STOMATOLO[KA KOMORA NA MAKEDONIJA

STOMATOLO[KA KOMORA NA MAKEDONIJA

- KOMISIJA ZA ETI^KI I PRAVNI PRA[AWA -

KODEKS NA STOMATOLO[KATA ETIKA I DEONTOLOGIJA

I . VOVEDNI ODREDBI

^len 1

So terminot "DEONTOLOGIJA", vo po{iroka smisla na zborot, se ozna~uva kako nauka za dol`nostite. Dodavkata pak, lekarska, odnosno, stomatolo{ka deontologija go stesnuva i locira ovoj poim kako u~ewe za lekarskata etika, t.e. eti~koto odnesuvawe na lekarite pri site postapki povrzani so pacientite i medicinskiot personal.

Kodeksot na stomatolo{kata etika i deontologija pretstavuva sistem na eti~ki normi vrz koi se vtemeleni vzaemnite obvrski pome|u stomatolo{kata profesija i op{testvoto i staveni vo funkcija na za{tita i unapreduvawe na ~ovekovoto zdravje, na strogoto profesionalno odnesuvawe pri lekuvaweto na pacientot i za{titata na negoviot li~en integritet i na integritetot na sekoj stomatolo{ki rabotnik .

Eti~kite i zakonskite normi se blisku vo nivnata su{tina, no tie, sepak, ne se istozna~ajni. Zakonskite re{enija sekoga{ se stremat da bidat eti~ki zasnovani, no tie nikoga{ ne mo`at da gi sankcioniraat site eti~ki normi, pa tokmu zaradi toa eti~kite normi ~esto se postrogi od zakonskite.

Izvornite normi i na~ela na Kodeksot na stomatolo{kata etika i deontologija proizleguvaat od Hipokratovata zapoved i Sve~enata izjava {to ja potpi{uva sekoj {to se steknal so diploma za doktor na stomatologija.

Stapuvaj}i vo stomatolo{kata profesija doktorot na stomatologija sve~eno se obvrzuva deka :

Svojot `ivot }e go posveti na humanosta;

Svojata profesija }e ja vr{i sovesno i odgovorno;

Najvisok imperativ vo profesionalnoto deluvawe }e mu pretstavuva ~uvawe i vra}awe na zdravjeto na pacientot;

]e gi ~uva tajnite {to }e mu bidat dovereni pri vr{ewe na profesijata.

So site sili }e ja ~uva ~esta i blagorodnite tradicii na stomatolo{kata profesija;

Pri vr{ewe na svoite stomatolo{ki dol`nosti nema da pravi nikakvi razliki poradi vozdrast, pol, nacionalnost, rasa, politi~ka pripadnost, seksualna naklonost, hendikepiranost i op{testveno - ekonomski status;

]e go po~ituva ~ove~kiot `ivot od za~nuvaweto pa natamu, i duri pod zakani nema da go primenuva svoeto znaewe sprotivno na zakonite na humanosta;

Na svoite u~iteli }e im go iska`uva dol`noto po~ituvawe;

Kon kolegite doktori na stomatologija, doktori od drugite oblasti na medicinata i ostanatiot medicinski personal, }e se odnesuva so respekt i dol`no po~ituvawe na nivniot li~en integritet i nivniot trud.

II. OP[TI ODREDBI

^len 2

So stomatolo{kata dejnost aktivno i legalno mo`e da se zanimava doktor na stomatologija koj se steknal so diploma za istoto zvawe, koj polo`il stru~en ispit i se steknal so licenca za rabota izdadena od strana na Stomatolo{kata komora na Makedonija.

^len 3

Doktorot na stomatologija ima pravo da ~lenuva vo Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo i vo relevantnite stru~ni dru{tva i zdru`enija, a ~lenuvaweto vo Stomatolo{kata komora e zadol`itelno.

So prestanuvawe na ~lenstvoto vo Stmatolo{kata komora se gubi i licencata za rabota.

^len 4

Doktorot na stomatologija, ~len na Stomatolo{kata komora e dol`en da gi izvr{uva obvrskite kon Komorata, dol`en e da gi po~ituva i sproveduva odlukite na organite na Komorata, a istovremeno i da bara Komorata da gi {titi negovite prava i interesi.

^len 5

Pri vr{ewe na svojata profesija doktorot na stomatologija, vo soglasnost so stepenot na svojata stru~nost e samostoen i nezavisen.

Za svojata rabota e odgovoren pred svojata sovest, pred bolniot i negovoto semejstvo, pred organite na Stomatolo{kata komora na Makedonija i pred Zakonot.

^len 6

Doktorot na stomatologija e dol`en da gi po~ituva zakonite, podzakonskite akti, upatstvata od nadle`nite dr`avni organi, osven ako tie se vo sprotivnost so interesot na zdravjeto na bolniot.

^len 7

Doktorot na stomatologija e dol`en da napravi soodvetna stomatolo{ka usluga i pri toa e dol`en da go po~ituva ~ovekovoto dostoinstvo na pacientot.

