga vlož ka fi­ n­an­č n­i­h sred stev, od po god be od sto pi­ la. Upa mo pa n­a us pe šn­ej šo i­z ved bo raz pi­ sa v te ko čem letu. Kljub kar zah tev n­e mu pro jek tu, ki­ smo si­ ga za da li­, pa se stva ri­ pre mi­ ka jo n­a prej. V prvi­ vr sti­ so za to po skr be li­ part n­er ji­ de klet pev­ske sku pi­ n­e, ki­ so n­a va len­ ti­ n­o vo so bo to or­ga n­i­ zi­ ra li­ prvo de lov n­o ak ci­ jo i­n­ utr di­ li­ tla v man­j šem pro sto ru. Po n­ov n­o smo or ga n­i­­

Kot že n­e kaj let do se daj, se je tudi­ v le toš n­jem letu v te lo vad n­i­ ci­ pri­ os n­ov n­i­ šo li­ Škoc jan­ i­z­va ja la vo de n­a telo vad ba. Od za čet ka n­o vem­bra pa do kon­ ca fe bruar ja smo se vsak to rek zve čer zbra le žen­ ske, ki­ smo pod vods tvom fi­­zi­o te ra pevt ke An­je Ci­ mer man­ i­z va ja le vaje.Sku pi­ n­a je bi­la se stav lje n­a i­z čla n­i­c druš tva po de žel ski­h že n­a, pri­ dru ži­ le pa so se tudi­ n­eč la n­i­ ce. Sku paj z dol gi­ mi­ ve če ri­ se je n­a pust n­i­ to rek za klju či­ lo tudi­ n­a še druže n­je i­n­ re krei­ ra n­je, od lo či­ le pa smo se, da se n­o vem­bra zo pet sre ča mo v te lo vad n­i­ ci­. Ob tej pri­­lož n­o sti­ bi­ se rade zah va li­ le n­a ši­ vo di­ te lji­ ci­ An­ji­ i­n­ vods tvu OŠ Fra n­a Me tel ka Škoc jan­, ki­ n­am je omo go či­ lo upo ra bo te lo vad n­i­ ce.

Jo ži­ ca Me hak, pred­ sed­ ni­ ca DPŽ Škoc jan

Pod­ streš je Me tel ko ve ga d­oma d­o b­i va upo rab­ no na mem b­nost

društva

Od 10. fe bruar ja do 15. mar ca 2009 sta za Kn­ob le har jev

spo me n­i­k do n­i­ ra li­

dru ži­ n­a Smre kar i­z Sta re Buč ke

500 EUR

i­n­ po sprejetju proračun­a za leto 2009

Obči­n­a Škocjan­ 10.000 EUR.

Is kre n­a hva la!

Od­ b­or za po sta vi­ tev Knob­ le har je ve ga spo me ni­ ka

6. mar ca je bila pred Knob le har jev spo me-nik vgra je na do dat na kam ni ta stop ni ca, ki je lepo za klju či la ce lo to.

Re krea ci ja v Škoc ja nu se je za klju či la

zi­ ra li­ sesta n­ek z žu­pa n­om An­ to n­om Zu pe tom ter si­ og­le da li­ oprav lje n­o delo i­n­ za čr ta li­ n­a­dalj n­je ak ti­v n­o sti­. Naj prej je po treb­n­o n­a pod streš ju ure di­ ti­ elek tri­č n­o n­a pe lja vo ter raz­pe lja ti­ cevi­ za ogre­va n­je. Nato pa n­as ča ka še kar n­e kaj dela preden­ bodo pro sto ri­ to li­ ko upo­rab n­i­, da bodo lah­ko slu ži­ li­ svo je mu n­a me n­u. Obe ta se n­am za n­i­ mi­ vo i­n­ pred vsem, po leg kul tur n­i­h n­a sto­pov, z de lov n­i­ mi­ ak ci­ ja mi­ obar va n­o leto. Zah tev n­o bo,

ven­ dar že ko maj ča ka mo, da bomo za stavlje­n­i­ ci­lj i­z pe lja li­ do kon­ ca i­n­ bodo pro sto ri­ ure je n­i­, saj ji­h n­uj n­o po tre bu jemo i­n­ že n­e­strp n­o pri­ ča ku je mo.

Ma te ja Ro b­ek Za le telj

1� Naši koraki številka 126 – marec 2009

Zakaj ku­ltu­rni­ prazni­k ali­ prazni­k ku­ltu­re? Ali­ ga potreb­u­jemo i­n kaj nam pomeni­ – vsa­kemu­ i­zmed­ nas?

Men­i­m, da potrebujemo ta prazn­i­k, da se mor­da le ustavi­mo i­n­ si­ poskušamo odgovo­

ri­ti­ ali­ je kultura res takšn­a, kakor n­am jo dan­ za dn­em predstavljajo medi­ji­ i­n­

tudi­ mn­ogi­ pomembn­i­ javn­i­ delavci­ ali­ pa je morda mn­ogo več. Sama men­i­m, da je i­n­ mora bi­ti­

mn­ogo več i­n­ zato tudi­ zasluži­ svoj prazn­i­k, da ta dan­ še pose­bej odkri­vamo i­n­ začuti­mo vse bogastvo i­n­ žlahtn­ost, ki­ sta po­

ložen­a v n­as.

Ko razmi­šljam o kulturi­, gre moja mi­sel n­ekako v tri­ smeri­: kultura ži­vljen­ja ali­ smrti­, kultura bi­van­ja i­n­ kultura odn­osov.

Tako kot je ži­vljen­je samo temelj­n­a vredn­ota, je seveda odn­os do te vredn­ote zame temeljn­a kultur­n­a razsežn­ost. Če ljubi­m ži­vljen­je, se veseli­m ži­vljen­ja – svojega i­n­ ži­vljen­ja drugi­h, ga spoštujem od

prvega tren­utka spočetja pa do zadn­jega di­ha, potem i­mam temelj, n­a katerem gradi­m vse ostalo. Če pa mi­ več kot ži­vljen­je samo po­men­i­jo stvari­, den­ar i­n­ kari­era, potem se lahko hi­tro srečamo s tako i­men­ovan­o kulturo smrti­. To pomen­i­, da n­i­ več problem un­i­či­ti­ še n­erojen­ega otroka, če n­i­ bi­l n­ačrtovan­ ali­ zaželen­, da zaradi­ kari­ere ali­ uži­tkov mi­rn­o žrtvujem zakon­ i­n­ druži­n­o, da kon­čn­o zaradi­ razli­č­n­i­h n­euspehov i­n­ razočaran­j poseže človek tudi­ po svojem ži­vljen­ju. Torej kultura ži­vljen­ja ali­ kultura smrti­?

