Projekt podpira

Trg bioplina v Sloveniji in rezultati Trg bioplina v Sloveniji in rezultati analize o ovirah s področja bioplina analize o ovirah s področja bioplina

Projekt BiogasINProjekt BiogasIN

»Razvoj trajnostnih trgov bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi«»Razvoj trajnostnih trgov bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi«

Številka pogodbe Številka pogodbe IEE/09/848 SI2.558364IEE/09/848 SI2.558364 || +Trajanje projekta od +Trajanje projekta od 01/05/2010 – 31/10/2012 01/05/2010 – 31/10/2012

Delavnica za investitorje in lastnike kmetijDelavnica za investitorje in lastnike kmetijo financiranju bioplinarno financiranju bioplinarnGornja Radgona, 22. avgustGornja Radgona, 22. avgust 2011 2011

Stanislav SrakaRazvojna Agencija Sinergija, Moravske Toplice, Slovenija

Projekt BiogasINProjekt BiogasINBiogasIN:BiogasIN: narediti postopke za pridobitev dovoljenj in finančne

postopke bolj učinkovite.

Prenos znanja, izkušenj in tehnologij s področja bioplina iz 5-ih naprednih držav EU v držav Centralne in Vzhodne Evrope ter v smeri politike bioplina v Evropski uniji.

CILJ projektaCILJ projekta

Razviti trajnostni trg bioplina v Srednji Razviti trajnostni trg bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi preko:in Vzhodni Evropi preko:o Izpostavljanja koristi bioplina za lokalne

skupnosti

o Racionalizacije postopkov pridobitve dovoljenj za bioplinske naložbe

o Prilagajanja in ustvarjanje novih finančnih shem za bioplinske naložbe

Glavni korakiGlavni koraki

o mentorstvo izkušenih partnerjev v pomoč mentorstvo izkušenih partnerjev v pomoč partnerjem, ki se učijopartnerjem, ki se učijo

o Primerjava postopkov pridobitve dovoljenj in finančnih shem v 5-ih naprednih državah EU s tistimi v ciljnih regijah projekta in priprava možnih rešitev

o Usposabljanje investitorjev v bioplinarne glede Usposabljanje investitorjev v bioplinarne glede postopkov za pridobitev dovoljenjpostopkov za pridobitev dovoljenj

o Tehnična podpora administrativnim organom za Tehnična podpora administrativnim organom za izboljšanje postopkov pridobitve dovoljenjizboljšanje postopkov pridobitve dovoljenj

o Delavnice za finančnikeDelavnice za finančnike' osebje o finančnih ocenitvah bioplinarn

o Delavnice za kmete o možnostih financiranjaDelavnice za kmete o možnostih financiranja

Projekt BiogasINProjekt BiogasINProjekt BiogasIN »Razvoj trajnostnih

trgov bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi«

podpiraEvropska Komisija v okviru programa INTELLIGENT ENERGY EUROPE (IEE).

Projekt izvaja 10 evropskih partnerjev. Koordinator projekta je »Energetski inštitut Hrvoje Požar« iz Zagreba, Hrvaška. Vodilni partner za Slovenijo je Razvojna agencija Sinergija.

Pri projektu BiogasIN sodelujejo štiri slovenske

regije: Pomurska, Savinjska, Spodnjeposavska in Gorenjska.

Trg bioplina v SlovenijiTrg bioplina v SlovenijiPovečanje izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) v je v zadnjih letih v Sloveniji eden izmed glavnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in energetske odvisnosti od drugih držav Evropski uniji.

Slovenija se je s sprejetjem Akcijskega načrta za OVE zavezala, da bo do leta 2020 dosegla najmanj 25% delež proizvodnje energije iz obnovljivih virov v rabi bruto končne energije in 10 % delež biogoriv v prometu. V Nacionalnem akcijskem načrtu za URE je zapisano, da bo do leta 2020 zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov za 20% glede na leto 1990.

