2.386 pravni lica vo skopsko pove}e ili pomalku pridonesuvaatza zagaduvaweto

Xabe im se mnoguteskapi sovetnici i honorarci, Vladata ebez dobri re{enijaza Makedonija

Ima{e mnogu propusti vo obnovata na Skopje, ne se najdevizioner...

NE PRIZNAVAAT CRVENO NA SEMAFOR, VOZAT KAKO NA TRKI...

Ni le`e~kite, nistoe~kite policajcine uspevaat da giskrotat „divite“voza~i niz Skopje

br. 171 15.04.2021

^itajte ne i na internet i tamu sme besplatni skopskoeho.mkKLIKNI!

2 RETROVIZOR

[to }e bide pobrzo: pravnatabitka za revizijata na DUP-ot ili iz - davaweto dozvola za gradba za tritevisokokatnici na parkingot kaj GTC?Ovaa dilema denovive treba da seras~isti otkako op{tina Centar ob-javi deka e stavena vo si tu a ci ja damora da izdade dozvola za gradba poodlukata na Ustavnite sudii da go uk-inat moratoriumot koj go vovela op -{ tina Centar. No op{tina Centar ibara pomo{ od dru gite institucii zada ne go stori toa.

Investitorite, firmata MG Fe -{n i Makedonska pravoslavna crkvave}e gi uplatile komunaliite od 2,4milioni evra i sega ~ekaat da im bi -de izdadena dozvola vrz osnova nastariot DUP od 2012 godina. Nemaloda gradat 60-katnici tuku tri poma -li zgradi od koja najvisokata }e ima25 metri.

No, i ova ne ja smiruva javnostakoja bara ovoj dragocen gradski pros-tor da se osmisli preku konkurs zace liot kompleks. Odnosno, da se na -pra vi revizija na DUP-ot {to op{ -ti na Centar po~nala da go pravi, nopo toa ja prekinala sorabotkata so

proektantskata ku}a nezadovolna odidejnoto re{enie. Gradona~alnikotna Centar vo vtornikot gi povikanad le`nite institucii da mu pomog-nat vo pravnata bitka da doka`edeka imalo neregularnosti.

– Ako site institucii i sudskiorgani si ja vr{at rabotata za kojazemaat plata, mnogu raboti }e beapoinakvi i nema{e da se reali zi ra -at planovi koi se sprotivni na Gen-eralniot urbanisti~ki plan. Ako sedoka`e deka imalo sporna proda`bana zemji{te, mo`e da ja ukineme taagradba i prostorot da se vrati voprvobitna sostojba. Za `al, cel ovojpe riod nikoj ne mrdna za da se na -pra vi ne{to. Od 2012 nie sme edin-stveni koi ne{to pravime. I drugitein stitucii da reagiraa, mnogu ra bo -ti }e se smenea, izjavi Bogdanovi}.

Pra{awe e dali }e dobie pomo{od premierot Zoran Zaev koj denovi -ve re~e deka „ne gleda problem {to}e niknat oblakoderi kaj „Holidej in”,ako imalo zelenilo i bile vo soglas-nost so planovite”. Pretseda tel katana Antikorup`ciskata komi si ja Bil-jana Ivanovska, pak, go po so ve tuva

gra dona~alnikot da gi ispita mo` -nos tite planot da go stavi pod sus-penzija i da ne donesuva dozvola zagradewe za plan koj ne e vo soglasnostso Generalniot urbanis ti~ ki plan.Se spomenuva i re fe rendum, gra |anipravat i internet petici ja... [to }ebide na krajot }e se vidi mnogu brzo.

]e se parkiraat li visokokatnici naparkingot kaj GTC ili nov plan }e se pravi?

Proglasuvaweto na zgradata naGla vna Po{ta vo Skopje za eden odsedumte najzagrozeni spomenici voEvropa ovaa godina, e alarm za po -dig nuvawe na svesta, veli general-niot direktor na A.D. „Po{ta”, JaniMa kraduli.

– Se napravi prviot ~ekor, nesme eme pove}e da dozvolime na {a -ta negri`a da bide postra{na odpo ̀ a rot. Ovoj po~etok neka bidepottik za mobilizirawe na potreb-nata javna, stru~na, me|unarodna,no i poddr{ka na privatniot sek-

tor, veli Makraduli.Ovie sedum objekti i loka li te -

ti koi se najdoa na listata na Ev -ro pa Nostra – Evropskiot glas nagra|anskoto op{estvo posveteno nakulturnoto i prirodno nasledstvoi negovata partnerska organiza -cija, Institutot na Evropskata in-vesticiska banka (EIB) }e dobijatgrant vo visina do 10 iljadi evrakoja e simboli~na, a rakovodstvotona Po{ta smeta deka neophodna einstitucio nal na, tehni~ka i kad -rov ska pod dr { ka od Vladata i dru -gite re levantni institucii, kako iod celata nau~na i stru~na jav nost,no i timska struktura za javen in-teres.

Centralnata po{ta e objekt somodernisti~ki i brutalisti~ki ar -hi tektonski stil od povoenata era,

fi naliziran vo 1974 godina. Iz ra -bo ten e od armiran beton, vo formana cvet od lotos za da ja simbo li zi -ra rekonstrukcijata na gradot Skopjepo silniot zemjotres vo 1963g.

Zgradata pre`ivea ogromen po -`ar vo 2013 godina. Prvi~noto zas-takluvawe na kupolite i muralitena Borko Lazeski, kako i specijalnodizajniranite mebel i osvetluva -we, bea celosno uni{teni ili pre -trpea seriozni o{tetuvawa.Ob jektot e u{te pove}e zagrozen odneupotreba, zasileno so erozijatapredizvikana od poka~uvawe napodzemnite vodi. Bidej}i zgradatase u{te e bez po kriv, taa strada oddirektnata iz lo`e nost na atmos-ferski vlijanija.

Do sega mnogu pati be{e vetenodeka }e se sanira, ama…

Negri`ata da ne bide pogolema {tetaod po`arot {to ja zafati „Po{ta“

Za 55 honorarni sorabotnici me -se~ no se pla}aat 37.000 evra, za

36 sovetnici i nadvore{ni sorabot-nici na sekoj prvi vo mesecot odatokolu 27.000 evra od vladiniot bu -xet. Zbirno ka`ano, sekoj mesec64.000 evra, pari od gra |a ni -te, odat za pla}awe na li cakoi Vladata gi an ga`iraod nadvor i so koi sklu -~u va dogovori za delo za

da ja nadgradat rabotata na minis -tri te. I pra{awe e kolku sovetnicivku pno se na broj.

Vo redovite na vrabotenite vodr`avnite slu`bi nemalo takvikadri pa se nao|ale nadvor, za najra-zli~ni nameni: da pi{uvaat soop{ -te nija od presovi, da pravat raznistudii, organiziraat produkcija, so -ve tuvaat za borba protiv Kovid-19,pra vat grafi~ki dizajn, bidat mon ta -`e ri, sovetnici za geodezija, za ev -ro pski integracii, preveduva ~i...Ta ka so meseci i godini pri {to me -se ~no sekoj honorarec si zemal od14.000 do 60.000 denari, a sovetniciod 45.000 pa duri do 74.000 de na ri..

- To~no se znae za {to Vladataanga`ira fizi~ki lica nadvor odredot na vrabotenite, za koj vremen-ski period, za kolkav finansiskinadomest. Tie anga`mani se strogoprofesionalni i se realiziraat vo

celost, objasni denovive Vla-data.

No, dali so toa mo`e dase objasni opravdanosta naskapoto anga`irawe? Za -rem vo Vladata ne gledaatdeka preterale? Prvo po-radi toa {to sorabotni ci -

te se anga`iraat za nekoiraboti koi deluvaat re~isi

banalno, a vtoro {to se mnogui nivnite uslugi se skapi.

- Nikakov napredok ni so niv nese slu~i. Ako imaa uspeh sovet-nicite nema{e dr`avata dabide vo minus od 8 miljardievra, reagira gra|ankataRu ̀ i ca Temelkova.

Zarem vo brojnata dr -`av na i druga administra -ci ja ne mo`elo da se najdesoodveten kadar pa moraloda se anga`iraat licata odnadvor i seto toa da se platiso pari od gra|anite? Ne mo`e{eli vo vladinite slu`bi za odnosi sojavnost da se najde nekoj ve}e vra bo -ten koj }e mo`e da napi{e soop { te -nie za pres-konferencija za da ne seanga`ira honorarec. Oti apsurdno eda se imaat ~etiri oddelenija so 17vraboteni, a istovremeno samo vodekemvri lani da se anga`iraat u{ -te 24 honorarni lica. Apsurdno e, naprimer lice da zema mese~enhonorar vo visina od 42.000denari za “Akumulirawe,sreduvawe i analiza na in-formacii i podatoci zaizgotvuvawe izve{taj soelaborirawe i pre zen ta -ci ja za koordinacija na me -di umski monitoring”, dame |u honorarci se najde ipretsedatelot na podmladokotna SDSM, potoa sin na koali-

ciskiot partner na vladea~kata par-tija...

- O~igledno e deka se plateni zaizmisleni rabotni zada~i koi }eposlu`at za pokritie na honorarot,a nivnata vistinska aktivnost e so -

se ma druga. Ako gi pogled-neme imiwata, }e vidime

deka stanuva zbor za delpartiski pla te nici, noi del kako bla godarnost

i motivacija za mediumska pod dr { -ka na ra bo te weto na Vladata, odnos -no, imaat za zada~a na kreirawe najavno mislewe so narodni pari, sme -ta gra|aninot Ivan Haxievski.

Vladata treba da go preispitanivnoto anga`irawe, i po broj i posuma na pari. Neli, istata ovaa Vla -

da se kolne{e vo toa deka ra -ci o nal no }e gi tro{i pa rite

na gra |anite, deka }e im jabroi sekoja ~a {a voda naministrite?

LESNO TRO[AT BUXETSKI PARI

Xabe im se mnogute skapisovetnici i honorarci,Vladata e bez dobrire{enija za MakedonijaNikakov napredok ni so niv ne se slu~i. Ako sovetniciteimaa uspeh, nema{e dr`avata da bide vo minus od 8 miljardi evra, reagira gra|ankata Ru`ica Temelkova

Drasti~no namaluvawe ina honorarcite i na sumite

- Brojot na anga`irani honorarci isovetnici i sumite se pregolemi. Zaova imaat i vraboteni koi mo`at da jazavr{at istata rabota vo tek na ra bot -no vreme. Brojot i sumite treba da senamalat drasti~no. Ova se pari so koise pla}aat partiski kadri, a ne slu` be -ni ci koi slu`at na gra|anite. Ova e za-konski kriminal, koj treba da se ukine,smeta gra|ankata Tamara Jovanov

TAMARA JOVANOV: Ova e zakonski

kriminal, koj treba da se ukine

IVAN HAXIEVSKI: Ako gi pogledneme

imiwata, }e vidimedeka stanuva zbor za del

partiski platenici

3GRA\ANSKA DIOPTRIJA

15 april 2021

RU@ICA TEMELKOVA:Ako imaa uspeh sovetnicite nema{edr`avata da bide vominus od 8 miljardi evra

Soobra}ajnata kultura kaj mnoguskopjani e na epten nisko nivo.

Ni voto na borba toa da se smeni e is -to taka nisko, a se gleda na uliciteniz Skopje. Zarem treba nekomu da na -ve duvame primeri {to se se slu~uvana soobra}ajnicite i kakvi se neprekr{oci se pravat? Pa vo Skopjemno gumina ne priznavaat crveno nase mafor, a ne pak prednost na pe{ak..Ov de pe{ak udiraat i begaat, ovde sevo zi kako na trki, ovde... Skopskiotso obra}aj stana mnogu opasen blago da - renie na onie koi vozat di vo,na onie za koi ne po s tojatpravila i propisi, koi mi -s lat deka se gospodari naulicite. Do koga vaka?

[to e najtragi~no, sostojbite ni -ka ko da se podobrat. Policijata uve -ru va deka gi zgolemuva kontrolite,no zo{to soobra}ajcite ne uspevaatdivite voza~i da gi skrotat iako vopo sle dno vreme ~itame vo biltenitena MVR deka ima kazneti? Do koga }ebroime stotici i stotici soobra}aj -ni nesre}i, desetici i deseticizagina ti, povredeni lica, semejnine sre }i...?

- Po gradot se vozi besno, kako dase na reli-trka. Ne se po~ituvaat soo-bra}ajni znaci, a mislam deka ne zna -

at ni za {to slu`at. Nema nikade soo-bra}ajna policija i nema koj da gisankcionira. Se parkiraat na ulica iako im ka`e{ ne { to, deka pre~at, vo

so s toj ba se da te utepaat. Ed - nostavno haos. Nema drug iz lez

osven soo bra }aj nata po li cijada si ja vr{i rabotata, dabide na ulicite kade {toim e i mestoto, kako ne ko -ga{, ni veli skopjankata Zo -ra Ognenovska.