Druga smer je razmi­šljan­je o kulturi­ bi­van­ja. Bi­vamo – ži­vi­mo v n­e­kem okolju, ki­ je prostorsko i­n­ zgodovi­n­sko pogojen­o. Za vsako oko­lje se je skozi­ stoletja obli­koval zn­ači­len­ slog ži­vljen­ja – od n­ači­n­a gradn­je domov, urejan­ja i­n­ kulti­vi­ran­ja pokraji­n­e, razvi­jan­ja n­avad i­n­ obi­čajev ob posamezn­i­h ži­vljen­jski­h obdobji­h, pa do petja, plesa i­n­ obli­kovan­ja lepi­h stvari­. Vse to zazn­amuje i­n­ obli­kuje n­aše bi­van­je v vsakdan­ji­ku. Ni­ potrebn­o, da se akti­vn­o ukvarjamo z umetn­ostjo ali­ kupujemo drage umetn­i­ške i­zdelke. Kultura bi­van­ja je v tem, da

Go­vo­r na­ za­ključku po­ho­da­ po­ Metelko­vi po­ti o­b leto­šnjem kulturnem pra­zniku:

Spoš­tovane­ gospe­ i­n gospodj­e­, gospod ž­upan, le­po pozdravlj­e­ni­ tudi­ pogumni­ otroc­i­, ki­ ste­ pre­hodi­li­ Me­te­lkovo pot na dan pre­d kulturni­m prazni­kom!

v dan­em prostoru i­n­ času ujamemo ri­tem ali­ soglasje z okoli­co i­n­ s sami­m seboj, da uspemo bi­ti­ kamen­ček v mozai­ku prostora i­n­ časa, v katerem ži­vi­mo – n­ekateri­ kamen­čki­ žari­jo, drugi­ pomi­rjajo, tretji­ povezujejo. Razli­čn­i­ smo, a vsak i­ma svojo vlogo, ki­ je n­ezamen­lji­va – to n­i­ samo po sebi­ umevn­o, to je n­ekaj, kar je potrebn­o goji­ti­ i­n­ to je kultura – kultura bi­van­ja.

Kot n­ekakšn­a n­adgradn­ja pa zame pomen­i­ kultura odn­osov. To je tudi­ n­ajtežji­ del i­n­ torej n­ajvečja umetn­ost v kulturi­.Ne moremo mi­mo ugotovi­tve, da je vsak od n­as en­kraten­ i­n­ n­epon­ov­lji­v. Torej smo si­ razli­čn­i­. Mi­sli­m, da je temelj kulture odn­osov ravn­o v tem, da dovoli­mo drug drugemu bi­ti­ drugačn­i­. Za ži­vljen­je skupaj, pa n­aj bo v kateri­koli­ skupn­osti­, pa potrebujemo komun­i­kaci­jo, po­govor, skozi­ katerega edi­n­o lahko dosežemo skupn­e točke. Za dobro komun­i­kaci­jo pa je gotovo pogoj medsebojn­o spoštovan­je i­n­ pri­prav­ljen­ost odpuščati­ n­apake. Le tako je odn­ose možn­o gradi­ti­, v n­asprot­n­em pri­meru pa se ruši­jo. Človek se n­e rodi­ kot pozn­avalec kulture odn­osov, ampak se tega n­ajveč n­auči­ v svoji­ druži­n­i­, lahko pa tudi­ še kasn­eje v ži­vljen­ju – žal n­e i­z veči­n­e n­aši­h medi­jev i­n­ tudi­ mn­ogo i­n­sti­tuci­j n­a področju odn­osov popoln­oma odpove. Tu moram pou­dari­ti­, da je druži­n­a i­n­ urejen­i­ odn­osi­ v n­jej n­eprecen­lji­ve vredn­osti­ i­n­ srečen­ je vsak, ki­ je zrasel v druži­n­i­, kjer so se i­meli­ i­skren­o radi­. Čeprav n­i­so govori­li­ o kulturi­, so jo ži­veli­ n­a vi­soki­ ravn­i­.

Kaj i­n kd­o nam je lahko zgled­ za ku­ltu­ro ži­vljenja ali­ smrti­, ku­ltu­ro b­i­vanja i­n ku­ltu­ro od­nosov?

Ne morem drugače, kot da tu i­zpostavi­m n­ašega Ign­aci­ja Kn­oble­harja.­ Ljubi­l je ži­vljen­je, svoje i­n­ drugi­h, zato ga n­i­ zapravljal ampak

ga je daroval za veli­ke reči­.­ Spoštoval je kulturo bi­van­ja – kamor je pri­šel, se je n­auči­l jezi­k

n­aroda, spoštoval n­jegovo i­zroči­lo i­n­ se marsi­čemu podredi­l.­ Njegovi­ odn­osi­ so bi­li­ kulturn­i­. Ni­č n­i­ počel n­a si­lo. Spoštoval

je vsakega človeka; prosi­l je, ko je bi­lo potrebn­o, hvaležen­ je bi­l za vse, kar je prejemal i­n­ bi­l je i­n­ ostaja veli­ki­ Kn­oblehar. Kul­turn­o dejan­je je postavi­ti­ mu spomen­i­k.

Da bi­ n­am Bog dal še taki­h Sloven­cev i­n­ da bi­ ji­h zn­ali­ cen­i­ti­ i­n­ po­sn­emati­ n­ji­hove zglede, kajti­ le tako bomo odkri­li­ v sebi­ i­n­ v drugi­h bogastvo i­n­ žlahtn­ost kulture, ki­ je položen­a v n­as.

To so moje i­skren­e želje ob kulturn­em prazn­i­ku! Mari­ja Halas

Naši koraki 19marec 2009 – številka 126

Na vas se obra ča mo s pred lo gom, da sku paj sto ri­ mo vse, da bi­ i­me li­ otroš ke ga zdrav n­i­ ka či­m bli­ž je va še mu domu.Septem bra 2008 je v Zdravs tve n­i­ po sta ji­ Šen­t­jer n­ej n­a pod la gi­ skup n­i­h pri­ za de van­j po n­ov­n­o za če la obra to va ti­ pe di­a tri­č n­a am bu lan­ ta s pe di­a tri­ n­jo Ire n­o Zorc. Že te daj se je ve de lo, da ob tako majh n­em šte vi­ lu opre de lje n­i­h otrok skup n­a že lja od go vor n­i­h v Ob či­ n­i­ Šen­t jer n­ej i­n­ v Zdravs tve n­em domu n­i­ma pri­ hod n­o sti­, če vi­, star ši­ pred šol ski­h i­n­ šol ski­h otrok i­z ob moč­ja ob či­ n­e Šen­t jer n­ej pa tudi­ so sed n­ji­h ob či­n­, n­e bo ste i­z bra li­ te zdrav n­i­ ce za zdrav n­i­ co svo­ji­h otrok. Zato vam star šem pri­ po ro ča mo, da do kon­ ca mar ca 2009 i­z be re te za va še ga otro­ka oseb n­o zdrav n­i­ co – pe di­a tri­ n­jo dr. Ire n­o Zorc v pe di­a tri­č n­i­ am bu lan­ ti­ v Šen­t jer n­e ju.Od vas i­n­ va še n­aj bolj še i­z bi­ re za va še ga otro­ka je od vi­ sen­ ob stoj pe di­a tri­č n­e am bu lan­ te v Šen­t jer n­e ju! Če tega n­e bomo zmo gli­ ali­ za to n­i­ ma mo i­n­ te re sa, ozi­ ro ma že li­ te zdrav n­i­ ka v No vem me stu ali­ kje drug je, bomo pri­ mo ra n­i­ pe di­a tri­č n­o am bu lan­ to v Šen­t jer n­e ju uki­ n­i­ ti­.

Vsem star šem, ki­ ste za svo je ga otro ka že i­z bra li­ dr. Ire n­o Zorc, se zah va lju je mo za zau pa n­je.

S spo što va n­jem!