Glede na Nacionalni akcijski načrt za OVE bo prispevek biomase 55% v celotni rabi obnovljivih virov, in bioplina - 44 MW (za proizvodnjo električne energije). Ti cilji energetske politike so tudi začrtani v nacionalnem Energetskem zakonu, ki spodbuja uporabo obnovljivih virov energije ter daje prednost za dobavo obnovljivih virov pred neobnovljivimi viri energije.

Trg bioplina v SlovenijiTrg bioplina v SlovenijiIzkoriščanje bioplina v Sloveniji je pomemben ukrep za povečanje deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci, kakor tudi delež električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije v celotni rabi energije, ki prispeva tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in energetske neodvisnosti.

Na splošno je proizvodnja bioplina iz čistilnih naprav, deponijskega plina in kmetijskih odpadkov dokaj nov pristop v Sloveniji. Prvi dve bioplinski napravi sta bili za anaerobno digestijo na komunalnih napravah – čiščenje odpadnih voda (čistilna naprava Škofja Loka, konec 1980-h let) in zasebna prašičja farma (bioplinarna Ihan –Domžale, 1995).

Pred letom 2002 so bioplin pridobivali z anaerobno fermentacijo (degistacijo) na čistilnih napravah in na deponijah za komunalne odpadke. Tako je obstajalo osem centralnih naprav za čiščenje odpadnih voda, vendar so samo štiri od njih uporabljale bioplin za proizvodnjo toplote in električne energije v sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). V ostalih napravah pa je zajeti bioplin zgoreval na baklah. Skupna inštalirana električna moč v vseh napravah na bioplin je znašala manj kot 1 MW.

Odlagališča komunalnih odpadkov in Odlagališča komunalnih odpadkov in centralne čistilne napravecentralne čistilne napravePrav tako je v obdobju do leta 2002 zajetje deponijskega plina obstajalo na petih odlagališčih komunalnih

odpadkov in sicer v:

Ljubljani Mariboru Velenju Celju Izoli Skupna instalirana električna moč vseh delujočih naprav je bila 3,5 MW.

Izkoriščanje deponijskega plina v energetske namene je bilo omejeno samo na deponijo Barje v Ljubljani, medtem ko so ga na ostalih deponijah sežigali na baklah. Instalirana električna moč naprave za izkoriščanje deponijskega plina je bila 1,2 MW.

Po sprejetju Uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, № 25/2002), ki je zagotovila proizvajalcem električne energije višjo ceno oz. premijo za proizvedeno električno energijo iz OVE, se je zanimanje za postavitev bioplinskih naprav izrazito povečalo.

Pridobivanje bioplina (2008) je potekalo že na šestih centralnih čistilnih napravah (2,1 MW):

V gradnji so še bioplinske naprave na nekaterih novih CČN.

Bioplin v kmetijstvuBioplin v kmetijstvuPridobivanje bioplina iz odpadkov v kmetijstvu je pred letom 2002 obstajalo le na živinorejski farmi Ihan (skupaj z napravo na CČN Domžale-Kamnik) iz gnojnice.

Uvedba sistema odkupnih cen leta 2002 je zaznamovalo rast števila bioplinarn. Interes za izgradnjo bioplinskih naprav se je povečal na velikih živinorejskih farmah na zelene odpadke iz kmetijstva.

Na splošno je slovenska energetska politika je naklonjena razvoju bioplina. Država podpira izgradnjo bioplinskih naprav s pomočjo ugodnih posojil od javnega Ekološkega sklada Republike Slovenije in s subvencioniranjem investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte obnovljivih virov energije. Ena izmed glavnih spodbud so zagotovljene cene in premije za električno energijo ali obratovalne podpore, kjer lahko vsak upravljalec bioplinarne izbere le eno od podpor.

Trg bioplina v SlovenijiTrg bioplina v Sloveniji

V letu 2009 se je Slovenija (kot druge države članice EU) znašla pred povečanjem cen kmetijskih proizvodov, zlasti za koruzo. Kot vemo, je pridobivanje bioplina odvisno od trga in ta lahko trenutno vpliva na večje bioplinarne, kot tudi na celotno gospodarstvo.

Ne glede na vse predpostavke, danes v Sloveniji obratuje že 11 bioplinarn s skupno močjo 13,9 MW in 6 bioplinarn, s skupno močjo do 10 MW, je v fazi izgradnje.