Doktorot na stomatologija, zaedno so kolegite i drugite medicinski sorabotnici, e dol`en da gi po~ituva pravata na pacientot i da ja neguva nivnata doverba.

Doktorot na stomatologija e dol`en da gi po~ituva eti~kite i deontolo{kite normi vo svojata profesija i vo odnosite doktor -doktor, doktor - pacient i doktor - drugi zdrastveni rabotnici.

^len 8

Doktorot na stomatologija e dol`en postojano da gi usovr{uva svoite stru~ni znaewa i da gi sledi procesite za kontinuirana stru~na edukacija.

Dol`en e da se gri`i i da se zalaga za stru~nata osposobenost, moralot i etikata na sorabotnicite.

Dol`en e, vo soglasnost so svojata stru~na podgotovka i osposobenost, da dava itna medicinska pomo{ i da se gri`i za natamo{noto zgri`uvawe na zagrozeniot ~ovek.

^len 9

Prepontenciraweto na sopstvenata li~nost i na sopstvenata rabota ne se vo soglasnost so stomatolo{kata profesija i so Kodeksot na stomatolo{kata etika i deontologija.

^len 10

Vo svojata sekojdnevna stomatolo{ka praksa doktorot na stomatologija }e gi primenuva metodite i sredstvata za lekuvawe {to se potvrdeni so doktrinarni stavovi od nadle`nite nau~ni i stru~ni institucii i zdru`enija.

^len 11

Pri sproveduvawe na novi dijagnosti~ki, preventivni ili terapeutski metodi, kako i pri sproveduvawe na istra`uvawe, doktorot stomatolog e dol`en da gi po~ituva nacionalnite i me|unaridnite pravila i propisi.

Me|u najte{kite prekr{uvawa na eti~kite na~ela predstavuva iznudenoto biomedicinsko ispituvawe na ~ovekot.

Strogo kontrolirana postapka za ispituvawe na novi metodi na lekuvawe se dozvoleni samo ako e medicinski i biolo{ki opravdano i ako za toa postoi tehni~ka i kadrovska opremenost, spored prethodno dadena recenzija od visok stru~en i nau~en organ i soglasnost na pacientot, odnosno negov staratel ili zastapnik.

III. OP[TESTVENA POLO@BA NA DOKTOROT STOMATOLOG

^len 12

Doktorot stomatolog ima zna~ajna uloga vo zaednicata. Re{ava ~uvstvitelni pra{awa {to se odnesuvaat na ~ovekovoto zdravje i `ivot. Toa mu sozdava posebni obvrski, posebni zadol`enija i li~na odgovornost.

Seto toa treba da mu pretstavuva li~no i profesionalno zadovolstvo.

^len 13

Doktorot stomatolog ima pravo i dol`nost preku svoite stru~ni i drugi organizacii da se izbori za soodvetno vrednuvawe na negovata rabota, svojot op{testven status i da bide za{titen od profesionalnite rizici.

^len 14

Doktorot stomatolog nema pravo da zapo~ne postapki za koi nema soodvetno znaewe i iskustvo.

Isklu~ok se samo neophodni (itni) intervencii pri povredi i bolesti koi akutno i neposredno go zagrozuvaat `ivotot na bolniot i povredeniot.

^len 15

Doktorot stomatolog ne smee da se slu`i so zvawa koi ne gi steknal legalno, odnosno ne mu se dodeleni oficijalno od nadle`nite nau~ni, stru~ni institucii, organizacii ili dr`avni organi.

Ne dozvoleno e koristewe na la`ni zvawa {to ne se vo soglasnost so fakti~kite kvalifikacii, a posebno ako imaat reklamen karakter.

^len 16

Doktorot stomatolog ne smee svojata rabota vo javnata zdrastvena dejnost da ja koristi za iznuduvawe na kakova bilo korist od pacientot (materijalna ili nematerijalna) osven javno dozvolenata i objavenata matrerijalna nadoknada za negovite uslugi, so vrednuvawe na uslugite.

^len 17

Doktorot stomatolog odbiva sekakvi sorabotki so lica koi nezakonski i nestru~no ja vr{at stomatolo{kata dejnost i za takvi slu~aevi e dol`en da gi izvesti nadle`nite dr`avni organi i organite na Stomatolo{kata komora.

^len 18

Doktorot stomatolog vo vr{eweto na svojata profesija ne smee da se zdobiva so materijalna i druga korist poradi propagirawe na farmacevtski, kozmeti~ki i drugi proizvodi.

IV. PROFESIONALNIOT LIK NA DOKTOROT STOMATOLOG

^len 19

Doktorot stomatolog vo profesionalniot i vo privatniot `ivot gi neguva i gi poka`uva li~nite kvaliteti, soodvetni na mestoto i dostoinstvoto na stomatolo{kata profesija vo op{testvoto.

Doktorot stomatolog e svesen deka so sekoj nesoodveten, lesnomislen, ne~esen i poni`uva~ki gest gi kompromitira i site drugi kolegi doktori, odnosno stomatolo{kata profesija.