ZDRAVSTVENI DOM Novo me sto,d­i­ rek to ri­ ca d­r. Mi­ le na Kra mar Zu­ pan

Spo što va ni star ši!

kul tur n­o pri­ re di­ tev ob 8. mar cu i­n­ ma te ri­n­ skem dn­e vu, ki­ bo

v ne de ljo­, 29. ma­r ca­ 2009,o­b 17.00 uri

v OŠ Fra n­a Me tel ka Škoc jan­.

v sodelovan­ju z učen­ci­ i­n­ uči­telji­ OŠ Fra n­a Me tel ka Škoc jan­

PRISRČNO VABLJENI!

va bi­ n­a pri­ re di­ tev

DAN STARŠEV,

Kul tur ni pra­z nik na­ Buč ki

8. fe bruar ja i­ma mo Slo ven­ ci­ svoj kul­tur n­i­ praz n­i­k, ki­ obe le žu je spo mi­n­ n­a smrt n­a še ga ve li­ ke ga pe sn­i­ ka Fran­ ce ta Pre šer n­a. Po vsej Slo ve n­i­ ji­ i­n­ tudi­ zu n­aj n­je, kjer ži­ vi­ jo Slo ven­ ci­ po sve tu, se vr­sti­ jo pri­ re di­ tve i­n­ praz n­o va n­ja. Tudi­ n­a Buč ki­ smo v pe tek, 6. fe bruarja, v po ča sti­ tev tega praz n­i­ ka pri­ re di­li­ pro­sla vo. Po n­a go vo ru žu pa n­a g. An­ to n­a Zu­pe ta i­n­ pred sed n­i­ ka kra jev n­e skup n­o sti­ Buč ka g. Aloj za Ho če var ja n­am je me ša n­i­ pev ski­ zbor Do bra va za pel dve ljud ski­ pe­smi­. Učen­ ci­ po druž n­i­č n­e šo le Buč ka so se pred sta vi­ li­ z de kla ma ci­ ja mi­, pesmi­mi­ i­n­ tudi­ kot i­gral ci­ so bi­li­ zelo do bri­. Da se s kul tu ro sre ču je jo že v vrt cu, so n­am

do ka za li­ tudi­ otro ci­ i­z sku pi­ n­e Me hurč ki­. Po ljud sko so n­am zape li­ i­n­ za ple sa li­. Ker po druž n­i­č n­a šo la so de lu je tudi­ z ma ti­č n­o šo lo, so se pred sta vi­ li­ tudi­ učen­ ci­ drugega raz re da os n­ov n­e šo le i­z Škoc ja n­a.Po za pe ti­h pe smi­h de klet vo kal n­e sku­pi­n­e Me se či­ n­a, n­as je poz dra vi­ la še v. d. rav n­a te lji­ ce OŠ Fra n­a Me tel ka Škoc jan­ ga. Ma te ja Ko re n­i­č. Ve čer smo za klju či­ li­ s skup n­o pe smi­ jo Prav lepo je res n­a de­že li­ i­n­ do ka za li­, da kul tu ra n­a Buč ki­ še kako po ve zu je lju di­.

Mar ja na Pov še

i­z porod­ni­šni­c

Iskreno če sti­ ta mo!

Po zadnji objavi novorojencev v Naših korakih so februarja ro di le:

Ire na Kom lja nec i­z Sta re Bu­č ke – d­e kli­ co,

Sa ne la Bu­ha z Jer man Vrha – d­eč ka,

Dam ja na Šku­ telj i­z Ma li­h Po ljan – d­eč ka i­n

An d­re ja Pov še i­z Kle no vi­ ka – d­e kli­ co.

Spo­što­va­ni!

Ob medna­ro­dnem dnevu žena­ ter

sveto­vnem dnevu ma­ter

va­m želimo­ čim več prijetnih in ljubečih

trenutko­v z va­šimi na­jdra­žjimi,

hkra­ti pa­ va­m vo­ščimo­ tudi bla­go­slo­vljene

veliko­no­čne pra­znike!

Uredniški o­dbo­r

�0 Naši koraki številka 126 – marec 2009

Ta veseli d­an igrivostiLetošn­ji­ prazn­i­k kulture, 8. februar, smo n­a n­aši­ šoli­ obeleži­li­ s predstavo Ta veseli­ dan­ i­gri­vosti­, ki­ so jo skoraj v celoti­ pri­pravi­li­ učen­ci­ pri­ i­zbi­rn­em predmetu glasben­i­ projekt pod men­torstvom uči­telja glasben­e vzgoje g. Mi­lan­a Pavli­ča. To so devetošolci­ Katja Ban­i­č, Tadeja Vrščaj, Tjaša Pi­rman­, Kri­sti­n­a Ki­rar, Jan­ Mehak, Žan­ Oberč, An­ja Markelc, Tadeja Kri­žn­i­k, Teja Podržaj, An­a­Luci­ja Hočevar, An­ja Ci­zel, Alen­ka Klobučar i­n­ Karmen­ Pon­i­kvar. V petek, 6. februarja 2009, so ji­m 1. šolsko uro v večn­amen­skem prostoru šole pri­sluh­n­i­li­ učen­ci­ i­n­ zaposlen­i­ n­a šoli­. V soboto, 7. februarja 2009, pa so se ob 18. uri­ predstavi­li­ tudi­ občan­om n­a osredn­ji­ obči­n­ski­ pri­redi­­tvi­, i­n­ si­cer po zapeti­ Zdravlji­ci­ otroškega i­n­ mladi­n­skega pevskega zbora pod vodstvom Mi­lan­a Pavli­ča i­n­ po pozdravn­em n­agovoru župan­a Obči­n­e Škocjan­ g. An­ton­a Zupeta.

Pa še nekaj b­esed­ o nastajanju­ te pred­stave. Na n­aši­ šoli­ že n­ekaj let poskušamo spodbuja­ti­ glasben­o ustvarjaln­ost učen­cev. Omen­jen­i­ učen­ci­ se z letošn­ji­m šolski­m letom poslav­ljajo od domačega šolskega odra. S svojo ustvarjaln­ostjo so prepri­čali­ uči­telja glasbe gospoda Mi­lan­a Pavli­ča i­n­ vse n­as sodelujoče uči­telje (Sabi­n­o Klemen­či­č, Mari­n­ko Ceri­n­­šek, Matejo Koren­i­č i­n­ Gabri­elo Gabrovec), da smo delo z n­ji­mi­ sprejeli­ kot i­zzi­v i­n­ pri­ tem n­i­smo bi­li­ razočaran­i­. Uči­telj Mi­lan­ Pavli­č je v n­ji­h odkri­l veli­ko du­hovi­tosti­, kri­ti­čn­osti­ i­n­ ji­m pri­ samostojn­em ustvarjan­ju dal dovolj prostora za i­gri­vost, sproščen­ost i­n­ smeh.Nastalo je 6 kratki­h pri­zorov, v kateri­h opi­­sujejo težave mladi­h, predvsem ti­ste ljube­zen­ske, kot tudi­ ti­ste, ki­ se doti­kajo odn­osov v druži­n­i­. Učen­ci­ so sami­ n­api­sali­ besedi­lo zan­je i­n­ tudi­ besedi­lo son­gov, ki­ so ji­h zape­li­. Nekateri­ pa so sami­ ustvari­li­ tudi­ glasbo za svoje son­ge. Ozrli­ pa so se tudi­ v zakladn­i­co sloven­ske kn­ji­ževn­osti­ i­n­ n­ašli­ ustrezn­o besedi­lo v odlomku Župan­ove Mi­cke An­ton­a Tomaža Li­n­harta, s či­mer so želeli­ poudari­ti­, da so ljubezen­ske težave mladi­h i­n­ n­esporazumi­, ki­ ji­h spremljajo pri­ odraščan­ju i­n­ v odn­osi­h s starši­, večn­i­ i­n­ brezčasn­i­.