Pregled stanja bioplinarn v SlovenijiPregled stanja bioplinarn v Sloveniji

Bioplin iz biorazgradljivih odpadkovBioplin iz biorazgradljivih odpadkov

Pridobivanje bioplina iz drugih odpadkov, kot so kuhinjski odpadki, odpadki iz restavracij in prehrambene industrije ter ločeno zbiranje bio razgradljivih odpadkov v gospodinjstvu poteka na petih bioplinskih napravah s skupno instalirano električno močjo 4 MW:

KOTO (Ljubljana) – 0.526 MW Bioenerg (Črnomelj) – 1.36 MW Bioferm (Pivka-Neverke) – 1.5 MW Papirnica Količevo-Količevo – 0.53 kW Matevž Čokl s.p. (Ljubljana) – 0.018 MW.

Potencial bioplina v ciljnih regijahPotencial bioplina v ciljnih regijah

Po izračunih projekta BiogasIN smo ugotovili naslednji potencial oz. prednosti bioplina:

Prihranki toplogrednih plinov: štiri ciljne regije v Sloveniji lahko prispevajo k zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov skupno za 578,9 ktCO2-ekv na leto, kar pomeni 2,72% vseh emisij države za leto 2008. Po izračunih projekta BiogasIN bi potencial prihrankov pri emisijah na prebivalca v ciljnih regijah zaradi izkoriščanja bioplina lahko bil (v tCO2-eq na prebivalca): Pomurska 1,46; Savinjska 0,97; Spodnjeposavska 0,70 in Gorenjska 0,49 tCO2-eq na prebivalca.

Prihranki umetnih gnojil: v štirih ciljnih regijah z uveljavitvijo najboljše kmetijske prakse pri ravnanju z gnojem (Nitratna direktiva) lahko prihranimo umetna gnojila za 11.776 t / leto (Urea-amonijev nitrat) v vrednosti 3.406.627 EUR / leto.

Obnovljivi viri energije: V Sloveniji je teoretični potencial bioplina z uporabo 100% hlevskega gnoja, kije na voljo v ciljnih področjih (osnovni izračun) od 86 GWh do 362 GWh na regijo. S to energijo je mogoče zadovoljiti energetske potrebe od 4.912 do 20.598 gospodinjstev v vsaki regiji. Medtem 60.277 gospodinjstev se lahko oskrbuje z električno energijo, proizvedeno iz bioplina. Vsaka regija lahkoprispeva z 0,5-2,3% k nacionalnim ciljem za obnovljivo energijo do leta 2020 in s 5,7-23,9% k nacionalnim ciljem za bioplin.

Socialno-ekonomska vprašanja: skupna teoretična inštalirana zmogljivost bioplinarn je bila ocenjena na 35.05 MW, skupne investicije pa približno na 110 mio €. Od 110 do 666 novih delovnih mest se lahko vzpostavi z razvojem trga bioplina v ciljnih regijah.

Raziskava ovir za razvoj trga bioplinaRaziskava ovir za razvoj trga bioplina

Glede na analizo, ki jo je izvedla RA Sinergija v sklopu projekta BiogasIN med sedanjimi in bodočimi investitorji / upravljalci o postopkih Pridobivanja dovoljenj in financiranja bioplinarn, smo ugotovili naslednje ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji:

1. Postopki izdaje dovoljenj so pogosta ovira za postavitev bioplinarn v Sloveniji;

2. V procesu pridobivanja dovoljenj je težko zagotoviti zunanje financiranje (bančno posojilo);

3. Zmožnosti in učinkovitost pristojnih organov (npr. število zaposlenih, znanja o bioplinu in izdajanje dovoljenj, kakovost povratnih informacij) ni zadovoljiva;

4. Preveč pogajanj z pristojnimi organi in dolgotrajnost postopkov za pridobitev dovoljenj;

6. Ni konkretnih in enoznačnih informacij o postopkih izdaje dovoljenj za postavitev bioplinarne;

7. Preveč organov je vključenih v postopek izdaje dovoljenj;

8. Pogosto je ključen problem civilna iniciativa, ki nasprotuje postavitvam bioplinarn v/poleg naselij (ključna odločitev);