^len 20

Pri objavuvawe na stru~ni i nau~ni publikacii, doktorot stomatolog e dol`en da gi po~ituva op{tite zakoni za pe~atot i javnite nastapi, a osobeno da go {titi li~niot integritet na pacientot i na svoite sorabotnici.

^len 21

Eti~ko - moralnite na~ela vo publicisti~kiot segment na stomatolo{kata profesija se nespoivi so plagijaterstvo, so stokmuvawe na rezultatite i podatocite od ispituvawata i istra`uvawata, so falsifikuvawe na rezultatite, so selekcija na podatocite za istaknuvawe na rezultati zaradi dobivawe na sredstva za nau~ni i stru~ni proekti, za stipendii ili za dobivawe na drug vid profit od zainteresirani biznis grupacii.

^len 22

Polemikite okolu stru~nite i nau~nite sporovi doktorot stomatolog da gi vodi isklu~ivo preku nau~ni i stru~ni spisanija i sobiri, a nikako preku javni op{ti mediumi ili so neodgovorni izjavi pred lai~kata javnost.

^len 23

Doktorot stomatolog treba da bide svesen za sekoja eventualna profesionalna onevozmo`enost od zdravstena, fizi~ka, emocionalna ili druga pri~ina.

Doktorot stomatolog ne smee da izvr{uva stomatolo{ki intervencii ako e pod dejstvo na alkohol ili drugi supstancii {to ja zagrozuvaat negovata sposobnost da gi vr{i profesionalnite obvrski.

Na doktorot stomatolog {to gi zloupotrebuva ovie supstancii treba da mu se pomogne so kolegijalno uka`uvawe deka treba da pobara stru~na pomo{.

Doktorot stomatolog koj e svedok deka negoviot kolega profesionalno raboti pod dejstvo na alckohol ili na halucionogeni ili drugi sli~ni supstancii, dol`en e toa da go prijavi kaj nadle`nite organi na Stomatolo{kata komora.

^len 24

Doktorot stomatolog {to poradi bolest ili druga pri~ina e onevozmo`en da gi vr{i svoite profesionalni obvrski vo celost , osobeno ako so toa mo`e da gi zagrozuva pacientite ili sorabotnicite, }e pobara soodvetna stru~na pomo{ i soveti i kontinuirano }e se pridr`uva kon hiv, prisposobuvaj}i ja i po potreba ograni~uvaj}i ja svojata profesionalna aktivnost.

V. DOKTOROT STOMATOLOG I PACIENTOT

^len 25

Doktorot stomatolog dosledno go po~ituva pravoto na pacientot za sloboden izbor na lekar.

Kon pacientite koi nego go izbrale, svojata profesija ja izvr{uva sovesno, odgovorno bez ogled na vozdrasta, polot, verata, nacionalnosta, rasata, politi~kata pripadnost, seksualnata naklonost, hendikepiranosta, op{testveno - ekonomskata polo`ba i negoviot li~en odnos kon bolniot i negovoto semejstvo.

^len 26

Doktorot stomatolog kontinuirano gi sledi dostignuvawata na stomatolo{kata nauka i na~elata na stru~noto odnesuvawe i pritoa slobodno i samostojno odlu~uva za na~inot i metodite na lekuvawe.

Pri odlu~uvaweto na na~inot na lekuvawe se rakovodi od svoeto znaewe, svojata sovest i ne potpa|a pod vlijanie na nesoodvetna `elba na pacientite ili nivnoto semejstvo.

^len 27

Pacientot sekoga{ o~ekuva od doktorot da mu bide naklonet, da go razbira za negovite zdrastveni problemi i da ima maksimalno trpenie kon nego.

Efikasnosta na lekuvaweto mnogu zavisi i od doverbata na bolniot vo lekarot.

Postapkite na doktorot stomatolog treba isklu~ivo da se vo pravec na olesnuvawe na tegobite na bolniot i vra}awe na negovoto zdravje. Toj odnos ne treba da bide motiviran od koristoqubie, zadovoluvawe na li~nite ambicii ili pak na iznuduvawe na li~na materijalna ili druga korist na smetka na nesre}ata na bolniot.

^len 28

Doktorot stomatolog pred da go zapo~e lekuvaweto ili prezemawe na neposredna intervencija, dol`en e pacientot detalno da go informira za vidot na zaboluvaweto, pri~inata poradi koja do{lo do zaboluvaweto, mo`nite natamo{ni progresi na bolesta ako ne se intervenira, na~inot i metodot na lekuvaweto ili intervencijata, samiot tek na intervencijata, ishodot od lekuvaweto i intervencijata, kako i mo`nite komplikacii po intervencijata.

^len 29

Informiraweto na pacientot za negovata bolest i ishodot od lekuvaweto e osobeno te{ka zada~a za doktorot kaj neizle~livata bolest. Vo takvi slu~aevi treba individualno da se procenuva dali vistinata da mu se soop{ti na pacientot ili na negovoto semejstvo.

Vo sekoj slu~aj, na pacientot ne smee da mu se otka`e - neophodnata lekarska gri`a, moralnata poddr{ka i verbata deka bolesta }e bide sovladana.