POVE]E OD 1.500SOOBRA]AJKI GODI[NO

Gra|anite ne znaat ka de im e po o -pas no – koga se dvi`at po trotoarite,po pe{a~kite premini, kogavozat ve lo si pedi, ili kogavozat disciplinirano so -p stveno vozilo. I zasi le -nite policiski kon tro li

so koi se fali MVR poslednive me se -ci kako da ne pomagaat. Samo vo peri-odot od 3 do 12 april policijataiz rekla 1.448 kaz ni po skopskiulici, no brojot ma prekr{ocine se namaluva vo sporedbaso prethodniot period. Odniv, duri 374 ili sekoj tretbil kaznet za prebrzo vo -zewe, 80 vozele bez voza~ -ka dozvola, 100 dr ̀ e lete lefon vo race dodeka vo -ze le... Sekojdnevno, se kaznu-vaat od 120 do 160 nesovesnivoza~i, no vpe ~a to kot e deka tie sesamo 10-20 procenti od prekr {i te li -te koi toj den vozele niz Skopje, deka

nivniot broj ne se namaluva tuku dekasto tici i stotici ostanuvaat nekaz -ne ti...

- Se vozi prebrzo, a kaznite se mi -ni malni ili voop{to gi nema. Jas ̀ i -ve am vo \or~e Petrov i sekoj dengle dam kako na sred crven semaforse pominuva uslovno na treta lenta,t.e sprotivna lenta i nikomu ni{to.Pa za {to postojat kameri?, pra{uvaKoki Markoski.

So sli~na situacija se soo~uva iMa rina Pelivanova na podra~ je toЧair –Butel.

- Divo e, nevozmo`no da se vozi,ne funkcionira so o bra}ajot od di-vozastanati vozila. Policijata mi esme{na oti stopira vozila na avto-

buska, na edinstvenite sto metrina koi mo`e da funkcionira

soobra}ajot, po s le prodavni-cata na „Ledi kom”. Nikoga{ne vidov pajak-slu`ba. Ko-reniti promeni se potreb -ni, pred se, policijata nateren i poseriozno da si ja

vr{i rabotata, da go sprove-duva zakonot koj postoi, no ne

se sproveduva, veli ova sogra -|an ka.

Pove}e od 1.500 soobra }aj ki go di{ -no i pove}e od tri esetina zaginati li -ca e prose~en godi{en da nok koj senaplatuva po skopskite ulici poradi

najrazli~ni prekr {o ci. Brzotovozewe e naj ~es ta pri~ina,

potoa ne po~ituvawe napra vilata, minuvawe nacrveno svetlo, nedavawe

NE PRIZNAVAAT CRVENO NA SEMAFOR, PE[AK UDIRAAT I BEGAAT, VOZAT KAKO NA TRKI...

KOKI MARKOSKI: Sekoj den gledam kakona crven semafor sepominuva uslovno natreta lenta i nikomu ni{to

ZORA OGNENOVSKA: Soobra}ajnata policijada si ja vr{i rabotata,da bide na ulicite kade{to im e i mestoto

ALEKSANDAR BILBILOV:

Sekojdnevno gledame podesetina prekr{oci koise pravat pred o~ite na

policijata koja ~esto ne reagira

Ni le`e~kite, ni stoe~kite policajci ne uspeSkopjani ne znaat kade im epoopasno – koga se dvi`at potrotoarite, po pe{a~kite premini, koga vozat velosipedi,ili koga vozat discipliniranosopstveno vozilo po ulica

4 VO FOKUSOT

15 april 2021

Ne smee da imakinewe na kazni

I skopjanecot Esad [u{ki} smetade ka po gradot se vozi bez poznavawana soobra}ajni pravila i propisi i de -ka dosta se zagrozuva soobra}ajot.

- Za da se spre~i ova policijatau{ te pove}e treba da kontrolira i kaz -nu va prekr{iteli. Jas ne sum za vove-duvawe na pogolemi kazni, no ne smeeda ima kinewe na kazni. Treba da imai odzemawe na dozvolite na tri do{est meseci, potencira [u{ki}.

na pre d nost... No, glaven problem e{to dobar del od prekr{itelite os-tanuvaat nezabe le ̀ a ni, nekazneti odstrana na soobra }aj nite poli-ciski patroli.

- Edna rabota e {to nepostoi nikakva soobra -}aj na kultura i {to ne se

po~ituvaat soobra }aj nite pravila zakoi se so mnevam kolku gi pozna va atpogolem del od vo za ~i te, a druga toa{to retko ima soobra}ajna poli-cija po skopskive ulici. Po bu -le varive sekoja ve~er imadi veewe bilo so koli ilimotori, ima selektivno ka -z nuvawe ili vo op { to gone ma, uka`uva gra|aninotAle ksandar Kedioski.

KAZNITE DA SE VRZAT ZAPRIMAWATA, DA SE ODZEMAATDOZVOLITE

O~igledno, gra|anite baraat da sepre zeme ne{to pove}e. Sega{niot si -

s tem na kontroli i sankcii ne dove-duva do golemi podobruvawa. Lani vozemjava zaginale 125 gra|ani vo soo-

bra}ajki, {to e najniska brojka dosega, a vo 2013 godina imalo

duri 198 zaginati gra|ani.No i so najmalata lanskabroj ka od 125 zaginati voMakedonija i so podatociod drugi godini, makedon-ski prosek e okolu 65 `rtvi

na milion `iteli. Toa e zaceli 32 procenti pove}e od

49 `rtvi na milion `iteli kol -ku e prosekot vo zemjite na EU.

- Potrebni se postrogi kazni, kadekaznata }e bide odreden procent odmese~nite prihodi na storitelot. Zanekoj so 200 evra plata, 50 evra emnogu i }e go zaboli koga }e go kaznat,

no za nekoj so golemi primawa50 evra se ni{to. Procen-

tot koj go pla}a prekr {i te -lot da se zgolemuva sose koj nareden prekr{ok,

a potoa po odreden broj prekr{oci dasledi trajno odzemawe na voza~katadozvola, predlaga AleksandarKa dioski.

I gra|aninot AleksandarBil bilov prstot go na so ~u -va kon policijata

- Dobro e {to ima zgo -le-meni policiski patrolivo posledno vreme i toatreba da prodol`i. No, kakou~es ni ci vo soobra}ajot se -koj dne v no gledame po desetinapre kr{oci koi se pravat pred o~itena policijata koja ~esto ne reagira.

Temelnata i prakti~na obuka za poli-ciskite slu`benici koi odgovorno ibudno ja vr{at rabotata se potrebni,smeta ovoj gra|anin.

Promeni i voveduvawe red naskopskite ulici e neophodno ako sesaka sigurnost na gra|anite. Tuka, po -li cijata e prva na poteg {to zna~ideka ne e dovolno samo da se postavu-vaat „le`e~ki” tuku da ima i stoe~kipolicajci po ulicite. Sekako, svojpridones mora da dadat i site drugikoi se vklu~eni vo soobra}ajot – avto– {kolite so podobra obuka na voza -

~ite, inspekciite, samite gra -|a ni...

Vo sprotivno, i natamu}e bide rizik voop{to dase izleze na ulica.

ESAD [U[KI]: Za da se spre~i

haosov policijatau{te pove}e treba dakontrolira i kaznuva

prekr{iteli

ALEKSANDAR KEDIOSKI:

Edna rabota e {to ne postoi soobra}ajna

kultura, a druga toa {to retkoima policija po skopskive ulici

vaat da gi skrotat „divite“ voza~i niz Skopje

Ul. Blagoja Stefkovski bb Maxari, 1000 Skopje Makedonija

Tel: +389 2 2535 510 Mob: +389 71 382 062e-mail: info@agronova.com.mk

AGRONOVA DOO - SKLADI[TA MAXARI

JAVNI I CARINSKI SKLADI[TA I [PEDICIJA

Kako da o~ekuvam namaluvawe na kriminalot...

Kako da o~ekuvam deka MVR }e go na-mali kriminalot vo gradot koga tie nemo`at da go skrotat nitu soobra}ajniothaos koj go pravat nekulturni voza~i naulicite? A od druga strana imamemnogu policajci koi gi pla}ame, {topravat tie?, niz pra{awe ni proko-mentira skopjanec.

5VO FOKUSOT

15 april 2021

MARINA PELIVANOVA:Policijata na teren iposeriozno da si javr{i rabotata, da gosproveduva zakonot koj postoi, no ne se sproveduva

Se parkiraat na ulica i ako im ka`e{ ne{to, deka pre~at, vo sostojba se da te utepaat. Ednostavno haos. Nema drugizlez osven soobra}ajnata policija da si ja vr{i rabotata,da bide na ulicite kade {to i e mestoto, kako nekoga{, ni veli skopjankata Zora Ognenovska

7VIZIJA

15 april 2021

Prioritet bi mi bil postavuvawe na podzemniotpadni punktovi kako zamena na postoe~kitekontejneri postaveni na soobra}ajnite zoni

Arhitektot i sociolog Maja Lalovi} – Bla`evska svo-jot anga`man bi go naso~ila kon re{avaweto na pro -

ble mite koi gi imaat pe{acite, no i kon urbanizacijatai higienata.

1. Podobra pe{a~ka proodnost i dostapnostPe{a~ki i javni povr{ini (trotoari i plo{tadi )

koi se oslobodeni od sekakvi fizi~ki pre~ki kako avto-mobili, kontejneri za komunalna higiena, frivolno pos -ta vuvawe na priklu~oci za bilo kakva infrastruktura,stolp~iwa i sli~no. Otstranuvawe na predimenzi o ni -ra niot neonski {und od bilbordi postaveni na ne vkus -na gustina na soobra}ajnicite koi po golemina kako dase nameneti za avtopat. Pe{a~kite zoni da se bogatoprosledeni so zelenilo i urbana oprema so uni ka tendizajn. Akcent na javniot soobra}aj preku zgolemen brojna nezagaduva~ki javni vozila na smetka na individual-niot avtomobilski soobra}aj i toa na izdvoena soo bra -}aj na lenta ili nivo na kolovozot.

2. Namaluvawe na urbanizacijataOdreduvawe na ramka na gradot, namaluvawe na ak tiv -

nata urbanizacija. Podobruvawe na uslovite za ̀ iveewei rabota so itno spre~uvawe na nekontroliranoto pro {i -ru vawe na gradot preku homogenata stanbena programa.Namesto toa, da se obezbedi zbogatuvawe na programitena naselbite so nova urbana infrastruktura, novi {koli,gradinki, sportski i zdravstveni ustanovi, kulturni ihobi centri i sli~no. Obezbeduvawe na pove}e rekre a -tiv ni bazeni, otvoreni i zatvoreni.

3. Komunalno-ekolo{ka kontrola na gradotPrioritet bi mi bil po -

s tavuvawe na podzemni ot -pad ni punktovi kako zamenana postoe~kite kontejneripos ta veni na soobra}ajnitezoni so cel da se otstranifi zi~kata bariera i da sespre~i neprijatna aeraci -ja. Selektirawe na otpadotza dobivawe na energija odbiomasa, reciklirawe nasoodveten otpaden materi-jal kako stimulacija za obe -z be duvawe novi rabotnime s ta preku anga`irawe natesno specijalizirani fi-r mi, so obezbe du vawe nastroga inspekciska kontro -la spravuvawe so otpadot.

MAJA LALOVI] - BLA@EVSKA

DA SUM GRADONA^ALNIK NA KARPO[

]e otkupuvam parceli za da pravam parkoviBi napravil i rekonstrukcija na postoe~kite parkinzi i nivno transformirawe vo ekolo{ki parkinzi, kako i izgradba na monta`ni

Za Martin Dimovski, biznis-analiti~ar, prioritet bibilo zeleniloto, parkizite, no i javnosta vo rabota -

ta na op{tinata.

1. Parkovi, zelenilo, sloboden prostor- Od godina vo godina zeleniloto se namaluva. Od na-

jzelena op{tina, Karpo{ prerasna vo betonska xungla so{to zna~itelno se degradira{e kvalitetot na ̀ ivot. Ot-tuka. Za mene najva`na merka bi bila podignuvawe na no -vi parkovi i zeleni povr{ini vo urbaniot del naOp { tinata. Ako treba i po cena na toa da Op{tinata ot -ku pu va grade`ni parceli koi potoa bi bile trans for mi -ra ni vo parkovi. Tuka predviduvam i podignuvawe napark-{uma nalik na onaa vo Gazi Baba i toa kaj kasarnataIlinden, vo blizina na Bardovci i Nerezi.

2. Novi parkinzi, a ne zonsko parkiraweRe{avawe na problemot so parkirawe koj e nastanat

po radi {tancaweto na grade`ni dozvoli i nesoodvetnotoplanirawe na prostorot. Rekonstrukcija na posto e~ kiteparkinzi i nivno transformirawe vo ekolo{ki parkinzikako i izgradba na monta`ni eko-parkinzi na pove}enivoa. So toa }e se nadmine problemot za parkirawe, noi }e se dade pridones kon raz ze lenuvaweto na op{tinata.