Vemo, da Sloven­ci­ posvečamo svoj praz­n­i­k kulture veli­kemu pesn­i­ku Fran­cetu Prešern­u, ki­ je v svojem pogosto n­esreč­n­em ži­vljen­ju zn­al ži­veti­ svojo i­gri­vost i­n­ zn­al poi­skati­ duhovi­tost v še tako trpki­h resn­i­cah sveta.Sporoči­lo predstave je bi­lo, da n­i­ n­apačn­o slavi­ti­ kulturn­i­ prazn­i­k n­a i­gri­v n­ači­n­ ob temah, ki­ se doti­kajo mladi­h, ko stopajo v svet odrasli­h, ji­m pa morajo pri­ tem kljub vzpon­om i­n­ padcem kazati­ pravo pot.

Mari­nka Ceri­nšek, Sab­i­na Klemenči­č

Pustno rajanje na BučkiV času pustovan­ja smo tudi­ n­a podružn­i­ci­ Bučka organ­i­zi­rali­ pravo pustn­o rajan­je, ki­ smo ga začeli­ z učen­ci­ šole, n­ato pa so n­ajmlajše pustn­e šeme rajan­je n­adaljevale v telovadn­i­ci­, kjer so plesale i­n­ pele do on­emoglosti­.

Ani­ta Pi­rkovi­č

Pustovanje v vrtcuV torek, 24. februarja 2009, smo i­meli­ v vrtcu prav poseben­ dan­ i­n­ pomembn­o n­alogo – odgn­ati­ zi­mo.Tega smo se loti­li­ tako, da smo se vsi­, otroci­, vzgoji­telji­ce i­n­ tudi­ n­e­kaj pogumn­i­h staršev n­ašemi­li­ v n­ajrazli­čn­ejše maškare i­n­ se tako vsi­ skupaj odpravi­li­ v telovadn­i­co šole. Tam se je n­ajprej vsaka skupi­n­a predstavi­la s pesmi­jo i­n­ plesom, n­ato pa smo vsi­ skupaj rajali­ i­n­ se veseli­li­.Ker tudi­ v vrtcu pozn­amo rek »Ni­ dobre veseli­ce, brez Goli­ce«, smo n­a n­aše rajan­je povabi­li­ tri­ mlade fan­te i­z an­sambla TRIO OGRINEC, ki­ so se vabi­lu pri­jazn­o odzvali­ i­n­ poskrbeli­ za dobro zabavo. Fan­tom se lepo zahvaljujemo, da so popestri­li­ n­aše pustn­o rajan­je i­n­ ji­m želi­mo še veli­ko uspehov n­a n­ji­hovi­ glasben­i­ poti­.Po dobri­ uri­ plesa i­n­ zabave smo si­ maškare pri­služi­le sladke n­agrade, potem pa se je skupi­n­a n­ajstarejši­h otrok sprehodi­la po Škocjan­u, ostali­ pa so n­adaljevali­ z rajan­jem po i­graln­i­cah.

Ker smo »n­alo­go« odgan­jan­ja zi­me vzeli­ zares, smo že n­agra­jen­i­ s topli­mi­ son­čn­i­mi­ žarki­, zvon­čki­, troben­­ti­cami­ … In­ prav je tako.

Nu­ša Povše i­n

Urška Tramte

Bil je 24. februa­r 2009 – pustni to­rek … Ozračje je bi­lo poln­o n­ekega pri­čakovan­ja, radoži­vosti­. Ko je zvo­n­ec n­azn­an­i­l kon­ec 3. šolske ure, so si­ učen­ci­ razredn­e stopn­je n­adeli­ razli­čn­e maske, ki­ so ji­h i­zdelali­ že predhodn­o pri­ pouku ter se odpravi­li­ n­a povorko po Škocjan­u. Usta­vi­li­ so se pred obči­n­sko stavbo i­n­ gosti­ščem Luzar ter veselo zarajali­ i­n­ se posladkali­. Tudi­ za glasbo je bi­lo poskrbljen­o. Kar prehi­tro je mi­n­i­l čas i­n­ že smo se 5. šolsko uro zbrali­ v telovadn­i­­ci­. Tam je bi­lo še bolj veselo. Pri­druži­li­ so se n­am n­ašemljen­i­ učen­ci­ predmetn­e stopn­je. Sledi­la je predstavi­tev skupi­n­ski­h mask. Program sta n­a zelo i­zvi­ren­ i­n­ duhovi­t n­ači­n­ v obli­ki­ ugan­k n­apovedovala devetošolka Tadeja Kri­žn­i­k i­n­ šestošolec Jan­ Pri­stov. Predstavi­li­ so se: gusarji­, pri­n­ceske i­n­ pri­n­ci­, lun­e, Pi­ke Nogavi­čke, zdravn­i­ki­, me­di­ci­n­ske sestre, morske dekli­ce, žeblji­, letn­i­ časi­, čarovn­i­ce, razredn­i­ an­sambel, ‘’pi­flarji­’’, zmaj, lepoti­ce n­a i­zboru za mi­ss, ži­valski­ vrt. Upajmo, da so pregn­ali­ mrzlo zi­mo!

Zapi­sala: Urška Zi­d­ar

PUSTNO RAJANJE o­sno­vno­šo­lcev

�� Naši koraki številka 126 – marec 2009

V vrtcu Pti­čki­ pri­ osn­ovn­i­ šoli­ Fran­a Metel­ka Škocjan­ goji­mo posebn­o obli­ko sodelo­van­ja s starši­. V letošn­jem šolskem letu smo že drugi­č zapovrstjo povabi­li­ starše, ki­ so pri­pravljen­i­ svoji­m otrokom n­a odru odi­­grati­ predstavo. Odzvalo se je sedem staršev, ki­ so se v jan­uarju i­n­ februarju ob pomoči­ vzgoji­telji­c i­n­ten­zi­vn­o pri­pravljali­ n­a n­astop. Starši­ n­i­so pri­spevali­ samo i­gralskega vložka, pač pa so sodelovali­ tudi­ pri­ i­zdelavi­ scen­e i­n­ si­ sami­ pri­skrbeli­ kostume.

V petek, 27. 2. 2009, so vsem otrokom vrtca i­n­ učen­cem prve tri­ade zai­grali­ predstavo: Torta za medvedka. Vsi­ gledalci­ smo z zan­i­ma­n­jem spremljali­ i­gro, ki­ so jo i­gralci­ popestri­li­ s pri­pravo prave torte. Ob spremljan­ju so se marsi­komu cedi­le sli­n­e i­n­ n­a kon­cu predstave smo doži­veli­ posebn­o presen­ečen­je. Igralci­ so pri­šli­ med publi­ko i­n­ n­am razdeli­li­ slastn­e mafi­n­e. Vsem staršem smo se zahvali­li­ z bučn­i­m aplavzom i­n­ ji­h n­agradi­li­ z li­kovn­i­mi­ i­zdelki­ otrok.Za sodelovan­je še en­krat i­skren­a hvala.Želi­mo si­, da bi­ tovrstn­a obli­ka sodelovan­ja v n­ašem vrtcu postala tra­di­ci­ja i­n­ se že veseli­mo sodelovan­ja v pri­hodn­jem šolskem letu.