^len 30

Doktorot stomatolog za odredeni intervencii e dol`en da bara pismena soglasnost od pacientite, pred da pristapi kon izvr{uvawe.

Za hirur{kite intervencii koi se pravat kaj nepolnoletni li~nosti se bara pismena soglasnost od roditel, staratel ili praven zastapnik.

Samo vo slu~aevi koga pacientot se nao|a vo `ivotna opasnost i treba da se napravi iten zafat, doktorot mo`e da intervenira bez soglasnost na bolniot, na negovoto semejstvo ili na staratelot.

^len 31

Doktorot stomatolog ne smee da odbie da intervenira kaj pacient kaj koj e potrebna itna stomatolo{ka pomo{.

Posle takvata intervencija toj e dol`en da go upati do negoviot mati~en stomatolog so pismena informacija za intervencijata {to e napravena.

^len 32

Doktorot stomatolog treba da bide samokriti~en za nivoto na svojata stru~nost i nivoto na intervenciite {to mo`e da gi napravi.

Vo momentot koga }e oceni deka negovite stru~ni mo`nosti se iscrpeni a bolesta ne e re{ena, go propratuva pacientot do sootveten doktor specijalist.

Zaedno so upatot do specijalist ja dostavuva i celokupnata dokumentacija za dosega{noto lekuvawe.

^len 33

Doktorot specijalist koj go prima upateniot pacient ne gi komentira javno i pred pacientot prethodnite postapki na lekuvaweto.

Gi prezema site merki za soodvetno lekuvawe na bolniot i po izlekuvaweto go vra}a pacientot kaj mati~niot doktor za ponatamo{na gri`a.

Dokolku doktorot specijalist utvrdi nepravilnosti vo prethodniot tretman, toj e dol`en toa da mu go soop{ti na kolegata koj prethodno go lekuval pacientot, vo prijatelska i kolegijalna atmosfera.

Takva konstatacija ne treba da se komentira ili da mu se soop{tuva na pacientot, osven vo eventualni sudsko- medicinska postapka ako se bara ve{ta~ewe od strana na sudskite organi.

^len 34

Doktorot stomatolog poka`uva razbirawe za zagri`enosta na familijata i rodninite na pacientot i so niv sorabotuva vo soglasnost so eti~kite na~ela i vo interest na pacientot.

Pritoa, so familijata i rodninite na bolniot ne treba da se vospostavuva odnosi {to mo`e da bidat protolkuvani kako me{awe vo semejnite odnosi na pacientot.

^len 35

Doktor stomatolog koj lekuva pacient koj `ivee vo semejstvo ili pogolema organizirana grupa, gi predupreduva site vo zaednicata deka treba da gi po~ituvaat uslovite i re`imot na doma{niot prestoj i deka isto taka, po toj osnov, i tie se odgovorni za uspehot na lekuvaweto.

^len 36

Doktorot stomatolog, ako vo tekot na lekuvaweto utvrdi nesoodvetno odnesuvawe na pacietot ili na negovite roditeli i starateli kaj maloletni lica, vnimatelno i avtoritativno gi predupreduva za toa.

Dokolku prodol`i takviot odnos, a ne se raboti za potreba od itna intervencija doktorot mo`e da go prekine lekuvaweto.

Za takvata odluka go informira pacientot, a pri~inite za prekin gi vnesuva vo stomatolo{kata dokumentacija.

^len 37

Vo slu~aj koga ne postoi potreba od inta stomatolo{ka intervencija, doktorot stomatolog mo`e da se izzema od ponatamo{noto lekuvawe na pacientot, i toa vo slu~aj na:

Postoewe na bliska rodninska ili emotivna vrska;

Barawe od pacientot, negovoto semejstvo ili staratelot da primeni metodi na lekuvawe {to se sprotivni so na~elata na stomatolo{kata deotologija, odnosno Krivi~niot zakon;

Ako oceni deka negovite stru~ni sposobnosti ne se dovolni za lekuvawe na konkretniot slu~aj;

Praven spor me|u doktorot i pacientot ili doktorot i semejstvoto na pacientot.

Izzemaweto, lekarot go pravi vo pismena forma. Vo javnite zdrastveni ustanovi baraweto za izzemawe go dostavuva do rakovoditelot na javnata zdrastvena ustanova, a vo privatnite zdrastveni ustanovi do Komisijata za eti~ki i pravni pra{awa na Stomatolo{kata komora.

^len 38

Doktorot stomatolog preba da mu pomaga na pacientot vo ostvaruvaweto na zdrastvenite i socijalnite prava, no ne smee da se soglasi da u~estvuva vo odredeni zloupotrebi, izmami, la`ni potvrdi i vo izdavawe falsifikuvani dokumenti voop{to.

^len 39

Doktorot stomatolog, postavenata dijagnoza i prepora~anite terapeutski intervencii na pacientot, nema da gi obrazlo`uva na nevistinit na~in so {to pacientot bi mo`el da bide izmamen ili na na~in {to pacientot mo`e da go dovedat vo zabluda.