3. Transparentnost - op{tina na `itelite- Op{tinata treba da bide celosno otvorena za `i te -

lite. Taa treba da bi de sojuznik vo sekojdnev ni ot ̀ i vot na`itelite. Zatoa edna od trite merki e i tra nsparentnosti ce los na otvorenost na op{ ti nata. Toa vklu~uva i direk -ten prenos na sed nici te na sovetot, no i vklu ~e nost na`itelite vo kre iraweto na lokalni po litiki i re{enijaza lo kal ni problemi. Do polnitelno, na internet sajtotna Op{ ti nata nedostasuvaat po da toci za izvr{uvawetona buxetot, a `itelite ne se vklu~eni sekojdnevnoto up-ravuvawe so op{tinata. Jas toa }e go smenam.

„SKOPSKO EHO“ PRA[UVA: KOI TRI RABOTI PRVO BI GI NAPRAVILE AKO STE GRADONA^ALNIK?

MARTIN DIMOVSKI

DA SUM NA ^ELO NA GRAD SKOPJE

Trotoarite bi gi oslobodilaod sekakvi pre~ki

8 FOTO DOKAZ

15 april 2021

GRA\ANITE DO GRADONA^ALNICITE

Vakvo |ubre ja „krasi“ okolinata i ogradata na osnovnoto u~ili{te „Naum Naumovski – Bor~e“ vo Maxariod zadnata strana. Dobra „lekcija“ za u~enicite. Aneta

Ima li na~in da se povede gri`a za napu{teniteobjekti po gradot, kakov {to e ovoj na ulicata „Zagrepska“ vo op{tina Centar? Mile

Ova e vo blizina na op{tina Gazi Baba, neli impre~i na op{tinarite ili ne go gledaat? Jasna

Foto Studio so 27 godi{no postoewe.Profesionalni uslugi od oblasta na

Foto i Video produkcijata.

Tel. 02/3062-018, 078 305-186

9FOTO DOKAZ

15 april 2021

Po~ituvani ~itateli,Preku rubrikata „FOTO DOKAZ“ mo`ete daispratite poraki do skopskite gradona~alnici zase ona {to mislite deka treba da go popravat, dopravat, napravat, is~istat... ili pak da gi pofalite za ne{to dobro sraboteno. Site va{ifotografii i kratok komentar mo`e da ni gi ispratite na e-mail: skopskoeho@yahoo.com

Vo zavisnost od prostorot i soodvetnosta naporakite Redakcijata na „SKOPSKO EHO“pogolemiot del od niv }e gi objavi vo vesnikot.

GRA\ANITE DO GRADONA^ALNICITE

sledete ne na

Skopsko Eho

Eve ja ulicata „22“ vo Trubarevo kade decata tr~aat vo kal i se sopnuvaat. Ve}e 3 godini stoi, sramota. Sawa

Neodamna be{e is~istena divata naselba kaj Novata `elezni~ka stanica, sega pak nikna i pak ja nagrduva okolinata. Dime

Na samo nekolku metri od punktot na Vodovod iKanalizacija vo Kisela Voda, kupi{ta grade`en {ut

10 OBJEKTIV

Potrebata od posovremen i po -go lem Klini~ki centar vo Make-donija se gleda osobeno sega zavre me na pandemijata. No, re {a va -we na ova pra{awe se odol go vle -~i. Do koga?

Opoziciskata VMRO-DPMNE tv -r di deka ima podgotven proekt zapobrzo i poevtino re{avawe napro blemot. Namesto da se gradi so -se ma nov i preskap Klini~ki cen-tar da se izvr{i renovirawe napostojniot, povrzuvawe na ve}e pos-toe~ki objekti so dogradbi i soz-davawe na tri regionalni klini~kibolnici, e predlog na liderot naopoziciskata VMRO-DPMNE Hris-tijan Mickoski.

Toj pri nastapot na TV Alfa re -~e deka vaka koncipiraniot pro ekt}e gi zadovoli potrebite na gra |a -ni te i }e bide mnogu poevtin od na -me rata na Vladata da se gradiso sema nov klini~ki centar na per-

iferijata na Skopje koj treba da ~i -ni okolu 500 milioni evra.

– Na{iot predlog e da go renovi-rame postojniot Klini~ki centar„Majka Tereza”, potoa da iz gradimeedna zgrada koja{to }e bi de predprivatnata bolnica „@an Mitrev”, ipotoa bi ja po vr za le bolnicata„Bukure{t” i „8-mi Sep temvri” od -nos no stara voena bolnica, i toa dastane Urgenten klini~ki centar, is-takna Mickoski.

Mickoski poso~i i deka na setotoa bi se nadovrzalo pravewe natetovskata, bitolskata i {tipskatada stanat univerzitetski klini~kibolnici.

- Seto toa bi bilo mnogu poev ti -no i poprakti~no, istakna Mikoski.

Za ova liderot na VMRO-DP M -NE razgovaral so premierot Zaevna poslednata sredba, i kako {to}e istaknato Zaev pobaral da govidi proektot. Mickoski potvrdi

deka mu go ispratil.Dodeka ~eka odgovor Mickoski

retori~ki pra{uva: „ve ohrabruvamda istra`ite dali nekoj mo`ebi seobiduva da gi prodade bolnicata„Bukure{t” i „8-mi Septemvri”“.

Inaku, poznato e, vo 2017 godinaVMRO-DPMNE predlo`i izgradbana nov Klini~ki cnetar vo krugot napostoe~kiot komples, a koj treba{eda ~ini 72 milioni evra.

Neodamna, otkako VMRO-DPM -NE vo makedonskiot parlament na-javi deka so 2.000 amandamni }e goblokira predlogot na zakonot zanoviot klini~ki centar bidej}i nese soglasuva so toj skap proekt i sesomneva vo korupcija, premierotZa ev i ponudi na opozicijata daima kontrola vrz toj proekt.

Mickoski mu pratil na Zaevkoncept za poevtin Klini~kicentar, }e bide li razgledan?

11INTERVJU

15 april 2021

Iako ve}e nekolku decenii ne epostojan `itel na glavnot grad.

Otkako se preseli vo dale~nata Av -s tralija, na{iot poznat pisatel iakademik Bo`in Pavlovski voop{tone gi prekinal vrskite so gradot kojgo osvoil koga do{ol vo nego. Ja ob-novil semejnata ku}a, tuka mu doa |a -at potomcite...

l Koga }e ka`ete Skopje, koimis li i sliki Vi se pojavuvaat?

- Skopje na mojata mladost. Na 20godi{na vozrast slegov na starata`elezni~ka stanica i, namesto jasda go osvojuvam, toa me ma|epsa iosvoi. Skopjanka od Чair, preubavai preblagorodna, na nejzinite 16 go-dini, koja potoa mi rodi tri umnideca, od koi dojdoa osum vnuci.

Taa e ve}e pokojna, no tie do a |a -at vo Skopje sekoja vtora godina. Imraska`uvam za nekoga{nite pla`ina Vardar, za mirisite na simititevo Чair, za aromata na praskite ikajsiite od bav~ite pod Vodno, zakorzoto. Najmnogu za poslediciteod zemjotresot i za me|unarodnatasolidarnost...

l Koe Skopje go sakate pove}e:Ova sega ili toa od porano?

- Go sakam Skopje bez sporeduva -we dali bilo poubavo nekoga{ ilisega. Vo nego pominav ubav del od`ivotot. Ima{e mnogu propusti vonegovata obnova. Ne se najde vi zi o -ner koj bi ja zadr`al starata trasana prugata od Aerodrom preku cel

grad do Saraj. Sega }e go imavmeglav niot del na eden mo`en tram-vaj, ili gradski voz. Ne se najdevi zi oner koj }e vnimava{e na za -topluvaweto vo zima. Parnoto gre -e we }e pomogne{e da ne di{emetolku zagaden vozduh. Itn.

l Skopje i skopjani davaat ipla }aat, no dali instituciite igradona~alnicite dovolno mu da -va at na gradot?

- Kako najgolem grad vo dr`avata,i eden od najgolemite vo regionot,Skopje kreira biznisi i rabotnimesta preku koi najmnogu pridone-suva vo razvojot na dr`avata. No inegovite potrebi se najgolemi. Tre -ba da se vnimava na toj balans: da -vam, no i baram...

l Dali Vie dovolno mu da dov -te na gradot?

- So ogled na toa {to lani si jaobnoviv ku}ata na Vodno, moite ob-vrski kon Skopje ne se prestanati.No, mo`am da se pofalam deka na 23godi{na vozrast osnovav vo mo e toubavo Skopje edna od najdobrite iz -

dava~ki ku}i vo Evropa (Misla) kojabe{e falena vo cel svet. Kako nekojbiser od 1965 do moeto zaminuvawevo 1988 godina. Skopjani se gordeejaso taa prva privatna kulturna in-stitucija vo Federacijata...

l So {to najmnogu se gordeetevo Skopje?

- So lu|eto na Skopje se gordeamnajmnogu. Tie se kosmopoliti. Zas -lu ̀ uvaat mnogu pove}e od toa {to goimaat...

l Pregolemo li e Skopje zaVas, treba li da raste ili da sena mali?

- Ne e pregolemo. Tokmu si e. Nomora podobro da se planira. Grad sonajvkusna voda vo Evropa, mora davodi gri`a i za pogolema hi gi e na...

l [to Vi nedostasuva vo gra -dot, a {to bi odzele?

- Mo`e da ima u{te pokva li tet -na hrana. Mo`e da se izbori zavistinska socijalna harmonija. Nagra|anite da im ovozmo`i posre}en`ivot...

Ne e pregolemo Skopje. Tokmusi e. No mora podobro da seplanira. Grad so najvkusnavoda vo Evropa, mora davodi gri`a i za pogolemahigiena, veli Pavlovski

Sakam Skopje nasre}ni gra|ani

l Vo kakvo Skopje sakate da `i -ve ete?

- Najprvo, Skopje na sre}ni gra |a -ni. Socijalna, kulturna, verska, et -ni~ ka harmonija. Skopje so plipotmla di lu|e, no so primerna gri`a zasite generacii. Se razbira, qubov igri`a na site negovi gra|ani za u{tepoubavo Skopje.

BO@IN PAVLOVSKI

Ima{e mnogu propusti vo obnovatana Skopje, ne se najde vizioner...

12 ZA NAS

VESNIKOT GO IMA I VO VA[ETO MAALO...

Автокоманда: Маркет КАЛИНКА; Драгстор ЕЛ ДЕ

Аеродром: Тобако ТАБАК ИВ; Пекара ЈОВЧЕ ТЦ Бисер; Пилјара греен

Фруит; Маркет ОКИ; ДИСКОНТ М; Месарница БЕЈБИ БИФ ТЦ Бисер

Битпазар: Тобако ГАБЕРЦИ ТРЕЈД

Бутел 2: ТП КИКИ; Продавница МАТАК

Влае: ТИКТАК Тобако

Водно: ВОДНО МАРКЕТ

Железара: ПАПАК ТРЕЈД

Капиштец: Тобако МАРТОН ТП

Карпош 1: Продавница УН АМИГО ГРАНДЕ

Карпош 2: Тобако ЕСТЕРА ЛУКА.

Карпош 3: ТАК ТОБАКО; ДАНИ МЦ.

Карпош 4: Зур и Гранап

К. Вода: Тобако МОРНАР; Тобако ТО МИ АС; Маркет ДИМ

Козле: ЗОКИ ГОЛД

Населба Лисиче: ДИСКОНТ М

Ново Лисиче: АГРОВАРДАР ПРОМЕТ

Тафталиџе 1: МЕСАРА АНДРЕА

Тафталиџе 2: ТОБАКО ВЕНЕРА

Центар: ДЕНЕСА ТОБАКО, ТОБАКО МТ АС,

ТОБАКО ЛА ЦДИ, продавница ЦАЦИ, КИОСК ВИТА ПРЕС

Црниче: ПОЛО МАРКЕТ

Чаир: Продавница ГИЛЕ СУПЕР ТРЕЈД; ТП КИКИ

Ченто: МАРКЕТ АН ГО КОМЕРЦ

Zemete primerok na „Skopsko Eho“ na 100 lokacii niz gradotOva se lokaciite kade mo`e da si zemete vesnik „Skopsko eho“, koj besplatno ve ~eka sekoj ~etvrtok:

25.000tira`

Kako da se uredi odreden neuredenprostor, slobodna povr{ina, yid

ili ne{to drugo vo gradot, a toa is-tovremeno da bide vistinsko ra zu ba -vu vawe na gradot? Mladata skopskaumetni~ka Nikolina Simovska imare{enie za toa: vo race zema boi i~etki i na slobodni skopski yidovisli ka murali. Samoincijativno, vo do-govor so gra|anite koi ̀ iveat vo bliz-ina, bez kakov i da e nadomest. Na dvelokacii vo gradot, vo serijata nare ~e -na „Give me a wall”, ve}e naslikala dvanovi murali prepoznatlivi po nejzin-iot umetni~ki izraz. Edniot raska ̀ u -va edna samurajska ̀ enska prikazna vonaselbata Crni~e, a drugiot e smestenvo eden nov prostor na bul. „Ilinden-ska“ i e nare~en Plantopija/svetot narastenijata i pretstavuva devojka kojasonuva vo magi~en, podobar svet.