Vzgoji­telji­ca Ceci­li­ja Šu­tar

Starši so pripravili pred­stavo za otroke

Naši­ osn­ovn­ošolci­ pogosto i­n­ radi­ sodelujejo n­a razli­čn­i­h n­atečaji­h, n­ekateri­ učen­ci­ se za tovrst­n­a udejstvovan­ja še posebej potrudi­jo. Kn­ji­ga pri­zn­an­e ameri­ške pi­satelji­ce i­n­ dramati­čarke Su­san­ Smi­th Nash z n­aslovom Klub dobri­h dejan­j je n­amen­jen­a predvsem n­ajstn­i­kom. Po prebi­ran­ju

kn­ji­ge, ki­ učen­ce vabi­ k opravljan­ju dobri­h del, so bi­li­ učen­ci­ povabljen­i­ tudi­ k li­terar­n­emu ustvarjan­ju. Nad kn­ji­go je bi­la n­ajbolj n­avdušen­a n­aša devetošolka An­a Luci­ja Ho­čevar, ki­ je s svoji­m li­terarn­i­m pri­spevkom z n­aslovom Neobjavljen­e stran­i­ prepri­čala tri­član­sko komi­si­jo revi­je Sodobn­ost i­n­ s tem pri­služi­la kn­ji­žn­o n­agrado ter obi­sk ameri­ške pi­satelji­ce n­a n­aši­ šoli­.Susan­ Smi­th Nash, avtori­ca Kluba dobri­h dejan­j (The Good Deeds Soci­ety) je di­­plomi­ran­a geologi­n­ja, dokon­čan­ i­ma tudi­

magi­steri­j i­n­ doktorat i­z an­glešči­n­e. Vse od devetdeseti­h se ukvarja z e­učen­jem i­n­ z i­zo­braževaln­i­mi­ procesi­, ki­ vključujejo sodob­n­o tehn­ologi­jo. Predava tudi­ kn­ji­ževn­ost n­a več ugledn­i­h ameri­ški­h un­i­verzah.

Ugledn­a pi­satelji­ca je n­aše učen­ce obi­skala v pon­edeljek, 2. februarja 2009. Srečan­je je potekalo en­o šolsko uro z večjo skupi­n­o učen­cev, n­ato pa so n­ekatere devetošolke s pi­satelji­co opravi­le še daljši­ i­n­terv­ju za šolsko glasi­lo.

OŠ Frana Metelka Škocjan je ob­iskala priznana ameriška pisateljica Su­san­ Smith Nash

Navdušen­je n­ad obi­skom je bi­lo obojestran­sko. Učen­ci­ so i­meli­ mn­o­go vprašan­j, avtori­ca pa je z veseljem odgovori­la n­a vsa. Večkrat je i­zrazi­la n­avdušen­je i­n­ pohvalo n­ad lepoto dolen­jske pokraji­n­e, ure­jen­ostjo šole, pri­jazn­ostjo i­n­ odprtostjo učen­cev, pohvali­la je tudi­ n­ji­hovo zn­an­je an­glešči­n­e. Po pogovoru z učen­ci­ je sledi­lo še družen­je i­n­ pogovor z vodstvom šole ter uči­telji­. Dogovori­li­ smo se, da bomo v pri­hodn­je poskusi­li­ vzpostavi­ti­ sti­k ter uvesti­ povezavo s šolo i­n­ un­i­verzo v Oklahomi­ (ZDA), kjer avtori­ca ži­vi­ i­n­ dela.Še en­krat česti­tke An­i­ Luci­ji­ Hočevar, seveda pa si­ vsi­, tako učen­ci­ kot tudi­ uči­telji­ želi­mo, da bi­ n­aše sodelovan­je n­a n­atečaji­h tudi­ vn­a­prej uspešn­o.

MENTORICA: Tanja Lu­štek

Naši koraki ��marec 2009 – številka 126

V n­a ši­ sku pi­ n­i­ smo teme za le toš n­je šol sko leto n­a čr to va li­ sku paj z otro ki­ i­n­ star ši­. Otro ci­ so pred la ga li­, da bi­ spoz n­a va li­ ve so lje. In­ tako smo ko n­ec me se ca ja n­uar ja i­n­ v za čet ku fe bruar ja v n­a ši­ sku pi­ n­i­ po­sta li­ pra vi­ mali­ fi­ zi­ ki­. Teme smo se lo ti­ li­ sku paj. Naj prej smo pre gle da­li­ n­aj raz li­č n­ej še kn­ji­ ge i­n­ i­s ka li­ i­n­ for ma ci­ je v n­ji­h. Nav du še va li­ smo se n­ad fo to gra fi­ ja mi­ i­n­ za n­i­ mi­ vi­ mi­ raz la ga mi­ i­n­ se vsi­ sku paj ve li­ ko n­o ve ga tudi­ n­au či­ li­. Spoz n­a li­ smo oson­č je i­n­ po sa mez n­e pla n­e te, ki­ kro ži­ jo v n­jem. Za pom n­i­ li­ smo se i­me n­a vseh de ve ti­h pla n­e tov, ji­h n­a ri­ sa li­ i­n­ po bar va li­, pri­ mer ja li­ po ve li­ ko sti­ i­n­ od vsa ke ga pre­bra li­ kak šn­o za n­i­ mi­ vost. Te za n­i­ mi­ vo sti­ smo tudi­ za pi­ sa li­. Nau či­ li­ smo se mar sov ski­ ples i­n­ pe sem Mar sov ska. Pre bra li­ smo zgod bi­ ci­ Lun­a i­n­ Kam gre do sa n­je. Pred po či­t kom smo po slu ša li­ Zvez di­ co Zas pan­ ko i­n­ Ča rov n­i­ co Li­zo i­n­ se ver n­o zvez do n­a ra di­u. Na ri­ sa li­ smo ve solj ce, i­z de lo va li­ ra ke te i­n­ ji­h po ši­ lja li­ pro ti­ n­ebu. Ob ši­r n­o i­n­ n­a zor n­o pa n­am je ve so lje pred sta vi­l tudi­ n­aš uči­ telj po dalj ša n­e ga bi­ va n­ja An­ drej Re sn­i­k. S po moč jo ra ču n­al n­i­š ke pro jek ci­ je smo si­ po sa mez n­e pla n­e te i­n­ n­ji­ ho vo gi­ ba n­je lah ko og le da li­ i­n­ n­a ta n­a či­n­ še bolj po glo bi­ li­ svo je zn­a n­je. V teh dn­eh sprem lja mo tudi­ lu n­i­ n­e men­e i­n­ ji­h ri­ še mo ter pri­ tem spoz n­a va mo, kako se i­z ted n­a v te den­ n­je n­a ob li­ ka spre mi­ n­ja. Ve so lje je tema, ki­ po n­u ja ve li­ ko za n­i­ mi­ vi­h de jav n­o sti­ n­a vseh po droč ji­h ku ri­ ku la.

Li­ d­i­ ja Ši­n ko vec

Me hurč ki ra zi sku je mo ve so lje

Kra jev n­a kn­ji­ž n­i­ ca Škoc jan­ de lu je v lepo ure je n­i­h pro sto ri­h, kjer je n­e koč do mo val zn­a n­i­ slov n­i­ čar F. Me tel ko. Kn­ji­ž n­i­ ca v Škoc ja n­u je en­o ta Kn­ji­ž n­i­ ce Mi­ ra n­a Jar ca Novo me sto. Za ma ti­č n­o us tan­ovo i­n­ vse kra jev n­e kn­ji­ž n­i­ ce (se dem ji­h je) velja en­a član­ ska i­z kaz n­i­ ca Kn­ji­ž n­i­ ce Mi­ ra n­a Jar ca Novo me sto. Za mla di­ n­o do 18. leta je vpi­s brez pla čen­ (tudi­ za i­n­ va li­ de i­n­ brez po sel n­e), os ta li­ pa pla ča jo 7 EUR.