Za izjavi {to se prezentiraat na nevistinit na~in ili na na~in {to mo`e da go dovedat vo zabluda ili izmama pacientot, se smetaat:

{to sodr`at neto~no pretstavuvawe na fakti~kata polo`ba na pacientot,

namerno propu{tawe na fakti neophodni za donesuvawe na pravilna odluka za natamo{niot tretman,

jasna ili verovatna namera da se sozdade neopravdano o~ekuvawe od rezultatite {to doktorot stomatolog mo`e da gi postigne,

nametnuvawe na stav i sugerirawe deka poso~enite uslugi se kvalitetno superiorni vo odnos na onie {to gi davaat drugite doktori po stomatologija, a za toa da ne poseduva nau~no ili stru~no priznata kvalifikacija od nadle`na ustanova,

sugerira i prepora~uva izvr{uvawe na nepotrebni stomatolo{ki uslugi kade materijalniot motiv e staven vo prv plan.

VI. DOKTOROT STOMATOLOG I ITNATA MEDICINSKA POMO[.

^len 40

Doktorot stomatolog ne smee da odbie itna stomatolo{ka pomo{ vo koe bilo vreme i od koj i da e pacient koga toa od nego e pobarano.

Dokolku se zatekne vo situacija kade `ivotot na pacientot e akutno zagrozen i bara itna intervencija, nezavisno {to nema najsoodvetna stru~na podtotovka i neposredno ne se bara da intervenira, toj e dol`en da napravi s {to mo`e za da go spasi `ivotot na pacientot.

Pri epidemii, stihii i drugi masovni katastrofi doktorot stomatolog dobrovolno se stava na raspolagawe na nadle`niot dr`aven organ {to rakovodi so otstranuvawe na posledicite od stihijata.

Pritoa, primarno gi zgri`uva zabolenite i povredenite koi se najzagrozeni.

^len 41

Potencijalnata opasnost za zdravjeto i `ivotot na doktorot stomatolog ne smee da bide pri~ina za da ne bide izvr{ena itna medicinska pomo{ ako postoi neposredna opasnost po `ivotot na pacientot.

Vo slu~ai na vi{a sila koja neposredno go zagrozuva zdravjeto i `ivotot na doktorot, neprezemaweto na itna medicinska pomo{ e opravdano.

VII. DOKTOROT STOMATOLOG VO VONREDNI USLOVI

^len 42

Raboteweto vo vonredna ustanova posebno go obvrzuva doktorot po stomatologija.

Doktorot stomatolog treba da gi poznava sovremenite doktrinarni na~ela za rabota vo vonredni uslovi, vo koi zdrastveniot personal ima posebna polo`ba i odgovornost.

Soglasno so na~eloto na humanost i solidarnost, doktorot stomatolog, nezavisno od mestoto kade raboti, treba da bide podgotven da se stavi na raspolagawe za rabota vo slu~aj na vonredna opasnost, svesen za moralnata i ~ove~nata dimenzija na situacijata.

^len 43

Vo slu~aj na vojna i drugi vooru`eni sudiri, doktorot stomatolog e dol`en da se javi vedna{ na povikot na nadle`niot dr`aven organ i da po~ne so svojata dejnost tamu kade {to }e bide rasporeden.

Doktorot stomatolog pri obavuvawe na svojata profesionalna dejnost e dol`en da gi po~ituva @enevskite konvencii i dopolnitelnite protokoli.

VIII. DOKTOROT STOMATOLOG I ZDRASTVENOTO PROSVETUVAWE

^len 44

Vo sekojdnevnata praktika i razvoj, zdravstvoto postignuva solidni i trajni rezultati i preku zdravstvenoto vospituvawe na poedinecot i na naselenieto.

Svetskata zdrastvena organizacija gi obvrzuva site doktori od site oblasti na medicinata i stomatologijata i ostanatite zdrastveni rabotnici, na svoeto rabotno mesto i vo javniot `ivot postojano da rabotat na zdrastvenoto vospituvawe, podignuvawe na zdrastvenata kultura so {to bi im pomagale na lu|eto i vo postignuvaweto na podobar kvalitet na `ivotot.

^len 45

Doktorot stomatolog nastojuva naselenieto da se naso~uva kon obuka za davawe prva pomo{ i zdravstvena pomo{ vo vonredni okolnosti.

Doktorot stomatolog ima obvrski da gi pomaga aktivnostite na Crveniot krst na Makedonija vo delot na zdrastvenata za{tita na naselenieto.

IX.ODNOSITE ME\U DOKTORITE NA STOMATOLOGIJA

^len 46

Doktorite na stomatologija se dol`ni da sorabotuvaat me|u sebe. Temelnite vrednosti na me|usebnata sorabotka e bazirana na drugarstvo, iskrenost i otvorenost, tolerancija, prenesuvawe i razmena na znaewa i iskustva i na me|usebno po~ituvawe kako li~nosti i na trudot {to go vlo`uvaat.

Doktorot stomatolog kon svojot kolega i kon drugite sorabotnici treba da se odnesuva taka kako {to toj saka tie da se odnesuvaat kon nego.