Nikolina, inaku, ima di p -lo mirano na katedrata zaIs torija na umetnost nauni verzitetot „Sv. Kiril iMe todij“ vo Skopje, nasokaar heologija i po {to sedumgodini rabotela kako teren-ski arheolog. Fakultetot janau~il da bide otvorena konsite sferi na ̀ ivotot, a poseb -no kon umetnosta. Pos led nive desetgodini ima i svoe umetni~ko studio„Just because“.

- @elbata za slikawe na golemipovr{ini od sekoga{ mi bila predi-zvik. Osvojuvaweto na golemiot pra zenprostor i pristapot kon nego se raz -

li~ni od slikaweto vo bilo koj drugmedium, pa taka muralot kako fo r manajmnogu mi legna, ni objasnuva Ni ko -li na.

Taa dodava deka muralot mo`e daima pove}e dimenzii. Mo`e da ima es-tetska uloga kako razubavuvawe napro storot ili da ima ostra direktnaporaka, a mo`e i da bide del od pogo -le ma raska`uva~ka prikazna.

- Vo mojot slu~aj se raboti za pret-stavuvawe na por tre ti proizlezeniod prvite karantinski denovi koi senare~eni “voini”. Tie pretstavuvaat

rezultat na moite vnatre{nisekojdnevni bitki. Inaku,

mu rali imam izrabotenona mnogu vn atre{ni yi-dovi vo privatni sta no -

vi i poznati lokali, no vo poslednovreme i na javni povr{ini niz gradot.Vo posledno vreme pove}e rabotamilustrativni portreti koi se del odmojot proekt “Ima{ li sloboden yid?”,naveduva ova umetni~ka.

Nikolina ni veli deka vo plan i ei natamu da prodol`i da pravi mu-rali po gradot.

- Vo tek e eden pogolem proekt kojtreba da se realizira vo 2021, no~ekam povolni uslovi za toa. Reakci-ite na ovoj moj samoinicijativen pro -ekt se za~uduva~ki mnogu pozitivni.Lu|eto se mnogu `elni za umetnostposebno sega vo ovie specifi~ni us -lo vi kade se e stopirano i site probu-vame da najdeme izlez i adaptacija.Dobiv mnogu interesni ponudi za yi-dovi koi se od razli~en karakter i go -le mina, od privatni do potpolnona pu{teni yidovi niz mnogu na{i na -sel bi, najavuva taa.

NIKOLINA SIMOVSKA

Izdava~: MARMAKS STEP DOOEL Skopje

ul. Kosta Novakovi} br.14/16 Skopje`iro smetka: 210067012800147

Upravitel: Jovica Tasevski

e-mail: marmaksstep@yahoo.com

SKOPSKO EHO ul. Metodija [atorov [arlo 30/2, Skopje

tel: 078/418-692

RedakcijaGlaven urednik:

Antonio Spaseve-mail: skopskoeho@yahoo.com

Tira`: 25.000 primerociIspe~ateno na: 14.4.2021 g.

Pe~ati: „Evropa 92“ Ko~aniul. Kri`evska br. 52

Ne e docna za revizijana DUP-ot kaj GTC

Najavata za novi visokokatnici voSkopje, ovoj pat kaj GTC razo~ara

mnogu skopjani. Socijalnite mre`i sepolni so negoduvawe i ne pri fa }a weda se trupa centarot na gradot so novbeton.

Od firmata graditel tvrdat dekaproektot e mnogu podobar vo od nos naona {to denovive se pretsta vu valovo javnosta kako betonski gr dosii vosrceto na centralnoto gradsko pod -ra~ je. No, pove}e iljadi gra|ani ve}eja po t pi{aa peticijata so koja se pro-tivat na izgradbata na golemi ob-jekti i na ovoj prostor. Toa i drugireakcii se dovolen signal do sitedeka ovde treba da se bara novo re -{enie, odnosno, da se bara re{eniekoe }e gi zadovoli site – i sop stve -ni ci te na prostorot, i potrebite nagra |a ni te i na op{tina Centar i naGradot Sko pje…

Za toa ima vreme i toa treba da seiskoristi. Taa bitka ne smee da zapre,vo ova treba da se vklu~i i Grad Sko -p je, pa i centralnata vlast.

Treba zaedni~ki site da sednat: iinvestitorite i op{tinski, gradskitevlasti kako i pretstavnici na gra|a ni -te pri {to site treba da poka`at ̀ el -ba da se najde najdobro re{enie vointeres na Skopje i skopjani.

So murali sakam liceto nagradot da go napravam poubavo

Ne sme svesni kolkuzapu{teni prostoriima po gradot

- Vo gradot ima neverojatnomno gu zapu{teni prostori za koine sme svesni deka postojat. Mo-jata cel e i gra|anite aktivno dase vklu~at so toa {to bi gi po so -~i le i zaedno so nivna dozvola idozvola od gradot ako ima potrebaza toa, da napravime umetni~kaintervencija i da sozdademe po -uba vo lice na prostorot vo koj ̀ i -ve eme, veli Nikolina.

Lu|eto se mnogu `elni zaumetnost posebno sega voovie specifi~ni uslovikade se e stopirano i siteprobuvame da najdeme izlezi adaptacija, veli Simovska

NIKOLINA SIMOVSKA:@elbata za slikawena golemi povr{ini od sekoga{ mi bila

predizvik

13@IVOT

15 april 2021

14 OBJEKTIV

ТАБЛО Медиа

МАРМАКС СТЕП

ДООЕЛ Скопје

тел: 078/444-021

е-mail: marmaksstep@eho.mk

l Концепт на рекламирање сокој најлесно може да се дојдедо саканата таргет група

l Рекламирањето е во рамка вокоја се поставува постерот сорекламната порака

l Рамките се лоцирани во станбени и деловни згради,исклучиво во приземјето, предлифтот или во самиот лифт

Истакнете ја вашата реклама преку

l Забележлив и кога не очекувашl Флексибилен во промена на постеритеl Прецизно одредување на таргет групаl Сугестивен l Идеален за пренесување на детални

информацииl Внимателно избрани 500 локации во градотl 50.000 лица дневна фреквенција

Fotografii na koi se gleda led-ina so otpadoci i visoki trevi nalokacijata me|u starata deponija ibulevarot „Ilinden” kaj adrenalin-skiot park vo Karpo{ 4 e motiv kojdenovive go spodeluvaat `iteliteod ovaa skopska naselba. Vpe ~at li -vi te fotki so neureden prostor sespodeluvaat vo Fejsbuk – grupata„Zaedno, za za{tita na zelenilotovo Karpo{“, ~ii ~lenovi ne krijatdeka se revoltirani od toa {totuka do sega ne e napraven park.

Izgradbata na nov gradski park,koj {to }e be{e prodol`enie naGra dskiot park, inaku, be{e ednood klu~nite vetuvawa kako na skop-

skiot Petre [ilegov taka i na op -{ tinskiot gradona~alnik na Kar -po{ Stefan Bogoev. Nade`ite dekaparkot }e bide napraven se projav-ija lani koga vo fevruari be{eraspi{an konkurs za izbor na idej -no to re{enie za izgledot na par kot.Po toa, kako {to najavija gra do na -~al nicite [ilegov i Bogoev, tre ba -{e da se pristapi kon konkretnagra dba na parkot na 60.000 kva d rat -ni metri i koj }e se nadovrze{e i naSportsko – adrenalinskiot del kajAlpinisti~kata karpa. Vo parkotpo kraj zelenilo i drvja, se pla ni -ra {e i botani~ka gradina, kako isodr`ini za sport i rekreacija. Se -

to toa treba{e da bide gotovo zane kolku meseci…

No, eve, pomina i cela godinaod parkot ni traga. Gra|anite vosvo ite komentari ne go krijat ne za -do volstvoto {to toj ne e napraven.

– Barem drvca da zasadea za po -~e tok, pa neka sreduvaat posle.Sra mota…. ]e, }e, }e bide… Sepla nira, poleka… Majstori se naha r tija da stavat ne{to i za preskon ferenci, za `al na teren ni ka -de gi nema… Po~ekajte malku, nemo ̀ e se naedna{, sega „Partizan”da go zavr{at pa }e po~nat so par -kot… napi{aa vo svoite komentari`i telite na Karpo{.

Od Gradot i od op{tinata nemana javi koga konkretno bi po~nalagra dbata na parkot.

Op{tina Karpo{, inaku, deno-vive se pofali deka ja obele`uvahorizontalna i vertikalna signal-izacija na novoprobienata ulica„Novoproektirana” 3 vo Taftalixe1. Se bele`at pe{a~kite premini,a se postavuvaat i soobra}ajni zna -ci, so cel pogolema bezbednost nasite u~esnici vo soobra}ajot…

Gra|anite gi potsetuvaat [ilegov i Bogoev:Parkot vo Karpo{ 4 }e, }e, }e bide… li?

15

15 april 2021

IN BOKS

Lu|eto so makedonsko nacinalnodostoinstvo, ~est i istorisko pa -

me tewe ovie denovi mu oddavaatpo~it na JANE SANDANSKI (1872–1915), eden od najzna~ajnite dviga te -li na makedonskoto revo lucionernodvi`ewe. Toj, ne se vklu~il vo ovadvi ̀ ewe, tuku taka, po svoj }ef, neiz legol v planina samo da se pro {e -ta na ~ist vozduh i da zagine, otimno gu mu se ginelo. Trgnal da se bo -ri protiv site onie {to & kroele cr -na ko{ula na Makedonija, protivsi te onie {to & tokmele svilen gaj-tan na Makedonija i ne mislel da sevrati nazad, pi{uva, P.Temelkovskivo monodramata „Pirinskiot car”.

I vo pravo e! Pred 106 god., na 10april (23 april n.st.) 1915 g. J.San-danski e ubien vo polite na Pirinplanina, vo mestoto Papaz~air (de -nes vo R Bugarija). Naiduvaj}i na za -se da, vrz nego bil isturen do`d odkur {umi, a vo negovoto telo bilena ni ̀ ani edinaeset kur{umi, {tobi le ispukani od manliherite napri krienite strela~i.

Poslednive, bile samo izvr {i -te li – „izmamnici, plateni naem-nici, tu|i agenti”. No, kako vistinskivinovnici i inspiratori, Janevitesovremenici gi poso~uvaat: „sultan-skiot asker, policajci, {pioni, sul-tan Abdul Hamid, knez FerdinandKoburgotski, gr~kiot kral Georgi –site zaedno bea protiv eden: San -dan ski – protiv dostoinstveniot sin

na makedonskiot bratski narod… De-talite za toa gnasno delo na bu gar s -ki ot dvor se znaat…”

Iako bugarskiot dr`aven nacio -na lizam mu presudil, Jane Sandan-ski za makedonskiot narod e vojvoda– organizator, idejnik i agitator naTajnata makedonsko–odrinska rev-olucionerna organizacija (TMORO),revolucioner i op{testvenik, naro-den mobilizator vo vistinska smis -la na zborot. Toj e idejnikot i glavenvoda~ na grabnuvaweto na amerikan-skata protestantska misionerka misElen Ston, zaradi dobivawe na pa -ri ~ni sredstava za revolucionerna -ta organizacija (TMORO).

Ovaa afera e klu~niot nastan{to go afirmiral pona{iroko nego -vo to ime. Veren na revolucio ner ni -ot koncept za osloboduvawe naMa kedonija, toj od Pirinskiot krajna pravil tvrdina na antivrho vi s ti -~ kata borba. Sandanski e najne po -sre dniot sledbenik na Del~ev, po~ija smrt ne postoela druga li~nostvo dvi`eweto koja mo`ela da sepretstavi kako negov predvodnik i voorganizaciska i vo principielnasmis la.

Kako takov, San da -n ski se istaknal i soborbite po ulicite naCarigrad za soboru-vawe na sultanot i soseto ona {to go sozdal vo mladotu r -s kiot period (Sandan-pa{a), vo i pobalkanskite vojni. Negovite mi s li s*u{te se aktuelni: „Nie sakame Ma ke -donija da bide avtonomna, nezavisna,slobodna. Makedonija na Ma ke don ci -te” (1903); „Makedonija ne treba daba ra pomo{ nadvor od sebe, tuku vosebe” (1905); „Da ̀ ivee golemata nar-odna borba! Da `ivee narodot!”(1908); „Gladniot bara leb, koj }e mugo dade, toj }e go pridobie” (1910).

Imeto na Jane Sandanski za ma -ke donskiot narod e simbol na bor-bata za sloboda, nezavisnost isa mo s toj nost. Zatoa negovoto ime ise spo me nu va vo makedonskata na-cionalna himna „Denes nad Make-donija se ra |a”, kako apoteoza namakedonskata bor ba za sloboda i zadr`avnost.

Zatoa treba da se po~ituva ovojmakedonski velikan i da se povto ru -va – prenesuva negovata `ivotna is-torija, primer za borba!