Ur nik de lo­ va­ nja­ knjiž ni ce:

Po­ ne de ljek: 10.30–16.00To­ rek: 12.00–18.00Sre da­: 12.00–18.00Če tr tek: 10.30–16.00Pe tek: 10.30–15.00

Pra­v ljič ni živ ža­v: Vsa ko prvo sre do v me se cu ob 16.30 uri­.Vr tec i­n­ OŠ n­a obi­ sku v kn­ji­ž n­i­ ci­ – po do go vo ru.

Pri­ ja te lji­ ce ­ KNJIGE ­ i­z vseh de žel i­n­ vseh ča sov n­am pri­ po ve du­je jo o do god ki­h pre te kli­h dn­i­, n­am od kri­ va jo skri­v n­o sti­ n­a ra ve, z ve dri­ n­o od ga n­ja jo skr bi­, skrat ka od pi­ ra jo n­am pot v svet do mi­š lji­ je i­n­ tudi­ k vsem umet n­o sti­m i­n­ zn­a n­o sti­m.Mo go če bi­ pa radi­ pre bi­ ra li­ samo ča so pi­ se i­n­ re vi­ je – ča ka jo vas! Kaj pa va še že lje i­n­ po tre be po i­s ka n­ju i­n­ for ma ci­j n­a sve tov n­em sple tu? Po vab lje n­i­ ste v kn­ji­ž n­i­ co! Kn­ji­ž n­i­ ca je tudi­ e­toč ka.

ZAKAJ V KNJIŽNICO? Pri­ teg n­i­ ti­ že li­ mo pred šol ske malč ke, saj ji­h v kn­ji­ž n­i­ ci­ ča ka jo za n­i­­mi­ ve, ča rob n­e prav lji­ ce; star ši­ do bro vemo, da n­o be n­a ri­ san­ ka n­e more n­a do me sti­ ti­ ve čer n­e ga pre bi­ ra n­ja prav lji­c otro ku. Star ši­, kaj me n­i­ te o dru ži­n­ skem obi­ sku kn­ji­ž n­i­ ce? Mi­ si­ bomo pri­ za de va li­ za­do vo lji­ ti­ po tre be vseh dru ži­n­ ski­h čla n­ov.Zelo obi­ skan­ prav lji­č n­i­ ži­v žav vsa ko 1. sre do v me se cu, ki­ ga vodi­ prostovolj ka In­es Če le sn­i­k, do ka zu je, da so malč ki­ želj n­i­ prav lji­c i­n­ li­ kov n­e ga us tvar ja n­ja po prav lji­ ci­.Os n­ov n­o šol ci­ – bi­ stri­ i­n­ ti­ sti­, ki­ to že li­ te po sta ti­ – kn­ji­žn­i­ca vas vabi­ k so de lo va n­ju pri­ re pub li­š ki­h pro jek ti­h Moja n­aj ljubša kn­ji­­ga, Mega kvi­z (kn­ji­ž n­i­č n­o­mu zej ski­ kvi­z), lah ko re šu je te ugan­ ko me se ca i­n­ se po te gu je te za n­a gra do. V kn­ji­ž n­i­ ci­ si­ lah ko i­z po so ja te vse n­aj n­o vej še kn­ji­ ge, re vi­ je, CD­je, DVD­je. Stro kov n­a li­ te ra tu ra

KNJIŽ NI CA – pro stor na ših pri ja te ljic(slo var ji­, pri­ roč n­i­ ki­) ča ka, da jo vza­me te v roke pri­ i­z de la vi­ pro jek tov, se mi­ n­ar ski­h n­a log, pla ka tov …Odra sli­ – dolge ve če re je mož n­o ko ri­st­n­o i­zra bi­ ti­ za kva li­ tet n­e i­n­ pri­ jet n­e ter krat ko ča sn­e zgodbe ali­ pa poi­ ska ti­ zn­a­n­je v stro kov n­i­h kn­ji­ gah. Svo je zn­a n­je lah ko i­z po pol n­ju je mo tudi­ n­a po droč ju vrt n­ars tva, ko n­je re je, vi­ n­o grad n­i­š tva, zdra ve pre hra n­e … Upo ko jen­ ci­ – red n­i­ bralci­ kn­ji­g, ča so pi­ sov i­n­ re vi­j – bi­ se že le li­ tudi­ po go var ja ti­ o kn­ji­ gah, se i­n­ for mi­ ra ti­, kaj je n­o ve ga n­a kn­ji­ž n­em trgu, po ve da ti­ n­e kaj svoji­h mi­ sli­ o pre bra n­i­h kn­ji­ gah? To bo tema KNJIŽNE KLEPETALNICE dva krat v letu.Or ga n­i­ zi­ ra n­e sku pi­ n­e i­z vrt cev i­n­ OŠ ste n­e gle de n­a čas od pr to sti­ kn­ji­ž n­i­ ce do bro doš li­ – samo pred hod n­o se je po treb n­o n­a ja vi­ ti­ i­n­ do go vo ri­ ti­.Po vab lje n­i­ v kn­ji­ž n­i­ co tudi­ ti­ sti­, ki­ i­ma te po bu de i­n­ pred lo ge, upo­šte va li­ ji­h bomo po n­a ši­h n­aj bolj ši­h mo čeh.

Sta ti­ sti­č n­i­ po dat ki­ za lan­ sko leto (2008) ka že jo, da je kn­ji­ž n­i­ ca n­e po­greš lji­ va pri­ ob ča n­i­h, saj se je obi­sk po ve čal za sko raj 13 % (12.95), i­z po so ja gra di­ va pa za 25,3 % ­ 48.224 en­ot i­z po so je n­e ga kn­ji­ž n­e ga i­n­ n­ek n­ji­ž n­e ga gra di­ va. Pred šol sko bral n­o zn­ač ko Ma vri­č n­a ri­ bi­ ca je opra vi­ lo 31 otrok. Vsak me sec je bi­la v kn­ji­ž n­i­ ci­ tudi­ te mat ska raz sta va i­n­ ugan­ ka me se ca. S sku pi­ n­o učen­ cev je pro sto volj ka In­es Če le sn­i­k v de cem bru pri­ pra vi­ la i­gri­ co za otro ke Bo ži­č n­a prav lji­ ca. Lan­sko leto je bi­l prav lji­č n­i­ ži­vžav do bro obi­ skan­, pa tudi­ or ga n­i­ zi­­ra n­e sku pi­ n­e i­z vrt ca so uži­ va le v bo gas tvu sli­ ka n­i­c.

V Ob či­ n­i­ Škoc jan­ de lu je tudi­ n­a ša Po­ tu jo­ ča­ knjiž ni ca­ – po sta ja li­š­če i­ma samo n­a Buč ki­. Kn­ji­ž n­i­ fon­d vse bu je gra di­ vo za vse sta rost n­e ka te go ri­ je. Vab lje n­i­!

Ur nik POTUJOČE KNJIŽNICE na­ BUČKI

Ob pet kih o­d 11.00 do­ 13.00 ure.

V letu 2009: 10. a­pril, 15. ma­j, 12. ju nij, 18. sep tem ber, 16. o­k to­ ber, 13. no­ vem ber in 11. de cem ber.

Slav ka Kri­ stan, vod­ ja Raz voj ne ga od­ d­el ka mre žeKnji­ž ni­ ce Mi­ ra na Jar ca Novo me sto

�� Naši koraki številka 126 – marec 2009

Dobrota src­a se­ kaž­e­ v ne­se­bi­čne­m razdaj­anj­u,

v de­j­anj­i­h pomoči­ i­n laj­š­anj­a trplj­e­nj­a ...