Raziskava ovir za razvoj trga bioplinaRaziskava ovir za razvoj trga bioplina… ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji:

9. Trenutno je v Sloveniji zelo težko dobiti katerokoli posojilo, še posebej za projekte bioplina;

10. Bančni uslužbenci so slabo obveščeni o možnostih financiranja za projekte bioplina;

11. Ne banke in ne javni organi ne ponujajo informacij o tem, kako pridobiti kredite za projekte na področju bioplina;

12. Težko je najti banko, ki bi financirala projekt postavitve bioplinarne;

13. Pogajanja z banko za posojilo so trajajo predolgo;

14. Preveč zahtevna dokumentacija za odobritev kredita, ki terja vključevanje veliko ljudi le za pripravo dokumentacije;

15. Bančni delavci nimajo nobenih izkušenj s financiranjem projektov bioplina;

16. Potrebno je preveč lastniškega kapitala, obrestne mere so previsoke.

MožniMožni ukrepiukrepi za razvoj trga bioplina za razvoj trga bioplina

Zakonski ukrepi

Poenostavljanje postopkov za pridobivanje dovoljenj, poenotenje administrativnih postopkov, zmanjšanje časa za izdajo potrebnih dovoljenj

Informiranje in izobraževanje

Povečati informiranje široke javnosti na splošno, izobraževanja za predstavnike pristojnih organov in finančnega sektorja, seminarji za upravitelje / vzdrževalce bioplinarn

Ekonomski in finančni ukrepi

Izboljšati pogoje za investiranje v bioplinske naprave (posebni skladi, olajšave za kreditiranje investicij, odkup električne energije, premije, podpore)

Tehnični in organizacijski ukrepi

Izboljšanje delovanja in obratovanja bioplinskih naprav z pomočjo izboljšanja organizacije transporta substrata ter delovanja anaerobnega digestacijskega procesa

Sprejemljivost javnosti Povečanje informiranosti širše javnosti glede izgradnje bioplinarn, glede prednosti, slabosti in tveganja naprav.

+ hitrejši in enostavnejši postopki za pridobitev dovoljenj

+ prepričati finančne inštitucije, da sofinančne inštitucije, da so investicije v investicije v bioplinarne varnebioplinarne varne

+ Nove možnosti financiranjaNove možnosti financiranja

+ Povečana ozaveščenost o socialnih koristih, ki jih lahko Povečana ozaveščenost o socialnih koristih, ki jih lahko dosežemo z bioplinomdosežemo z bioplinom

= povečanje investicij v bioplinarne na povečanje investicij v bioplinarne na območju ciljnih držav in širšeobmočju ciljnih držav in širše

Pričakovani rezultatiPričakovani rezultati

koordinatorkoordinator::

Energy Institute Hrvoje Pozar

Savska cesta 163Zagreb, Croatiawww.eihp.hr

kontaktkontakt:: Biljana Kulisic bkulisic@eihp.hrTel: +385 1 6326 269Fax: +385 1 6040 599

Project web-site:Project web-site:www.biogasin.org

Projektni partnerjiProjektni partnerji::

WIP Renewable Energies (WIP), Germany

European Biogas Association (EBA),

Belgium

Fraunhofer (IWES), Germany

Centre for Renewable Energy Sources

and Savings (CRES), Greece

Czech Biogas Association (CzBA),

Czech Republic

EKODOMA, Latvia

Energoproekt, JSC (ENPRO), Bulgaria

Razvojna agencija Sinergija, Slovenia

Trinergi Grup (TG), Romania

PartnPartnerjierji & & kontaktkontakt

HVALA ZA VAŠO HVALA ZA VAŠO POZORNOST!POZORNOST!

www.biogasin.org

Razvojna agencija Sinergija

Kranjčeva ul. 3 9226 Moravske Toplice Tel: +386 2 538 13 50 E-pošta: sinergija@ra-sinergija.si Splet: www.ra-sinergija.si