Zo~e i ekipataSamo prostitutka ne bi -

ra so kogo }e se vidi, oti eplatena.

Site birame so kogo segledame, bez razlika daliprofesionalno ili pri-vatno.

Zo~e ili ima ekipa prostitutka-sastavili sorabotuvaat i se prijateli so krupnikriminalci. “Sli~an se sli~nom raduje.”

Nema nesamznajalanisamodavde. Ideme so aplauz za bleskojna {ampionite.

Darija Andovska – 9 april, Fejsbuk

Teminalna faza vo uni{tuvawe na dr`avata

Duri sega otvoram internet i imam {to davidam! Ovie ne samo {to davale paso{i na narko-bosovi, tuku i samite bile vo “biznisot”! Uni{tijasE {to doprea!

[to u{te treba da napravat za da bidat pritis-nati (od Kaleto ako ne od narodot) i da zaminat vo nepovrat!Kolku u{te mo`eme da trpime? Ovde ne mo`e{ izvod odmati~no da izvadi{, a da ne e povrzano so korupcija i kolos-alna nesposobnost! Ova e terminalna faza vo uni{tu-vaweto na dr`avata! Ve}e ne e ni bitno nejzinoto ime -bitno e {to nema aparat na javna i odgovorna vlast! Ova eprivatizirana, uzurpirana i ne~ove~na vlast.

Biljana Vankovska – 10 april, Fejsbuk

Sandanski gi zdru`isultanot, knezot ikralot-site protiv nego

I M A M E

K V O R U M

Nata{a KOTLAR - TRAJKOVA

16 IMAME KVORUM

15 april 2021

IN BOKS

Zo{to Makedonija e dr`ava nasekojdnevni aferi?Zo{to polesno mo`at da se iz -

bro jat „obi~nite” denovite, otkolkuonie so skandali?

Zo{to pobrzo }e se prebrojatfun kcionerite okolu koi ne izbilaafera, otkolku onie drugite?

Mnogu „zo{to”, a odgovorot e edeni e mnogu ednostaven: zatoa {topolicijata i obvinitelstvoto ne girazre{uvaa aferite!

Nadle`nite za suzbivawe na kri -mi nalot kako da se senilni. Plustoa i javnosta aferite gi zaborava,a gra|anite zatrupani od aferi ili~ni problemi stanuvaat ramno -du{ ni zatoa {to se naviknaa dekave}e utre pak da o~ekuvaat nov skan-dal, a v~era{niot da go zaboravat.A funkcionerite... tie pak se ve}ese nau~eni da istrpat den – dva, dase primirat, da pu{tat nekoe {turosoop{tenie kade {to site drugi sevinovni i pak da si teraat po svoe:so aferi, so neeti~ko i so krimi-nalno odnesuvawe.

Ete zatoa aferite ni se redatkako na filmska lenta, dr`avatatone se podlaboko vo kriza, a naro-dot vo apatija!

Veruvam deka pri sredbite sodiplomatite, na{ite funkcioneridobivaat ukori: aferite mora da sere{avaat i veruvam deka slu{aat iklimaat so glavite, no gledame dekazaboravaat se otkako }e izlezat odsostanok. Pa strancite po~naa po krajuka`uvawata i na delo da ni po ka -`uvaat kako treba da se postapuva.Tuka mislam na poslednata akcija so

pro valuvaweto na {vercot so mari-huana. A i od tamu, po „zasluga” nana{ite vlasti ostanaa mnogu nejas-notii, za koi mo`ebi javnosta ni ko -ga{ nema da ja doznae vistinata.

Ponatamu: aferata so paso{ite!Nitu mene, a veruvam i pogolemiotdel od javnosta ne ni e tolku va`nokoj gi pe~atel, tuku koj nareduval ikoj se dobil makedonski paso{.Javnosta mora da znae: Чavkov libil, Чulev li ili Spasovski ili paknekoj povisok od niv i kolku paso{ise izdale. Eden pres, nekolku par-tiski soop{tenija i tolku. Molk...Arhivirano... Zaboraveno!

A javuvaweto na premierot na po -li cajkata na grani~en premin afe rali e? Normalno deka e, ama vojavnosta ve}e ne se spomenuva. Kako{to ne se spomenuva ni skandalot sonabavkata na vakcinite od Kina. [tose slu~i? Ne veruvam de ka nekoga{}e otkrieme, no faktot de ka se u{tene se ispora~ani vak ci nite i dekaponizno i so neprimerno uli`uvawego nagostivme ministe rot za odbranana Kina, uka`uva de ka debelo sme jazaka{kale rabotata so Kinezite.

Da ja vratam filmskata lenta naaferi 5-6 godini nanazad. Se spo me -nuva li vo javnosta, osven onie koi seprocesuirani od Obvinitelstvoto,nekoj skandal od vremeto na NikolaGruevski ili pak od vladite prednego. I mene, {to sledam po li ti~ kinastani so godini nanazad, mi ete{ko da se potsetam. A ima{e mno -gu i tie bea zata{kuvani, nedo raz -jasneti... Ni{to porazli~no od sega.

Epa ajde da ka ̀ eme STOP na ova!

Afe ri te da se ras -~is tuvaat do kraj. Napo teg se ~esnite kad -ri vo policijata i ob-vinitelstvoto. Na po- teg se i mediumite.Na poteg e i narodot.

Site treba da gozasilime ambientotza borba so krimina -lot. Zarem }e osta vi -me so kriminalot da se pre smetuvaattie koi se zateknati so ra ce te zbr-cani vo dr`avniot med? Za rem da nejavaat bidej}i se odne su vame se-nilno?

Nie gra|anite da go poka`emena{iot revolt demokratski i javno,a ne samo so komentiraweto pri is -pi vaweto na utrinskoto kafe vo lo -kal noto kafule ili na socijalnitemre`i.

Vo Zagreb pred dve – tri godini,zagreb~ani tropaa so tenxeriwa zasekoj skandal na administracijatana toga{niot gradona~alnik. Mo`e -me i nie da izjademe na~in da girazbudime i nadle`nite vo vlasta ipospanata opozicija.

Za razlika od Makedonija, vo os-tanatite dr`avi aferite i skandal– funkcionerite ne se zaboravaat.Pa taka nie mo`eme da zaboravimena site aferi od vremeto na Crven -kov ski i negoviot minister Fr~ kov -s ki, kogo }e go nominirame i zaam basador, ama ostanatite ne zabo -ra vaat – i nema da go prifatat.

Ako po~neme da se odnesuvamekako „ostanatite” – }e trgneme na -pred! Do toga{...

Ja javnaa dr`avata bidej}i sme senilni

Nikola TASEV

ODGOVORNOST. Ne postoi prob-lem koj vlasta ne go komplicira/zama -g luva do krajno mo`ni granici.Naj ~esto, toa go pravi s v e s n o. Sode novi „objasnuva” deka ne mo`e da

pronajde praven/zakonski mehanizam so koj bi mo`ela daim nalo`i na privatnite bolnici da gi namalat cenitevo lekuvaweto na Kovidot-19. Da pretpostavime deka etaka. Me|utoa, koj & smeta na Vladata, na Ministerstvotoza zdravstvo ili na Fondot za zdrastveno osiguruvaweda odvojat posebni materijalni (pari~ni) sredstva sokoi bi gi pokrivale tro{ocite za lekuvawe na gra|anitezaboleni od Kovid-19, bidej}i fondovite na Dr`avatase polnat tokmu od sredstvata {to site vraboteni giodvojuvale i ponatamu gi odvojuvaat, tokmu za nivnitepotrebi, vklu~uvaj}i gi i zdrastvenite problemi. Bez

sredstvata {to gra|anite gi odvojuvale }e nema nitufondovi, nitu buxet, nitu primawa (plati i beneficii)za vlasta. Zna~i, vlasta ne treba ni{to da dade, tukusamo da im go v r a t i – tokmu taka: da im go v r a t i! –na gra|anite toa {to prethodno im go o d z e l a (|oa!) zanivnite potrebi. Vo slu~ajov, za nivnoto zdravje.

Sekoe drugo objasnuvawe/vadewe/pravdawe }e pret-stavuva samo demago{ko zamajuvawe na gra|anite, kakorezultat na ladnata i nesvatliva bes~uvstvitelnostkon potrebite/makite na gra|anite na ovaa s* u{te-Dr`ava. Ili, mo`ebi, fondovite odamna se isprazneti,vklu~uvaj}i go i Fondot za zdrastveno osiguruvawe? Votoj slu~aj, nu`no sledat sankcii – kako politi~ki, takai zakonski, bidej}i koj im pre~i na vlastodr`cite dasklu~at dogovori i so privatnite bolnici?

Qubomir Cuculovski – 8 april, Fejsbuk

Vlasta ne treba da dade tuku da vrati

Neboto i zemjata zabolea, a lu |e -to se zbuneti i ispla{eni, na

granica na izdr`livost. Vo pa r -tizirana dr`ava pravda ima sa mo zabogatite, onie koi mo`at da pot-platat sekogo i da ja dobijat svojatapravda i pravo da pravat {to sa ka -at. Nikoj, od tie „gore” na saka da goslu{ne „glasot na narodot”, onie„dolu”, zatoa {to e nemo }en i za mol -~an. [to im se slu~uva na de ca ta?Tie slu{aat za ne pra v da, kriminali op{t grabe`. Koga poetot Rembomo`el da se hrani so tvrdi par~iwaleb, {to gi va del od |ubre zo{to toada ne go pra vat i decata od na{atasredi na!? Tie pita~at i mo`e dabidat izlo`eni nanasilstvo, nekojako po saka mo`e i da gi kupi?!

Prodol`uvaat nepre~eno ne ko n -troliranite i eksplozivni pro ce -si na urbanizacija koi go un i { tijaOhrid, no zo{to tolku go mrazat iSkopje? Posledicite od ovaa di-veewe najmnogu }e gi po ~uv s tvuvaatdecata i vnucite. Niv gi ~eka noveksperiment na re ~en „golema re-

forma” vo obrazo va nieto ili sa -mo ben disana iz java: u~i li{tata zavreme na kovid-pandemijata se vo„apsolutno sta bil na sostojba”. Slu -{ navme: nekoj si izdajstvuval pra -vo par kira li{ te to sproti „Holidjin” da go naseli so visokokatniciza da go dozagu{i centarot na gra -dot. Drug primer: pokraj kompleksotsportski tereni na kejot (kaj Kar -po{ 3) ima livadi koi „pla~at” zavisokokatnici. I toa }e go napra-vat.

Dnevniot partiski aktivizam eneumoren, mora ne{to konk ret no dase realizira, bez ogled kol ku e be-smisleno. Taka po~na da se demon-tira edna od neplo ve~ ki te be tonski„galii” na Vardar, i toa zna~elo po -~etok na vra}aweto na „zdravata es-tetika” na gradot, iz raz koj ne znam{to zna~i. [to }e storat povikan-ite i nivnite ano nimni sovetniciso celiot toj urban kr{ od proektot„Skopje 2014”, {teten i od ekolo{kiaspekt? Nekoj se dosetil, zadocnetoi pompezno da obja vi deka }e bide

ob no vena zapu{ te na -ta po{ta od go le mi otpo`ar, del od Te le -komuni ka cis ki ot ko m -pleks, i kako trebaloda znaeme de ka sta nu -va zbor za zna ~ajnokultu r no na sledstvo.Ni koj, pri toa, ne ka -`a nitu zbor kakodru gi te objekti }e gioslobodat od ki~ antikvi zi ra~ kitefa sadi i kako mislat od toj tesenprostor da ja istrgnat tolku na sil -no vmetnata katna ga ra ̀ a Solunskikongres?

Eden gradi, drug ru{i, a na po -mo{ povikuvame poznati stru~nilica od stranstvo: narodot, se ka -ko, toa go pla}a. Nekoi, od inte le -k tualcite, od koi mo`e da seo~e kuva i po nekoj mudar sovetuporno odra bo tuvaat za „svojata”partija. Nekoj napi{al, metafo -ri~ no: tatkoto mu predava lepe{ kana sinot, a toj ~in se povtoruvaponatamu.

Pred nekolku dena,ministerkata za

obrazovanie i nauka,Mila Carovska, be -{e gostin vo emisijaza vreme na utrin-skata programa naMa ke don skata radio -te le vizija, kade {to

me |udrugoto, istakna deka izmina ta -va godina, vo period na kovid –krizata „profesijata nas ta v nik sta -nal a poceneta profesija i dekageneralno narodot (osobeno, ro di -te lite, ~ii deca se aktuelni u~e ni -ci) poseriozno ja voo~il te ̀ i natana ovaa profesija vo sekojdnevieto.Generalno se soglasuvam so izja-vata na ministerkata, me|u toa, is -kre no ja cenam i se trudam vo`i v otot da se vodam i spored onaadobro poznata maksima, „dela, a nezborovi”. Za kontekstot na mo i teprvi dve re~enici od tekstov, }esle di soodveten primer vo pro dol -`enie.