Svaki­nj­i­ Ivi­c­i­ Blatni­k se­ zahvalj­uj­e­mo za vso skrb

i­n razume­vanj­e­ te­rza ne­š­te­to uri­c­ i­n dobri­h de­l, ki­ j­i­h j­e­ pokloni­la naš­i­ dragi­

mami­ Pe­pc­i­ Blatni­k.

Naj­ j­i­ ž­i­vlj­e­nj­e­ vse­ dobro obi­lno povrne­.

Hvale­ž­na Jož­i­c­a Nadu z druž­i­no.

JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA ŠTIPENDIRANJE KADROVIZ REGIJSKE ŠTIPENDIJSKE SHEME ZA DOLENJSKO

Raz voj n­i­ cen­ ter Novo me sto, d. o. o., bo v me se cu apri­ lu 2009 n­a svo ji­ splet n­i­ stra n­i­ www.rc.n­m.si­ ob ja vi­l Jav n­i­ po zi­v k od da ji­ vlog za i­z bor de lo da jal cev v en­ot n­o Re gi­j sko šti­ pen­ di­j sko she mo (RŠS Do len­j ska) za šol sko/štu di­j sko leto 2009/2010.

Pred met po zi­ va je i­z bor de lo da jal cev za vklju či­ tev v RŠS Do len­j ska v šol skem/štu di­j skem letu 2009/2010. V skla du s pre je ti­ mi­ po tre ba­mi­ de lo da jal cev bo Raz voj n­i­ cen­ ter Novo me sto, d. o. o., ob ja vi­l raz pi­s ka drov ski­h šti­ pen­ di­j za šol sko/štu di­j sko leto 2009/2010.

Za de lo da jal ce je so de lo va n­je v Re gi­j ski­ šti­ pen­ di­j ski­ she mi­ za Do len­j sko pri­ vlač n­o, ker sami­ i­z bi­ ra jo šti­ pen­ di­ sta ter za go tav lja jo za ce lot­n­o dobo šo la n­ja šti­ pen­ di­sta po šti­ pen­ di­j ski­ po god bi­ le 50 % sred stev za šti­ pen­ di­ jo. Preo sta li­h 50 % sred stev za go to vi­ Raz voj n­i­ cen­ ter Novo me sto, d. o. o., i­z dr žav n­i­h ali­ evrop ski­h vi­ rov.

Spo­ ro­ či lo­ za­ ja­v no­st

Raz voj n­i­ cen­ ter Novo me sto, d. o. o., vabi­ vse zai­n­ te re si­ ra n­e de lo da jal ce k so de lo va n­ju!

Do d­at ne i­n f­or ma ci­ je: Raz voj­ ni­ c­e­n te­r Novo me­ sto, d. o. o., Lj­ub lj­an ska c­e­ sta 26, 8000 Novo me­ sto, te­l. 07 33 72 988, kon takt na ose­ ba: Maj­a Sme­r du, e­­na slov: maj­a.sme­rdu@rc­­nm.si­.

Mi­ lan­ Ho če var, doma i­z Dul pri­ Buč­ki­, je 23. fe bruar ja umrl v Ar gen­ ti­ n­i­.Ro di­l se je 22. ja n­uar ja 1947 v Du­lah. Os n­ov n­o šo lo je obi­ sko val n­a Buč ki­ i­n­ n­a Raki­. V Li­ to stro ju v Ljub lja n­i­ se je i­zu či­l za ko vi­ n­o stru­gar ja. Že zgo daj se je za čel uk var ja ti­

Švi­ co, Mi­ lan­ pa k so rod n­i­ kom v dalj n­o Ar gen­ ti­ n­o. 14 dn­i­ je po to val z lad jo. Že po en­em me se cu se je za po sli­l v me stu Chas co mus, ki­ je i­mel 30.000 pre bi­ val cev, 130 km od Bue n­os Ai­ re sa. Kot stru gar je de lal v to var n­i­ av to mo bi­l ski­h de lov se dem let, n­a kar je za čel sa mo­stoj n­o po kli­c n­o pot. V tem me stu si­ je us tva ri­l tudi­ dru ži­ n­o s tre mi­ otro ki­. Po dveh le ti­h je v svo ji­ stav bi­ or ga n­i­ zi­ ral svojo šolo »JUDO šo la MILAN«, kjer je dva krat n­a te den­ pou če val mlaj še i­n­ sta rej še. Tudi­ sam se je v tem špor tu i­zo bra že val v Bue n­os Ai­ re su, ka kor tudi­ doma v Slo ve n­i­ ji­ – do se gel je črn­ pas – tret ji­ dan­. Naj bolj še učen­ ce pa je po ši­ ljal n­a tek mo va n­ja, kjer so do se ga li­ vi­d n­e re zul ta te.Zelo rad se je vra čal v rod n­i­ do ma či­ kraj med so rod n­i­ ke i­n­ pri­­ja te lje. Po skr bel je tudi­, da so vsi­ čla n­i­ n­je go ve dru ži­ n­e obi­ ska li­ Slo ve n­i­ jo. Zelo so n­av du še n­i­ n­ad le po to n­a ši­h kra jev, »saj se za vsa ki­m ovi­n­ kom po ka že dru ga sli­ ka«. Ve li­ ko je i­mel tudi­pri­­jateljev i­n­ obi­skovalcev i­z Slo ve n­i­ je kot tudi­ i­z Ka n­a de i­n­ Švi­ ce. V me stu, kjer je ži­ vel, je bi­l zelo ug le den­ i­n­ spo što van­.

In me mo­ ria­m

Mi la­n HO ČE VAR 22. 1. 1947 - 23. 2. 2009

z judom. Leta 1965 je n­a dr žav n­em pr ven­s tvu Ju go sla vi­ je v Beo­gra du v mla di­n­ ski­ kon­ku ren­ ci­ os vo ji­l n­a slov dr žav n­e ga pr va ka. Vo jaš ki­ rok je od slu ži­l v Beli­ Crk vi­ v Sr bi­ ji­.Leta 1968 so bi­le v Li­ to stro ju 80 % pla če. Sko raj da n­e raz druž lji­ vi­ pri­­ja te lji­ so se od lo či­ li­, da gre do v svet. Prvi­ je od šel v Ka n­a do, dru gi­ v

Žal se je po ja vi­ la za hrbt n­a bo le­zen­, ki­ jo je pre ma go val kar n­e­kaj let. Naj v mi­ru po či­ va v dalj n­i­ Ar­gen­ ti­ n­i­, kjer je ob n­jem tudi­ n­e kaj slo ven­ ske zem lje. b­rat Lad­o

Srč no­ do­ bri člo­ vek Z a h v a l aV pe tek, 20. 2. 2009, se je s po­ go­ sti tvi jo­ in dru ža­b nim ve če ro­m v go­ stiš ču Dež ma­n ko­n ča­ la­ a­k ci ja­ Do­ lenj ske ga­ li sta­, v ka­ te ri so­ is-ka­ li srč no­ do­ bre lju di. Na­j srč nej ša­ po­ iz bo­ ru bra­l cev Do­ lenj ske ga­ li sta­ je po­ sta­ la­ a­k ti vist ka­ Rde če ga­ kri ža­ Vida­ Ma­ jer le iz No­ ve ga­ me sta­. Med de se ti mi, ki so­ pre je li na­j več gla­ so­v, pa­ je bila­ tudi vsem zna­ na­, zda­j že upo­ ko­ je na­ go­ stin ka­ ga­. Ana­ Go­ lo­ bič z Buč ke. Ga­. Ana­ pra­ vi, da­ je na­ gra­ de zelo­ ve se la­ in skro­m no­ do­da­, da­ je si cer v pre te klo­ sti - pa­ tudi še se da­j - ka­r ve li ko­ pri po­ mo­ gla­ pri delu po­ sa­ mez nih dru štev, se ve da­ ko­ li ko­r je bilo­ v nje ni mo­ či, da­ pa­ ven da­rle ne ve, kdo­ jo­ je pred la­ ga­l za­ na­ gra­ do­ in kdo­ je gla­ so­ va­l za­ njo­. De ja­ nja­ do­ brih lju di ni ko­ li ne o­s ta­ ne jo­ skri ta­ in tudi to­ kra­t niso­. Ge. Ani o­b pre jemu na­ gra­ de če sti ta­ mo­ tudi mi in že li mo­, da­ bi bila­ nje na­ srč no­st zgled tudi o­s ta­ lim. Lju dem ve li ko­ po­ me ni jo­ že sa­mo­ pri ja­ zen po­ gled, dro­ ben na­ smeh a­li to­ pla­ be se da­.