^len 47

Doktorot stomatolog go ceni i po~ituva znaeweto, trudot, dostoinstvoto na kolegite doktori na sekoj sorabotnik, bez ogled na rabotnoto mesto, bidej}i samo takvi odnosi obezbeduvaat uslovi za kreativnost i konstruktivna kritika.

^len 48

Odnosite pome|u postarite i pomladite doktori treba da se temelat vrz vzaemno po~ituvawe i iskrena sorabotka.

Postarite doktori se dol`ni svoite stru~ni i `ivotni iskustva nesebi~no da gi prenesuvaat na pomladite.

Stru~noto i `ivotnoto iskustvo na postarite doktori mo`e da bide od dragocena vrednost za pomladite i tie se dol`ni toa da go cenat i da go po~ituvaat.

^len 49

Doktorite stomatolozi se dol`ni da bidat solidarni i da se po~ituvaat me|u sebe, kako i drugiot medicinski personal i toa }e go manifestiraat so podgotvenost sekoga{ da pomagaat na pote{ko zaboleniot i povreden kolega ili drug sorabotnik, kako i za studentite na stomatologija.

Doktorite po stomatologija se dol`ni na povik na organite na Stomatolo{kata komora prakti~no da reagiraat, vo smisla na pomo{ na kolega na koj mu e potrebna.

^len 50

Doktorite po stomatologija se dol`ni da poka`at solidarnost kon svojot kolega vo slu~aj na te{ki havarii na negovata oprema za rabota i prostor, predizvikani od ~ove~ko nasilstvo, po`ari, poplavi i drugi elementarni nepogodi.

^len 51

Praviloto na kolegijalnost, iskrenost i pravi~nost, baraat doktorite na stomatologija da se stavat vo odbrana na kolegata koj e neobjektivno, odnosno bez konkretni dokazi napadnat od strana na pacient ili negovoto semejstvo, sredstvata za javno informirawe ili od strana na dr`aven organ.

^len 52

Raziduvawata vo mislewata pome|u doktorite stomatolozi nikoga{ ne smeat da predizvikaat javni manifestacii sprotivni na temelnite vrednosti na me|usebnata sorabotka.

Rabotnite i drugite me|usebni sporovi treba da se re{avaat brzo, na miren i toleranten na~in, bez vovlekuvawe na drugite sorabotnici vo sporot i po mo`nost da se re{at so me|useben dogovor.

Izleguvaweto na sporot vo javnosta preku nesoodvetno odnesuvawe na doktorite vlijae na delovniot moral, {teti na ugledot na doktorite stomatolozi, stomatolo{kata profesija , na stomatolo{kata ustanova i na doverbata na bolnite.

Koga nesoglasuvawata ne mo`at da gi nadminat doktorite koi do{le do konflikt, Stomatolo{kata komora, preku svojata Komisija za eti~ki i pravni pra{awa, prezema inti i zadol`itelni aktivnosti za smiruvawe, pri {to gi upotrebuva site merki utvrdeni so Statutot na Komorata,

Pri re{avawe na me|usebnite sporovi pome|u doktorite stomatolozi }e bide po~ituvana mudrosta: "I najlo{iot dogovor e podobar od najdobrata sudska parnica".

^len 53

Za doktorot stomatolog e nedostojno ozboruvaweto, omalova`uvaweto, neosnovana i lai~ki vo javnosta iska`ana kritika za kolegata doktor i za sorabotnicite ili za pretpostavenite na razli~ni nivoa.

^len 54

Vo slu~aj na objektivno utvrdena gre{ka vo dijagnosti~kite i terapetskite postapki vo prethodno lekuvawe, doktorot stomatolog e dol`en svoeto mislewe i zabele{ki da gi konstatira i zabele`i vo pismena forma i dostavi do stru~nite i rakovodni tela na javnata zdrastvena organizacija dokolku, doktorot koj prethodno go lekuval bolniot raboti vo nea, ili do organite na Stomatolo{kata komora dokolku doktorot raboti vo privatna stomatolo{ka ustanova.

Davawe na mislewe za nesoodvetnoto lekuvawe vo verbalna forma pred pacientot, pomo{niot personal i lai~nata javnost, ne e dozvoleno i stru~no neodr`ivo.

Negativno mislewe za na~inot na lekuvaweto vo stru~na sredina mo`e da se iska`e samo vo prisustvo na zasegnatiot lekar. Misleweto pri toa treba da bide objektivno, argumentirano, bez li~na diskreditacija i navredi.

^len 55

Ako pacientot se `ali na na~inot na lekuvawe ili postapuvawe od strana na drug doktor i negovite sorabotnici, `albata treba da se primi i zabele`i samo zaradi eventualni natamo{ni postapuvawa.

Vo neposredniot razgovor so pacientot ili negovoto semejstvo ne smeat da se davaat izjavi i oceni za neprou~eni pra{awa.

Ocenuvaweto na na~inite na lekuvawe e stru~no i eti~ko pra{awe i istoto treba da se prepu{ti na soodvetni stru~ni tela, organizacii i ustanovi.

^len 56

Doktorot stomatolog ne smee bez pri~ina da otka`e pomo{ na drug kolega, ako istiot go moli za toa.