Imeno, u~ebnata 2020/2021 god-

ina, zapo~na so nov plan za rabotakoj vo odredena mera ne be{e vo so-glasnost so zakonot za nastavnici istru~ni sorabotnici. Na del odkolegite nastavnici koi predavaatod prvo do treto oddelenie, dvojnoim e zgolemen fondot na ~asovi iobemot na rabota so planot za rab-ota, izgotven od strana na MON.Sve doci bevme na niza izvestuva -wa, proizneseni od MON deka zgo - lemeniot fond na ~asovi }e bi deso odvetno platen so dodatok naplatata, me|utoa, vo realnostamno gu e mal procentot na u~ili{takoi si ja ispolnija ovaa odgovor -nost kon onie koi se direktni spro -ve duva~i na nastavata. Po odnos naova pra{awe, mnogumina od kole-gite izrazija nezadovolstvo i istitenao|aa na~in da baraat os t varuvawena ovoj dodatok koj im sleduva. Od -re den del od nastavnicite, orga-nizirani preku Nezavisniot si n di-kat za obrazovanie i nauka go is ka -`aa svoeto nezadovolstvo preku ne -kol ku prostesti i na razni na~ini

se obidoa da apeliraat do javnostai do nadle`nite za ovoj problem.Op { to e poznato deka vo golemamera, ra botni~kite prava na pros -vet nite ra botnici vo kontuinitetse po ga zu vaat i veruvam deka pot -rebno e is tite, preku javni reakciii preku raz vivawe na sindikalnatasvest i u~estvo vo sindikalniteaktiv nos ti da i poka`at na javnostadeka vo obrazovanieto ne e se taka„rozo vo“, kako {to ministerstvoto~es to pa ti saka da prezentira predme diumite.

Ako seriozno kako dr`ava sa ka -me da poka`eme po~it kon te`inatana profesijata nastavnik, vo tojslu ~aj, sekoi naredni obrazovni re -formi pred se, bi trebalo da za -po~ nat so garancija za po~ituvawena rabotni~kite prava na nastav ni -ci te, bidej}i, vo odnos na golem delod dosega{nite obrazovnite re - formi, da se izrazam so eden staraforizam na Rastko Zaki}, „bea na -pra veni tolku mnogu pro ma {u vawa,{to ve}e site sme pogodeni“.

17IMAME KVORUM

Zo{to tolku go mrazat i Skopje?

„Bea napraveni tolku mnogu proma{uvawa,{to ve}e site sme pogodeni“

VladimirVELI^KOVSKI

Bor~eMILO[ESKI

skopskoeho.mk~itajte ne i na internet i tamu sme besplatni

KLIKNI!

18 IMAME KVORUM

15 april 2021

Neplanskite gradbi postaveni voprostorot samo po logika da bi -

dat poatraktivni t.e. poprofi ta -bil ni, vo golema mera vlijaat nazaga duvaweto koe go trpime so godi -ni. Ne samo {to vo golema meravli jaat na prirodnot struewe navoz duhot, sozdavawe pra{ina odgra dili{tata noseweto na novi`iteli ja optovaruva postoe~katainfrastruktura, kanalizaciona, so - obra}ajna i dr. pa niknuvaat no videponii koi dopolnitelno zagadu-vaat. Nemame celosen sistem zaupravuvawe na otpad, nemame pro - ~istitelan stanica za otpadnivo di, a se crtaat DUP-ovi so iljad-nici no vi stanovi.

Na site ovie problemi nesfat -li vo e kako imame ekspanzija na no -se we novi DUP-ovi i postojanogra dewe. Ne mo`e{e da se po~ekani noviot GUP – 2022 g. nitu pa pr -vi~ nite informacii od popisot.Vo op{tina Gazi Baba se vo proce-dura istovremeno 3 DUP-a za kom-pleksot @elezara vo koi imame G1industrija, a koja spored noviot

GUP ne treba da ja ima. Vo op{tinaCen tar, planiraat da se gradatnovi X-katnici i nov deloven pros-tor do postoe~kiot GTC – vo koj zja -at prazni du}ani. Potreba od oviegradbi nema edinstveno ima pot re -ba od pari vo op{tinskite kasi. VoKarpo{ se nosat povtorno istiteDUP-ovi za koi op{tinata se fa le -{e deka zaedno so gra|anite gi uki -na le na Ustaven, i za koi koga beaopozicija popolnuvaa peticii imar {iraa protiv zgradi. Seto ovazo{to ni nedostasuva beton na mes -to zelenilo da ni go pro~isti i ta -ka zagadeniot vozduh

Te{ko e da se sledi procesot nanosewe na 1 DUP, i pokraj vetenatatransparentnost dobro e ako navre-meno se doznae, zo{to koga treba dase pofalat za dostignuvawa koi sevo sklop na redovni rabotni obvrskiimame sponzorirani izvestuvawa noza vakvi va ̀ ni informaci za ko-risti za konskiot minimum. Samiteplanovi se te{ki za razbirawe,obi~no pr e ku socijalnite mre`i setrudime me|usebno da si gi razjas-

nime si te ovie blok -~i wa so A2, A1, B2itn. Parti ci pa tiv ni -te tela za urbanis ti~ -ko pla nirawe se mo ̀ - nosti koi kako gr a |anitreba da ja iskoris-time, za da mo ̀ emepravovreme no da doz-naeme i vlijaeme na izme ni te koisakaat da gi donesat. Jav ni te anketii javnite prezentacii tre ba da semasovno poseteni i da se davaatzabele{ki no ne seko ga{ toa vroduvaso plod.

Ona {to od dosega{noto delu-vawe najmnogu pomognalo e zdru ̀ e -na gra|anska reakcija, ma so v nost,protesti, peticii, gra|anski inici -ja tivi i referendum i postojan ja -ven pritisok. Iako periodov ima meograni~uvawa vo pogled na ma sov -nost i fizi~ko prisustvo, mora danajdeme na~in i forma so koi nemada dozvolime da bideme nemi sta-tisti na nehumanoto kroewe na za-edni~kiot prostor zaradi ne~iisit ni profiterski interesi.

Da ne bideme nemi statisti za branot na novi DUP-ovi

МЕДИЦИНСКИ ПЕДИКИР

l Проблематични нокти и стапалаl Враснати ноктиl Габични инфекцииl Жуљеви

Ул. Методија Шаторов Шарло 23/3 Аеродром

NevenaGEORGIEVSKA

19DIREKTNO SO...

15 april 2021

So Ana Petrovska, direktorka naDr ̀ avniot inspoektorat za `iv-

otna sredina zboruvame za sostoj bi -te vo skopskiot region i problemitekoi gi imaat vo sekojdnevnata rabota.

l Kako ja ocenuvate sostojbatavo `ivotnata sredina vo skops ki -ot region od aspekt na potrebatana gra|anite da imaat zdrava `iv-otna okolina?

- Vo Skopskiot region se koncen-trirani golem broj instalacii {tomo`at da dadat pridones kon zagadu-vaweto na vozduhot i vodite. Vo mo-mentot funkcioniraat 40 ins ta laciiza koi se idadeni A i 47 instalaciiza koi se izdadeni B integriranidozvoli. Instalacii {to imaat do-bieno Re{enie za odobren elaboratza `ivotna sredina od strana na Mi -nis terstvoto za `ivotna sredina se421, odnosno od strana na gra do na -~al nikot na gradot Skopje se 613.In stalacii, pomali pogoni, ugosti -

tel ski objekti i sli~no, za koi Re -{e nie za odobren Elaborat za za{ -ti ta na `ivotnata sredina odobrilGra dona~alnikot na op{tinata, voKi sela Voda se 244, op{tina Aero-drom 124, \or~e Petrov 24, Centar193, Gazi Baba 187, Karpo{ 255,Centar 193, Butel 39 i Saraj 6. Nateritorijata na Skopskiot region vomomentot funkcioniraat vkupno2.386 pravni lica koi, pove}e ilipomalku, pridonesuvaat za zagadu-vaweto. Za da mo`e site ovie insta-lacii da se inspektiraat soodvetno,neophodno e da se pravat zaedni~kiplanovi na Dr`avnite i ovlasten-ite inspektori za `ivotna sredina.Dr`avniot inspektorat za `ivotnasredina vr{i nadzor prete`no nadinstalaciite {to imaat A integri-rana dozvola, no se pravat i koordi-nacii so ovlastenite inspektori.

Sostojbata vo `ivotnata sredinane e dobra i za istata da se podobri,neophodno e da ima pove}e obu~eniinspektori, da se raboti na podi-gawe na svesta na gra|anite {to istotaka pridonesuvaat kon zagaduva we -to i da se izdvojuvaat pove}e fi-nansiski sredstva za za{tita na`i votnata sredina.

l Gra|anite ja potenciraat ulo -gata i odgovornosta na ins pek ci -jata vo odnos na za~uvuvaweto nazdravata `ivotna sredina. DaliInspektoratot uspeva da od go vorina predizvikot?

- Inspektorite navistina imaatogromna odgovornost za otkrivawe isuzbivawe na zagaduvaweto. Neop -hod no e da se napravat registri nainstalacii i izdadeni dozvoli zasekoja op{tina, da se poznavaat teh -no lo{kite procesi, se so cel sood-vetno da se planiraat i re aliziraatnadzorite. Neophodno e nenajavenoda se proveruvaat emisiite so akre -di tirani laboratorii vo tekot nasa miot inspekciski nadzor. Pro ver -ki te na izve{taite od laboratori-ite {to gi anga`iraat pravnite li cada merat emisii spored uslovitezadadeni so dozvolite se va`ni, nou{te pova`no e da se pravat nena-

javeni merewa. Dr`avniot inspek-torat za `ivotna sredina godinavasorabotuva so akreditirana labora-torija {to ovozmo`uva navremenootkrivawe na zagaduvaweto i izreku-vawe sooodvetni inspekciski merki.Po potreba, sorabotuvame i so stru -~ ni i nau~ni institucii, koga vo po -s tapkite e potrebno da se obezbedispecifi~na ekspertiza, misleweili dokaz. Isto taka, se koordinira -me so drugi inspekciski slu`bi, nana{a inicijativa ili po nalog naInspekciskiot sovet. Funkcioniraalatka za prijavuvawe zagaduvawe ipostapuvame po prijavite vo ramkitena na{ite nadle`nosti, transpar-entno izvestuvame za pova`ni in-spekciski postapki i za rezultatite.Seto ova e vo nasoka da odgovorimena potrebite na gra|anite. Sekako,ova ne e dovolno i vlo`uvame napo -ri da gi podobrime nadzorite i dabideme pouspe{ni i poefikasni.

l [to e potrebno da se po dob -ri za da DI@S ima {to podobrirezultati vo rabotata?

- So resursite {to gi imame, pra -vi me napori da odgovorime na pre -diz vicite. ]e barame od donatoriteda sprovedeme stru~ni obuki, da na -ba vime oprema za indikativno me -re we na kvalitetot na vozduhot, daja stavime vo funkcija opremata {tove}e ja imame za merewe na kvalitetna vodite, da standardizirame po s -tap ki za zemawe mostri... Imamemno gu rabota {to delumno mo`e daja zavr{ime sami, no za odredeni ak-tivnosti potrebna ni e poddr{ka.

ANA PETROVSKA

Vo skopsko 2.386 pravnilica pove}e ili pomalku pridonesuvaatza zagaduvaweto

Ni vra}aat prijaviprotiv zagaduva~i poradi „nejasnotii vo zapisnicite“

l Koi se najgolemi pre~ki vo rab-otata na DI@S?

- Nemame dovolno inspektori itreba da se podobruvame vo odnos navo veduvawe na standardni operativniproceduri pri sproveduvaweto na in-spekciskite postapki. Imame problemii so realizirawe na prekr{o~ni san k -cii, bidej}i vo instituciite kade trebada se izre~at soodvetni merki mnogu~esto se slu~uva istite da ne bidat iz -re ~eni zaradi utvrdeni formalni ne -pra vilnosti, namesto da se vodi smetkada se sankcionira zagaduva~, se slu ~u -va predmetot da bide vraten zaradi“nejasnotii vo zapisnici...” i drugifor malni pra{awa. Na toj na~in, zado-voluvaj}i ja formata, se amnestiraatod odgovornost onie {to go prekr{ilezakonot, slu~ajno ili namerno.

Za talentot po informatika, 21-godi{niot Filip Mihov, javnosta

vo Makedonija ve}e pove}e pati slu -{ nala. Brojnite uspesi, osvojuvawena medali na svetski olimpijadi idrugi natprevari, ovoj nekoga{ensred no{kolec od skopskata gimanzija„Orce Nikolov” go donele i na sve -tski poznatiot Univerzitet vo Oks -ford. Na nego sega studira tretago dina na kompjuterski nauki, po koja}e mo`e da odbere dali }e ostane u{ -te edna na magisterski studii ili ne.Seto ova dovolno ka`uva deka stu -diite na ovoj nadaren student muodat besprekorno. No, besprekornona Filip mu odi u{te eden talent sokoj do{ol na Oksford – igrawe {ah.Чlenot na skopski {ahovski klub „Al-kaloid” i vo ovaa sredina po ka`alkakov dopolnitelen talent ima.