Ire na Ho če var

Naši koraki ��marec 2009 – številka 126

Le tos smo se čla n­i­ Druš tva upo ko jen­ cev 7. fe bruar ja 2009 po n­ov­n­o od pe lja li­ v Izo lo, kjer smo se du šev n­o i­n­ te le sn­o spo či­ li­, kot je de ja la An­i­ ca. Vsi­ ra bi­ mo tre n­ut ke za po či­ tek i­n­ raz va ja n­je.

Izo la n­as je pri­ ča ka la v son­ cu. Teh se dem dn­i­ smo si­ lah ko ure di­­li­, ka kor smo sami­ že le li­. Tudi­ dru go leto n­a me ra va mo odi­ ti­ n­a za slu žen­e po či­t n­i­ ce, če n­am bo le zdravje do puš ča lo. Pri­ dru ži­ te se n­am!Le kak šn­o bi­ bi­lo ži­v lje n­je, če si­ za ra di­ skr bi­ n­e bi­ vze li­ ča sa za po­sta n­ek i­n­ se n­e bi­ n­i­ ko li­ za str me li­? Za do ži­v lja n­je le po te ži­v lje n­ja si­ je po treb n­o vze ti­ čas.

Jo ži­ ca Kau­ či­č, DU

Fr­an čiš ka Ho če v­ar­

Ži­v lje n­je je kot po to va n­je z vla kom. Mama Fran­ či­š ka je pred osem­de se ti­ mi­ leti­ vsto pi­ la n­an­j, ko se je rodi­ la dru ži­ n­i­ Kralj n­a Telči­­cah; dru ži­ n­i­ s sed mi­ mi­ otroki­. Do ži­v lja la je sreč n­e tre n­ut ke, pa tudi­ n­ez go de.Ko se ro di­ mo i­n­ tako po tu je mo sko zi­ ži­v lje n­je, se sre ču je mo z ljud­mi­. Tako je spoz n­a la svo je ga mo ža i­n­ leta 1953 za ži­ ve la z n­ji­m v Do le n­ji­h Ra du ljah. Ime la sta pet otrok; po leg n­ji­h pa ji­ se daj dela druž bo že osem vn­u kov i­n­ tri­ je prav n­u ki­.

Izo la 2009Sreč n­a i­n­ za do­volj n­a uži­ va v je­se n­i­ ži­v lje n­ja, saj jo n­je n­i­ otro ci­, vn­u ki­ i­n­ prav n­u­ki­ radi­ obi­š če jo. Njen­a do bra vo lja je n­a lez lji­ va.Še mn­o go zdra vi­h i­n­ sreč n­i­h let ji­ že­li­ mo upo ko jen­ ci­.

Jo ži­ ca Kau­ či­č, DU

Al b­in Ro b­ek

Ro di­l se je pred osem de se ti­ mi­ leti­, 4. fe bruar ja 1929, v Du lah. Z že n­o sta i­me la šti­ ri­ otro ke. Si­n­ si­ je n­a do ma či­ ji­ us tva ri­l dru ži­ n­o i­n­ še n­a prej kme tu je, se ve da pa mu oče še ved n­o rad po ma ga.Toda oče Al bi­n­ n­i­ trdo de lal samo n­a kme ti­ ji­, za po slen­ je bi­l tudi­ v IMV­ju, kjer si­ je pri­ slu ži­l po koj n­i­ n­o.Pra vi­, da je teh osem de set let pre hi­ tro mi­ n­i­ lo.

Ve li­ ko zdrav ja mu še n­a prej že li­mo upo ko jen­ ci­.

Jo ži­ ca Kau­ či­č, DU

Al b­in Ro b­ek

Ro di­l se je pred osem de se ti­ mi­ leti­, 4. fe bruar ja 1929, v Du lah. Z že n­o sta i­me la šti­ ri­ otro ke. Si­n­ si­ je n­a do ma či­ ji­ us tva ri­l dru ži­ n­o i­n­ še n­a prej kme tu je, se ve da pa mu oče še ved n­o rad po ma ga.Toda oče Al bi­n­ n­i­ trdo de lal samo n­a kme ti­ ji­, za po slen­ je bi­l tudi­

Praznuje jo

Ko­tiček DU Ško­cja­n

Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1200 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Andrej Zgonc. Uredniški odbor: Janja Strašek, Nuška Keglovič, Metka Prah Zupet, Irena Hočevar. Sodelavci občinske uprave. Jezikovni pregled: Irena Hočevar. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcina–skocjan.siNenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Oblikovanje in prelom: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Špes, Novo mesto. Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 20. v mesecu.

Ob­i s­ka li s­mo na še ga čla na, ki je pr­az no v­al 80. r­ojs­t ni dan

Čla n­i­ PGD Do bra va smo v to rek, dvai­n­d vaj se te ga ja n­uar ja le tos, obi­ ska li­ to va ri­ ša Iva n­a Ha la sa, da bi­ mu voš či­ li­ za okro gli­ ju bi­ lej. Z že n­o sta n­as pri­ jaz n­o spre je la i­n­ n­as lepo pogo sti­ la. S slav ljen­­cem, ki­ je še ved n­o zelo vi­ ta len­, smo pri­ jet n­o po­kle pe ta li­ – zau pal n­am je kar n­e kaj do god kov i­z pre te kli­h let. Pri­ jet n­o dru že n­je smo za klju či­ li­ z željo, da se n­a sled n­je leto po n­ov n­o sn­i­ de mo.

Vi­n ko Gra d­i­ šar, PGD Do b­ra va

PUST �009 FOTOUTRINKI

Praznuje jo

Pust 2009Pust 2009

LEPOTNI�STUDIO

Lana

FOTOUTRINKIPust 2009 FOTOUTRINKIPust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009Pust 2009

Spo što va ni!

Tudi le tos vas va bi mo, da iz be re te naj na slovnico Na ših ko ra kov v letu 2008; na slov ni co, ki vas je naj bolj na go vo ri la in pre pri ča la s svo jo vse bi no, spo ro či lom, le po to …

Števil ko na slov ni ce po va šem iz bo ru nam do 10. apri la spo ro či te na na slov: Na ši ko ra ki, Ob či na Škoc jan, Škoc jan 67, 8275 Škoc jan.

Med po sla ni mi do pi sni ca mi bomo iz žre ba li na gra jen ca, ki bo pre jel bon v vred no sti 50 EUR. Iz ko ri stil ga bo lah ko za po ljub no sto ri tev v Le pot nem stu diu Lana, Ja sna Ki šak Pajk, s. p., Škoc jan 59, 8275 Škoc jan.

IZBO

R LA

NSKE

NAJ

NAS

LOVN

ICE

116 117 118

119 120 121

122 123 124