Strajn Rabe in prihodnost radia v Sloveniji(KONČNA VERZIJA.)

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Oskar Štrajn

RABE IN PRIHODNOST RADIA V SLOVENIJI

Diplomsko delo

Maribor, september 2013

Rabe in prihodnost radia v Sloveniji

i

RABE IN PRIHODNOST RADIA V SLOVENIJI Diplomsko delo

Študent: Oskar Štrajn

Študijski program: Univerzitetni študijski program

Medijske komunikacije

Smer: Medijska produkcija

Mentor(ica): doc. dr. ZAJC MELITA, univ. dipl. novinar

Lektorica: Gabriela B. Blokar, prof. slov. in dipl. lit. komp.


ii


iii

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici dr. Meliti Zajc za

podporo ob predstavitvi ideje diplome in za

vodenje ter pomoč pri njeni realizaciji.

Hvala mami in očetu za moralno podporo, Gabi

za lektoriranje in vsem prijateljem za nesebično

promoč pri deljenju ankete, ki je pogojevala

izdelavo te diplome.


iv

RABE IN PRIHODNOST RADIA V SLOVENIJI

Ključne besede: radio, študenti, internet, skupnost, oglaševanje UDK: 316.77(043.2)

Povzetek

Življenje v enaindvajsetem stoletju je obkroženo z mediji. Z informacijami nas

zasipavajo na televiziji, spremljajo nas z jumbo plakatov na poti, na spletu pa jih

celo sami iščemo. V ta medijski kaos je vključen tudi radio, ki je znan kot

kameleon med mediji. Kakšna prihodnost čaka radio v prihajajočih letih? Ta

diplomska naloga s preučitvijo modernih tehnologij in navad poslušanja radia

študentske publike skuša odgovoriti na to vprašanje.


v

USES AND FUTURE OF RADIO IN SLOVENIA Key words: radio, students, internet, community, marketing

UDK: 316.77(043.2)

Abstract

Life in the twenty-first century is surrounded by the media. We are backfilled

with the information from television, they accompanied us from the billboards on

the road and online we even look for them ourselves. In this media chaos is also

included radio, which is known as the chameleon of the media. What future awaits

radio in the coming years? This thesis by examining modern technology and radio

listening habits of the student audience, tries to answer this question.


vi

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................................ 1

2 RADIO ...................................................................................................................................... 3

2.1 Radio skozi zgodovino ............................................................................................................. 3 2.2 Digitalizacija radia in splet 2.0 ............................................................................................. 5 2.3 Kultura participacije in skupnostni radio ........................................................................ 8 2.4 Broadcasting, narrowcasting in dvosmerni radio ....................................................... 10 2.5 Družbeni mediji in spletne zvočne vsebine .................................................................... 12 2.6 Tipi radia enaindvajsetega stoletja ................................................................................... 16

3 SLOVENSKI ŠTUDENTI IN RADIO ................................................................................. 17

3.1 Raziskava navad poslušanja študentske populacije ................................................... 17 3.2 Ugotovitve raziskave .............................................................................................................. 18 3.2.1 Prvi del -‐ Navade spremljanja vsebin zvočnih medijev .................................................... 18 3.2.2 Drugi del -‐ Navade spremljanja spletnih tehnologij z zvočnimi vsebinami ............ 23 3.2.3 Tretji del – Študentski radio ......................................................................................................... 27

4 ŠTUDENTSKI RADIO ENAINDVAJSETEGA STOLETJA ............................................. 29

4.1 Radio druge dekade enaindvajsetega stoletja .............................................................. 29 4.2 Radio Študent kot oblika vključitve v moderno družbo ............................................ 30

5 SKLEP .................................................................................................................................... 34

6 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................ 36

7 PRILOGE ............................................................................................................................... 39

7.1 ANKETNI VPRAŠALNIK .......................................................................................................... 39 7.2 KRATEK ŽIVLJENJEPIS IN NASLOV ŠTUDENTA .............................................................. 51