Pomo{ta na kolegata stomatolog e dol`en da ja dade vo negovata ustanova ako pacientot e vo sostojba da dojde ili pak vo ustanovata na kolegata {to bara pomo{.

Doktorot koj e povikan da pomogne vo intervencijata ja zavr{uva istata bez kakvi i da bilo komentari pred pacientot.

Eventualno, vakvi zabele{ki drugarski mu gi soop{tuva na kolegata {to go povikal i mu ~estita za doblesta i odgovornosta prema pacientot.

^len 57

Doktorot stomatolog ima pravo i e dol`en zaedno so svoite kolegi da se bori za svojot op{testven i socio- ekonomski status, soglasno so svojata va`na i odgovorna uloga vo op{testvoto.

Doktorot stomatolog, od svoite stru~ni i profesionalni organizacii, ima pravo da bara adekvatno da go vrednuva negoviot trud, so kvantitativno odreduvawe na cenite na negovite uslugi i intervencii.

Kvantificiranite vrednosti na poedinite uslugi {to gi nudi doktorot stomatolog, se opredeluvaat kako cena na usluga i se odreduva najniska i najvisoka cena {to mo`e da bide naplatena od strana na pacientot.

Nepo~ituvaweto na kvantificiranite vrednosti na uslugite doneseni od strana na Stomatolo{kata komora pretstavuva grubo prekr{uvawe na temelnite vrednosti na me|usebniot odnos i sorabotka pome|u doktorite stomatolozi i poni`uvawe na trudot na ostanatite doktori.

X. DOKTOROT STOMATOLOG I KONZELIUMOT

^len 58

Doktorot stomatolog ako oceni deka ima potreba od stru~na pomo{, se sovetuva so drug doktor poedinec ili lekarski konzilium.

Sovetuvaweto mo`e da se vr{i na inicijativa na doktorot {to go tretira pacientot, no i po `elba na pacientot ili negovoto semejstvo.

Doktorot sovetnik mo`e da bide predlo`en od pacientot ili negovoto semejstvo, no za kone~no re{enie so seta odgovornost odlu~uva doktorot {to go lekuva pacientot.

^len 59

Konziliumot isto taka se formira po inicijativa na doktorot ili po `elba na pacientot, odnosno negovoto semejstvo.

Brojot na doktorite vo konziliumot ne e strogo utvrden, no mora vo nego da u~estvuvaat barem dvajca doktori od soodvetna specijalnost i doktorot {to go lekuva pacientot.

Konzilijarniot pregled se vr{i vo prisustvo na site lekari ~lenovi na konziliumot.

Po pravilo, konziliumot ne rasprava i ne re{ava vo prisustvo na pacientot, odnosno ~len na negovoto semejstvo.

^len 60

Po izvr{eniot pregled na bolniot i uvidot vo stomatolo{kata dokumentacija za prethodniot tretman, konziliumot go donesuva svoeto mislewe i stav za dosega{noto i natamo{noto lekuvawe na pacientot.

Misleweto na konziliumot se dokumentira vo pismena forma i ostanuva vo zdravsvenata ustanova kade {to se lekuva pacientot. Dokolku nekoj od ~lenovite na konziliumot ne se soglasuva so misleweto na drugite ~lenovi, taka izdvoenoto mislewe isto taka se zabele`uva i ostava vo stomatolo{kata dokumentacija.

Misleweto na konziliumot, na pacientot, mu go soop{tuva lekarot {to go lekuva.

^len 61

Pri u~estvo vo konziliumot nema mesto za neiskrenost, pristrasnost, presti`, natprevaruva~ki nameri i zavist.

Doktorot stomatolog ne smee da go odbie u~estvoto vo konziliumot, osven vo slu~aevite koga doktorot ima pravo da se izdeli od lekuvawe na pacientot.

Povikot na konziliumot doktorot treba da go smeta kako izraz na doverba kon negovoto znaewe i osposobenost.

XI. PROFESIONALNATA TAJNA

^len 62

Doktorot stomatolog so zakon e obvrzan da ja ~uva profesionalnata tajna.

Za profesionalna tajna se smeta s {to doktorot ili drug zdravstven rabotnik pri vr{ewe na svojata rabota }e razbere za bolniot i za negovite li~ni ili semejni raboti.

Doktorot e dol`en da ja ~uva profesionalnata tajna i od ~lenovite na negovoto semejstvo, dokolku toa e od interes na pacientot.

^uvaweto na profesionalnata tajna e dol`nost na doktorot i po smrtta na pacientot.

^len 63

Vo stru~nite i nau~no istrazuva~kite publikacii vo tekot na nastava, simpoziumi, seminari, podatocite za rezultatite od istra`uvawata i zaklu~ocite treba da se soop{tuvaat taka {to }e bide obezbedena anonimnosta na bolniot.

Javno poka`uvawe na pacientot na nau~ni ili nastavni celi mo`e da se vr{i samo vo soglasnost so pacientot.