- Stanav kapiten na prviot tim ise kretar na univerzitetskiot {aho -v ski klub, pa se pogri`ivme da bidesezonata ispolneta so natprevaru-vawa. igravme regionalni ligi koi -{to gi osvoivme so na{ite timovi(imame prv, vtor i tret tim), brzo -po tez ni turniri vo London i Bir -min gem, tradicionalnite me~evi so

Ke m brix... Za prv pat posle 8 go-dini Oks ford stana univerzitet-skiot ekipen prvak na Britanija iso toa se plasiravme na Evropskotoprvenstvo za univerziteti koe za`al ne se odr`a zaradi nastanatatasituacija. Sre}en sum {to sum delod seto toa, ni raska`uva Filip.

Toj ima i originalno viduvawe zatoa {to e pova`no – talentot ili na-porna rabota?

- Upornata rabotata e pova`na odtalentot definitivno. Spored menetalentot e “poopipliv” na porana voz -rast, dodeka se decata vo osno v nou~ili{te da re~eme. Posle toa, ra bo -ti te, barem koga stanuva zbor za nat -prevari, stanuvaat po ko m pli ci ra ni izaradi toa e mnogu pote{ko ne koj dase “izvadi” na talent bez ra bo ta. No,mislam i deka za da se na pra vi rezul-tat na golemite oli m pijadi, potrebnoe ne{to pove}e od naporna rabota.Dali da go nare~eme talent ili sre}ae drugo pra{awe. Ili e mo`ebi samou{te pove}e rabota..., ni veli ovojoksfordski student.

Toj smeta deka generalno kaj nasnedostasuva nekakva organizacijakoja }e se gri`i za kontinuirana rab-ota na u~enicite vo tekot na celatagodina. Toa e zaklu~okot do koj se do -a |a koga }e se sporedi na{iot sistemso nekoi od zemjite {to se da le kupouspe{ni od nas.

- Mnogu e polesno dete da ve`bakoga znae deka ima kogo da pra{a ikoga e vlezeno vo nekoj sistem vo kojsite go pravat toa. Dodeka se natpre-varuvav jas, li~e{e kako natpreva ru -va ~ite da sme podeleni na “Ke malci”i “drugi izolirani slu~ai”. Ne mo`amda zboruvam za toa kako bile orga-nizirani rabotite vo „Jahja Kemal”,no za nas drugite be{e koj kako sesnajde. Koj kolku mo`e. Nekoj ima kadeda pra{a, nekoj ne. Nekakov poindi-vidualen pristap na mentorite bi

bil od polza. Toa zna~i, podobro daima 4 mentori koi rabotat so po 4u~enici, otkolku eden mentor da dr -`i predavawe na 16, smeta Filip.

Ne krie deka planira da se vrativo Makedonija.

- Prvenstveno zatoa {to mojatastipendija od MON me obvrzuva, noi bez toa sakam znaeweto {to }e gosteknam vo stranstvo da go prenesamovde. Ne mislam kako pogolemiotdel od lu|eto deka iseluvaweto odMakedonija e uspeh, a ostanuvawetoneuspeh. Ili mo`ebi s* u{te ne sumgi osetil rabotite na svoja ko`a,veli toj smeej}i se.

FILIP MIHOV

Stanav kapiten na oksfordskiot univerzitetski {ahovski klub Za da se napravi uspeh potrebno e ne{to pove}e od napornarabota, mo`ebi samo u{te pove}e rabota, smeta ovoj studentna treta godina vo Oksford

Talent koj pomaga napomladi talenti

Filip, koga e vo mo`nost, nao|avre me i da im pomaga na pomladite ta -len ti.

- Pred dve godini podgotvuvav u~e -ni ci od moeto sredno u~ili{te „OrceNikolov” za dr`avniot natprevar poin formatika. Nekoi od niv momental -no se plasirani me|u najdobrite koi }eodat na Makedonskata Olimpijada poIn formatika. Kaj mene na primer, va -kov efekt imaa trenerite so koi treni-rav {ah koga bev pomal, veli toj.

20 TALENTI

15 april 2021

078 23 43 53

Нема јазик што нема да го научите со нас!!!

БЦ Палома Бјанка

2 спрат

078/313-398

OVA E MESTO ZA VA[ATA REKLAMA

]E VE VIDAT NAD 25.000 SEMEJSTVA

(PO NAJNISKI CENI)Marketing tel: 078/418-692

skopskoeho1@yahoo.com

OVA E MESTO ZA VA[ATA REKLAMA

]E VE VIDAT NAD 25.000 SEMEJSTVA

(PO NAJNISKI CENI)

23TV MANIJA

15 april 2021

Za Slobodanka Ilievska, vo di tel -ka na utrinska programa vo tele -

vi zijata Alfa, gra|anite svoetovre me treba da im go posvetuvaat nateleviziskite programi samo toga{ko ga imaat polza od toa.

l [to im prepora~uvate naskopjani da gledaat na televi zis -ki te programi i zo{to?

- Kolku i da sakame da izbegnemesepak nie sme nacija koja e zavisnaod politi~ki, kontaktni emisii, ves -ti... No, pokraj seto toa, mnogu e dob -

ro da se naide na tv - kanal so relak-sira~ka sodr`ina, emisii od eduka-tiven i zabaven karakter, za da ginaso~ime mislite vo nekoja pozi-tivna nasoka. Takvite emisii mo`atmnogu da pomognat vo toa, kako i mu -zi~ ki emisii. Tuka se i sportski ido kumentarni programi, koi i te ka -ko treba da se na{i gledani emisii,od koi mo`eme da imame samo polza,a ne i obraten efekt. Dobredojdenise i filmovi. [to pove}e preorien -ta cija na vakvov tip programi, }e se~uvstvuvame porelaksirani.

l [to smetate deka gra|anitebi trebalo da go izbegnuvaat i dago smenat kanalot

- Rabotejki dolg period vo tele-vizija i radio, steknav iskustvo, do -vol no za da izbegnam emisii koinu dat sodr`ina bez nekoja odredenacel ili nasoka, no i emisii vo koivoditelite se istaknuvaat mnogu po -ve}e sebe si od gostite koi gi po vi -ka le. Ne se gledaat nitu emisii socel da se {iri govor na omraza a koide nes, za `al, gi ima se pove}e.

Treba i mora da se izbegnuvaatemisii kade }e zabele`ime deka kajnas nosat ~uvstvo na voznemirenost.Tokmu zatoa ostanuva ponekoga{ sa -mi te da si postavime pra{awe daliizvorot na informacii e vistinit,a vo ova vreme sekoja informacijatre ba ubavo da se proveri. Mediu-miot treba da vnese doverba kaj gle -da ~ot. Ne sum za emisii koi, vo ovavreme-nevreme, ne se soodvetni za

mo mentalnata sostojba vo koja `i ve -e me.

l [to bi napravile kako emi -si ja za da bide zadovolitelna ivre dna za gleda~ite?

- Vo posledno vreme nedostigaatemi sii so temi koi }e opfatat sepove}e gra|anski temi, no izdr`ani.Ekologijata ni e na najnisko nivo,treba pove}e emisii i od toj tip, ka -ko i emisii za mladite koi }e nudatedu kativni sodr`ini no i proble ma -ti ki so koi tie se soo~uvaat. Sum iza emisii so temi za po~ituvawe narazli~nostite, komunikacija vo se-mejstvata i prijatelite, za detskitepotrebi, muzic~ki emisii… Trebapo ve}e vnimanie da se obrne na na -{a ta tradicija i kultura, na na{iotfolklor, na na{ite talenti od bilokoja oblast da se.

SLOBODANKA ILIEVSKA

Emisii za solidarno Skopje

l Dali Skopje e dovolno zasta pe -no kako tema na makedonskite tele -vi zii?

- Skopje e grad koj nudi sekojdnevnomnogu temi i nastani, od pove}e ob las -ti samo treba da im se obrne pove}evnimanie, kako i na kulturnite nas-tani. Za Skopje treba da se govori mno -gu pove}e otkolku dosega. Vo gradotse koj den se slu~uva nastan koj trebada se zabele`i i za nego da se infor -mi ra. Treba da se govori i za licatakoi bile glavni vo bitisuvaweto naovoj grad, za solidarno i humano Skop - je bidej}i niz mnogu godini se doka`adeka Skopjani do`ivea humanost i po -ka ̀ aa deka se mnogu humani. Gradot za -s lu`uva da se istakne se {to e ubavovo nego, a ima mnogu.

Ovaa nedela ne gledav vesti ipoliti~ki emisii na televizija.

Re{iv malku da so~uvam nervi i odpolit~arite i od uredni ~i wa ta koigi pravat provladinite vesti koi se

skoro na site televizii.Ama zapnale moite pretpos ta ve -

ni u vesnikot deka mora za vestiteda pi{uvam. I re{iv da se snajdam– }e gi pra{am prijatelite kako tiegi gledale vestite i ete ti zavr {e -na rabota.

Trgnav ja da yvonam po prijatelii rodnini (neli ne treba da se sret-nuvame – koronata demne) i zakratko vreme panika me fana. Komui da se javam nikoj vesti ne gledalve}e so meseci. Koj od isti pri~ini

kako mene, koj poradi toa {to na in-ternet se informiral... ama nikojne saka u ekran da zjapa i kako {o mivelat – nekoj da ne manipulira.

Pi{i tamu deka ako ne se popra-vat televiziite nikoj nema da sevratime da im gi gledame vestite.Ete taka mi rekoa. Ete taka i vi pre-nesuvam.

Ina~e, sal eden moj prijatel gle -dal vesti. Odvaj izdr`al, ama mo -ral da glumi zainteresiranost za dane go tera `ena mu da mie sadovi.

Glumi deka gleda vesti,za da ne mie sadovi

TELE – SKOP

Nedostasuvaat emisiiso gra|anski temiTreba i mora da se izbegnuvaat emisii kade }e zabele`imedeka kaj nas nosat ~uvstvo na voznemirenost, veli Ilievska

24 GRADSKI INFORMATOR

15 april 2021

POVA@NI TELEFONI VO SKOPJEProtivpo`arna brigada 193

Brza Pomo{ 194

Policija 192

Klini~ki centar 3147 147

Gradska op{ta bolnica 3087 400

Vodovod i kanalizacija- Prijavi defekt-Skopje 0800 22555

EVN Makedonija-prijava na defekti 0890 88888

JSP-Skopje 3174 264

Nacionalna besplatna SOS linijaza `eni `rtvi na semejno nasilstvo -070 141 700; 141 700

AMSM-Telefon za sostojba napati{ta i informacii 15555

AMSM-Telefon za pomo{ na pat i{lepuvawe 196

@elezni~ka stanica-Skopje 3164 255

Aerodrom TAV 3148 333

Me|ugradska avtobuska stanica- Skopje 2466 313

Mati~na slu`ba 3223 787

Hram „Sv. Kliment” 3237 218

Pazaren inspektorat 3220 547

Celosen telefonski imenik na Republika Makedonija 1188

MNT biletarnica 02 3230 304

MLADINSKI KULTUREN CENTAR

14 april 17.00 ~.- 24 april 2021 godina

„Izlo`ba” – Grupa avtori

TEATAR ZA DECA I MLADINCI

24 april 19.00 ~.

Sne`ana i sedumte xuxiwa

SINEPLEKS

15 april

Barb i Star na pat za Vista del Mar, komedijaUlogi: Kristen Vig, Ani Mumio

15 april

Senkata na {pionot, biografskiUlogi: Benedikt Kumberba~, Merab Ninixe

15 april

Sopstvenik, hororUlogi: Andrea Riseborou, Xenifer Xeson

26 PISMA

Koga }e se zavr{atnezavr{enite

skopski crkvi?Denovie se aktuelni visokokatnicite na par kin got

kaj GTC koi treba da gi gradi firmata MG Fe{n, koja{to e investitor zaedno so Makedonska pra vo sla v nacrkva. [to i kolku }e dobie na{ata pravoslavna crkvaod ovaa zdelka ostanuva da se vidi. Delot, so ogled dekaMPC e sopstvenik na delot od zem ji{ te to, sekako dekanema da bide mal. No, drugo ne{to mi e povodot za ovapi{uvawe, a e vrzano za grade`ni{tvo i na{ata Crkva.Toa e faktot deka po gradot ima pove}e nezavr{enicrkvi.

Dovolno e da se napravi edna malku podolga obi kol kapo gradot. Vo centarot na gradot, na ulica #Make-donija# ve}e celi osum godini stoi nezavr{ena crkva#Sveti Konstantin i Elena#. Koga se po~na be{e ka ̀ a -no deka }e se napravi za tri godini godini a eve ja u{ teni od daleku ne se gleda krajot. Duri se spomnuva de ka }estane del od ste~ajna masa. Kaj Nova `e lez ni~ ka stan-ica, na strana kaj {to po~nuva op{tina Aerodrom, ve}enekolku godini e zavr{ena no e neotvorena sosema novacrkva. Zo{to ne raboti nikoj ne objasnuva. Kaj sportk-skata sala vo Aerodrom, isto taka, so godini stoicrkva vo #ruski stil# koja {to treba da go nosi ime#Sveta trojca#. Vo Karpo{ 3, pak, vo 2015 godina be{epo~nata da se gradi crkvata #Hristos spasitel# no itaa se u{te ne e zavr{ena. Kolku ima ne zavr{eni crkvipo drugi naselbi sigurno znaat drugi skopjani.

O~igleno, postojat problemi okolu zavr{uvawetona ovie hramovi. Ne e te{ko da se pretpostavi deka toase potrebnite finansii za nivno zavr{uvawe. Donaci-ite seknaa i sega se e ostaveno da ~eka. MPC ne saka da

se dade pari od sopstveniot buxet i pove}e se gri`iokolu drugi nedvi`nosti otkolku za ovoj problem.

A na gradot mu ostanaa nezavr{eni objekti, sokupi{ta otpadoci, iskriveni tarabi i mesta koi go na-grduvaat gradot. Gradskite vlasti koi treba da segri`at za izgledot na gradot treba da povedat smetkaza ova i da go pokrenat pra{aweto: Koga }e se zavr{atcrkvite?

Tiho P. Skopje

Koga zemjata ima problemnema mesto za slobodnivikendi i hobi so motori

Revoltot od odnesuvaweto na Zaev i Filip~e kogase vozat so motori niz na{ata zemja e golem kaj mene. Toae pri~inata da napi{am kratko, nemam jas internetikako vnicite. Ve molam obkavene deka eden penzioner ezgrozen kako rakovodnite lu|e vo dr`avata mene me ter-aat da sedam doma, a tie se {etaat naokolu.

Koga zemjata ima problem i e vo kriza nema mestoza slobodni vikendi i hobi so motori. Kako ne im esram, ne mi e jasno. Ivan

Po~ituvani ~itateli,rubrikata „Pisma“ e nameneta za va{i reakciii mislewa po razni temi {to ve zasegaat.Obra}awata mo`e da gi ispra}ate na na{iteadresi: ul. Metodija [atorov [arlo 30, Skopje;i na skopskoeho@yahoo.com Dopisite }e se objavuvaat vo izdanijata na vesnikot vo zavisnost od prostorot.

�

Cvetko go pra{uva Trpe:– Zo{to raskinavte soTrpana? – Brat ja ose-tiv ne{to mi vrti mua-bet deca semejstvo ovaona… – [to ti re~e? –Aj da nara~ame famili-jarna pica!

* * *Trpe vleguva vo apteka:– Sakam da si kupam an-tidepresanti!– Recepta imate li?– So Makedonska li~nakarta, ne mo`e?

* * *Cvetko go pra{uva Trpe:– Kako ti uspea da gi os-tavi{ cigarite? –Re{iv da pu{am samoposle seks. – I? – Eve

pomina edna godinaotkako gi ostaviv!

* * *Porano i s’g: Baba iDedo: Zapoznavawe, prvpoqubac, svadba, seks..Mama i Tato: Zapoz-navawe, prv poqubac,seks, svadba.. D’nska:Poqubac, seks, po-qubac, seks, zapoz-navawe.

* * *Se pribira nekoj doma,ja nao|a `enata soqubovnikot i mu sepu{ta da go tepa.Qubovnikot begaj}iokolu le`ajot mu veli:-A be jas si ja ostavivmojata rabota za da jazavr{am tvojata, a ti }eme tepa{…

H U M O RS U D O K U

28 ZABAVA

15 april 2021

[e}erot e neodoliv, no treba dase zamislime kolku treba da go

vnesuvame. Svetskata zdravstvenaor ga ni za ci ja predupreduva deka vne-sot na {e }er ne smee da preminuva5 otsto od vkupnata dnevna energijakoja se dobiva so hranata. Za `enitetoa e 25 gr., a za ma`ite - 35 gr. [e -}e rot se nao|a vo site gazirani pija -lo ci, sokovi, keksi i drugi slatki, vokonz e rviranata hrana, vo lebot, piv-oto, ci garite, majonezot i raznitepreli vi, vo ke~apot, vo suvomesnitepro iz vodi, vo gotovite supi, vo ~ip -sot, vo instant ~aevite i instant ka -fe to... i vo u{te mnogu namirnicika de najmalku go o~ekuvame.

Beliot {e}er e hemiska supsta n -ca, izvle~ena od rastitelni izvori- {e}erna trska ili {e}erna repka.Vo procesot na ekstrakcija, sitepro teinski vlakna i okolu 90 otstood hranlivite materii se otstra ne -ti. Rafiniraniot bel {e}er pro iz -ve duva alkalni reakcii koi giot stranuvaat re~isi site vitamini.Potoa se vr{i dopolnitelna ob ra -bo tka so kalcium sulfat i sulfurna

kiselina za beleewe, od kade doa|ai bojata na {e}erot. Rafiniraniotbel {e}er nema proteini, vitamini,minerali, enzimi, mikroelementi,vla kna, masti, tuku dava samo ener -gi ja i ni{to pove}e. Beliot {e}er nesamo {to ne gi sodr`i vitaminite imineralite, tuku predizvikuva i gu-bitok na nekoi od niv. Taka na pri -mer, {e}erot predizvikuva gubitokna hrom od organizmot, pa telototre ba ovoj mineral da go izvlekuvaod svoite rezervi. Istoto se slu ~u -va i so kalciumot, fosforot i `ele -zo to. So konsumirawe na bel {e}ersla bee i kontrolata na nivoto na{e }erot (glikoza) vo krvta. Vo eks -tre mni slu~ai mo`e da dovede dorazvoj na {e}erna bolest (dijabet),koja denes e vo postojan porast. Re -{e nie ne e ni kafeniot {e}er bi de j - }i, iako sodr`i malku minerali, tojvo organizmot se razgraduva isto ka -ko i beliot {e}er. Zatoa, koristete gosamo povremeno i umereno.

Ako vo ishranata se koristi bel{e}er – saharoza, zna~itelen del od

nea ne se razgraduva do prosti {e }e -ri, tuku ostanuva neiskoristena i ka -ko takva direktno vlijae na zg o le- mu vaweto na mastite vo organizmot,{to pak potiknuva o{tetuvawa na or -ganite mnogu bolesti. Me|u {te ti tekoi se nau~no doka`ani se - o{ te tu - vawe na pankreasot, {e}erna bo lest,karies kaj decata i vozras ni te, razvojna kardiovaskularni za bo luvawa, po-rast na trigliceridite vo krvta,zgolemuvawe na krvniot pri tisok inajopasnoto-karcinom (kan cerogenitekletki se hranat so {e }er).

I prekumernata telesna te`ina,osteoporozata, poslabo funkcioni-rawe na odbrambeniot sistem, pojavana kardiovaskularni za b oluvawa sedel od zaboluvawata za koi postojan-oto jadewe {e}er e gl a vna pri~ina.Na listata poreme tu vawa koi sepovrzuvaat so po ve }e go di{noto kon-sumirawe se i na ma lena koncen-tracija, depresija, vo z nemirenosst,anksioznost, hiper ak tivnost (posebnokaj malite deca) pa duri i agre-sivnost i nasilno od ne su v awe.

TREBA DA MU SE ODOLEE

Ako ne preteruvame, {e}erot ne obla`uva, vo sprotivno mo`e da ni go zagor~i zdravjeto So konsumirawe na bel{e}er sla bee i kontrolata nanivoto na {e }erot (glikoza)vo krvta. Zatoa, koristete gosamo povremeno i umereno

Ovo{jeto i medotprirodna zamena

Medot e izvonredna hrana, ko ja posvojot sostav vo celost od go va ra nafiziolo{kite pot re bi na ~ove~kiotorganizam i vo mno gu slu~ai mo`e dabide ko risna za mena za beliot {e }er.Glaven iz vor na kvaliteten {e }er bitre balo da bidat `i ta ri cite, ko re - nestiot zelen~uk i ovo {je i ni v niteproizvodi. Kva litetnata i ra z novidnais hra na, ovo{jeto i ze len~ukot, se ka -ko, mo`at da po mo gnat vo na ma lu va we -to na `el ba ta za {e }er.

30 ZDRAVJE

15 april 2021

31MALI OGLASI

OGLASUVAJTEBESPLATNO

MALI OGLASI vo SKOPSKO EHODovolno e da dojdete vo Redakcijata so napi{an tekst;

da ni ispratite pismo ili va{iot kratok tekst zaoglas (napi{ano kirili~no) da go dobieme na na{ata

e-meil adresa (najdocna do ponedelnik do 16 ~.)ul. Metodija [atorov [arlo 30/2, Skopje

skopskoeho@yahoo.com

НЕДВИЖНОСТИ

Издавам еднособен стан, наместен, сопарно греење во Кисела Вода.Тел. 076 471-159

Се издава 48 м2 стан, населба Аеро-дром во близина на полоклиника ЈанеСандаски. Телефон 070 350 595

Издавам наместена куќа со засебенвлез во Карпош I, спроти зоолошкатаградина. 075989750

Изнајмуваам стан во Карпош 4, 67 м2,со две тераси. Делумно реновиран.Тел 070358374

Се издава стан 40м2 со посебнаспална соба, локација поликлиника Ј.Сандански (Аеродром) комплетно на-местен 070688111

Се продава двоспратна куќа во на-селба К.Вода-Скопје 88м2 со дворноместо 190м2, плац 254м2. Цена по до-говор.Тел 070 901-846

Продавам куќа во Старо Водно, спратсо сутерен и двор од 530м2. Тел. 070656884

Се издава стан 50м2 наместен сопарно, 2 кат во Аеродром ТЦ Бисер070275495

Продавам стан во Ново Лисиче 63 м2

Издавам двокреветна соба комплетнонаместена со кујна и засебен тоалет изасебен струјомер. Куќата е со обезбе-дување. Само за женски особи.Тел.075 676 204

Се издава или се продава дуќан 26м2 во ДТЦ Стара Рампа Кисела Вода.Цена поволна. Тел. 078 310 816

Се продава стан од 74м², во Скопје, воопштина Центар. Цена по договор.Тел. 075 216 641

РАЗНО

Купувам врата од туш-кабина со ди-мензии 36 ширина и 178 должина. Тел.070 233-603

Продавам бор машина Green tools,powered by Raider, некористена и ко-личка со 2 тркала за транспорт одкола до дуќани. Тел.070 233 603

Продавам изнајмувам кревет за ма-сажа НУГА-БЕСТ со 2 години гаран-ција цена 2000 € 075 666621

Електричар поправа бела техника, до-мофонија, менува стански табли иелектрични инсталации тел 075666621

Продавам планинарски чевли бр.43цена 2500 денари. Бр. 42 2000 ден.Бр. 41 3000 ден. Планинарски ранецАлпина 1000 ден.075 666621

Тавче гравче 199 ден.1 кг. Бесплатнадостава во нас. Драчево, с. Драчево иПинтија. Тел. 077/727-899

Математика деветолетка, средно, фа-култетско образование во Вашиот домили кај мене, ON LINE: ZOOM, Viber,Skype 90 минути 300,00 денари. Тел:076229515; 070548879, проф Павле.

Продавам количка за магацин и зеленпазар; парчиња мермер за венецијан.Тел: 077 507-832

Продавам: 1. Пијано Беларус 2. Фри-жидер со комора 250 лит. 3. Минишпоретче 4. Кревети-2 ком. 5. Трпеза-риска маса со 6 столици. Контакт те-лефон 078 960646

Продавам PC HP Compaq со Windows10 и Монитор HD Acer. Цена: 3.500ден. Тел: 070/708059 и 078/678941

Поправам и продавам шивачки ма-шини.Тел. 071 318 580

Продавам Велосипед Собим со 18брзини. Цена 1500 ден. Тел:070/708059 и 078/678941

Продавам неколку уметнички слики одреномирани македонски автори. тел.075 532747

Продавам пчели... Тел. 077694822

Изработка на детски соби, кујни пла-кари, тв комоди.Тел 071/224441

Поправка на сите видови бела тех-ника. Тел 071 22 4441

Продавам велосипед за деца до 12 го-дини, казан 70 литарски, шерпа заајвар аспиратор користен, Бојлер 80литарски, нов росвајс садопер, регалдвокрилен. Тел.077/885-994

Часови по германски јазик за основции почетници. Тел 070 358374

Електричар сервисира и поправа ел.уреди, инсталации, чисти бојлери.078571210

ВОЗИЛА

Продавам „Гранде пунто“, бензинец,2008 година,1400 кубика,75 коња сопоминати 76.000 км. Тел. 070 267 148

Продавам скутер. Тел. 070 233 603

Продавам ШКОДА ФЕЛИЦИЈА од 95-та год. со мала километража , бензин,атестиран плински уред и влечна кука.Цена по договор.тел.075947510

Купувам сочувана шал табла за Пасатод 1974 год.производство.Тел.077/761670

Барам мајстор за репарирање на шалтабла за Пасат од 1974 год. производ-ство.Тел.077/761670