XII. DOKTOROT STOMATOLOG I JAVNOSTA

^len 64

Stru~nite soop{tenija na doktorot stomatolog vo popularnite glasila mo`e da bidat nameneti isklu~ivo za popolarizacija na stomatolo{kata struka i nauka i za {irewe na op{tata zdrastvena prostvetnost i zdrastvenata kultura.

Soop{tenija i objavuvawa na doktorite na rezultatite od lekuvaweto so odredeni lekovi, materijali, aparati, sekoga{ treba da bidat vo stru~ni krugovi, vo zdrastveniot i nau~niot pe~at.

^len 65

Doktorot stomatolog ne smee pri vr{ewe na svojata profesija i pri objavuvawe na rezultatite od odredeni metodi na lekuvawe da stokmuva i falsifikuva rezultati so cel da favorizira odredeni lekovi, matrejali ili aparati za da ostvari matrejalna korist od sponzorite.

^len 66

Pri reklamiraweto na stomatolo{kite zdrastveni ustanovi vo javnite glasila, ne e dozvoleno da se upotrebuvaat atributite: najdobri, najefikasni, najbrzi, najbezbedni, najeftini, bidej}i toa pretstavuva samoproglasuvawe na vrven avtoritet bez argumenti.

Pri reklamiraweto vo javnite glasila dozvoleno e da se soop{ti:

Imeto na stomatolo{kata ustanova;

Lokacija i adresa;

Prostorot i opremenosta;

Metodite na lekuvawe koi se primenuvaat;

Kadarot so koj raspolaga.

^len 67

Ne e dozvoleno objavuvawe na ceni na stomatolo{ki uslugi vo javni glasila, bidej}i rizikot od deziformacijata i doveduvawe na pacientot vo zabluda e golem.

Bez napraven pregled i napraven plan na terapija ne e mo`no da bide odredena cena na konkretna usluga.

^len 68

Doktorot stomatolog e dol`en da go objavi konfliktot na interesi dokolku postoi, koga vo slu~aevite na obrazovni ili vo nau~ni celi javno se prezentira, odnosno promovira odredeni materjali, odnosno koga }e se objavi finansiskiot ili drug interes {to go ima od proizvoditelot ili od komercijalniot zastapnik.

Pri prepora~uvawe na nekoj proizvod ili postapka, doktorot stomatolog e dol`en vistinito da ja prika`e vrednosta na proizvodot i argumentirano da gi doka`e uspesite od primena na proizvodot.

XIII. DOKTOROT STOMATOLOG VE[TAK

^len 69

Vo sudsko medicinskata praksa doktorot stomatolog mnogu ~esto se nao|a vo uloga na ve{to lice.

Rabotata na ve{ta~ewe treba da ja vr{i vo soglasnost so svojata sovest i znaewe, svoeto mislewe vo ve{ta~eweto, a naodot od nego da go dade precizno i celosno pri {to apsolutno }e gi po~ituva eti~kite na~ela na stomatolo{kata profesija.

^len 70

Bez ogled na li~niot ili drug odnos kon zasegnatite, ve{takot pri ve{ta~eweto treba da bide nepristrasen a stru~no ~esen.

Naodite i misleweto na ve{takot treba da bidat stru~no izdr`ani i ubedlivo da se zasnovani, isklu~ivo vrz argumenti.

Naodot i misleweto od ve{takot po pravilo se davaat vo pismena forma.

^len 71

La`noto ve{ta~ewe so cel da se na{teti na edna od involviranite strani, ili da se zdobie so odredena korist od ednata strana, pretstavuva te`ok sudir so Kodeksot na stomatolo{kata etika i deontologija, a i so Krivi~niot zakon.

XIV. CELI NA KODEKSOT

^len 72

Celta na Kodeksot na stomatolo{kata etika i deontologija na Stomatolo{kata komora vo Makedonija e da gi afirmira eti~kite vrednosti i da gi vospostavi eti~kite standardi kon koi, pak, treba da se pridr`uvaat site ~lenovi na Stomatolo{kata komora na Makedonija i sekoj pretstavnik na stomatolo{kata profesija.

^lenovite na SKM dobrovolno i odgovorno gi prifa}aat odredbite na ovoj Kodeks i so toa davaat individualen i aktiven pridones za doverbata {to op{testvoto ja dava na stomatologijata.

XV. ZAVR[NI ODREDBI

^len 73

Odredbite od Kodeksot na stomatolo{kata etika i deontologija na SKM se obvrzuva~ki za site doktori na stomatologija, ~lenovi na Komorata.

Nepo~ituvaweto na odredbite na ovoj Kodeks pretstavuva direkten povod za prezemawe na soodvetni merki od strana na teloto i organite na SKM.

^len 74

Procesuiranite postapki poradi kr{ewe na odredbite na Kodeksot na stomatolo{kata etika i deontologija na Stomatolo{kata komora na Makedonija, se vodat pred Sudot na ~esta na Komorata.

^len 75

Avtenti~no tolkuvawe na odredbite na Kodeksot na stomatolo{kata etika i deontologija i dali nekoja postapka na doktorot stomatolog e sprotivna na Kodeksot, dava Komisijata za eti~ki i pravni pra{awa.

Avtor:

D-r.spec. Milan Kam~ev