vii

KAZALO GRAFOV

GRAF 1 – NAVADE SPREMLJANJA AUDIO VSEBIN GLEDE NA TIP: RADIO ......................... 19

GRAF 2 – NAVADE SPREMLJANJA AUDIO VSEBIN GLEDE NA LOKACIJO: RADIO ................ 20

GRAF 3 – NAVADE SPREMLJANJA VSEBIN ZVOČNIH MEDIJEV: KATERO GOVORNO VSEBINO

NAJBOLJ POGREŠATE? ....................................................................................... 21

GRAF 4 –NAVADE SPREMLJANJA VSEBIN ZVOČNIH MEDIJEV – ČE POSLUŠATE

TRADICIONALNI FM RADIO, KATERI TIP OBIČAJNO POSLUŠATE? ............................. 23

GRAF 5 – NAVADE SPREMLJANJA SPLETNIH TEHNOLOGIJ Z ZVOČNIMI VSEBINAMI: FM

RADIJSKE POSTAJE NA INTERNETU ...................................................................... 24

GRAF 6 – NAVADE SPREMLJANJA SPLETNIH TEHNOLOGIJ Z ZVOČNIMI VSEBINAMI: ALI V

ČASU DRUŽENJA UPORABOLJATE SPLETNO PLATFORMO YOUTUBE KOT OSNOVO ZA

PREDVAJANJE GLASBE NA PRICIPU JUKEBOX-A? ................................................... 26

GRAF 7 - NAVADE SPREMLJANJA AUDIO POSNETKOV, DELJENIH PREKO DRUŽBENEGA

OMREŽJA FACEBOOK: KAKŠNE AUDIO POSNETKE PREDVAJATE? ............................ 27

GRAF 8 – OBRAZLOŽITEV MIŠLJENJA O ŠTUDENTSKIH RADIIH: KAKO PO VAŠEM MNENJU

DELUJE, OZIROMA BI MORAL DELOVATI ŠTUDENTSKI RADIO? ............................................... 28


1

1 UVOD Življenje v drugem desetletju enaindvajsetega stoletja je vpeto v medosebno

komunikacijo. Glavni razlog za to je eksponenten razvoj interneta v preteklih

desetih letih, tehnološki napredek komunikacijskih sredstev in množična uporaba

le-teh. Ta razvoj je pripeljal do velikih sprememb v družbi. Uporabniki so z

razvojem Spleta 2.0 ustvarili ogromno spletno skupnost, ki temelji na družbenih

medijih. Družbeni mediji so v preteklih letih postali konkurenti tradicionalnim

medijem in osnovali so novo družbeno kulturo. Kulturo kolektivnega

individualizma.

Tradicionalni mediji so se tako znašli pred velikim izzivom. Televizija je že začela s

transformacijo videa na zahtevo, s prenosom vsebin na splet, s spletnim

novičarstvom pa so se odzvali tudi tiskani mediji. Radio pa je trenutno še ostal v

svoji tradicionalni formi. Ta medijski kameleon, ki se je skozi leta svojega obstoja

že večkrat spremenil, je spet pred novim izzivom.

Med pisanjem diplomske naloge se bom spraševal o trenutnem tehnološkem

kontekstu, v katerem se je znašel radio. Kako se bo radio prilagodil na moderno

tehnologijo? V kolikšni meri predstavlja spletna tehnologija konkurenco radiu? Ali

lahko ta celo pomaga radiu in mu omogoči večjo poslušanost? Pri teh vprašanjih

pa moramo imeti v mislih dejstvo, da se je zaradi nastanka spleta spremenil tudi

način poslušanja radia. Zaradi skoraj neskončne količine informacij, ki se je do

sedaj ustvarila na spletu, je pomembno, kakšno vsebino ponuja radio, da ostaja

konkurenčen. Zato me bo zanimalo tudi, kakšne so želje poslušalcev, katere

vsebine si želijo slišati in seveda kdaj imajo čas in voljo poslušati radio.

V prvem delu diplomske naloge se bom osredotočil na tehnično ozadje radia. Za

lažje predvidevanje, kaj se lahko s tem medijem zgodi v prihodnosti, bom najprej

razdelal njegovo preteklost in načine, na katere se je spreminjal. Po drugi strani se

bom zanimal za spletne tehnologije, ugotavljal njihove prednosti ter iskal slabosti.

Pri razskovanju si bom pomagal s strokovno in znanstveno literaturo, v kateri me

bo, glede na prebrano literaturo, najbolj usmerjal Lovink Geert s svojo kritiko

družbeno-medijskih monopolistov. Za drugi del diplomske naloge sem ustvaril

anketni vprašalnik, ki je spraševal o navadah študentov pri poslušanju radia in o


2

radijskih vsebinah. Ob tem me je zanimala tudi uporaba spletnih tehnologij ter

pogostost in način take uporabe. Zadnji del vprašalnika je bil namenjen

raziskovanju poslušanja študentskega radia. Vprašalnik je bil namenjen izključno

študentski publiki, saj ta predstavlja bodočo ciljno publiko radijskih poslušalcev. V

drugem delu bom predstavil rezultate raziskave.

V Sloveniji sta prisotna dva študentska radia, ki sta bila v preteklih letih vodilni sili

drugačnega načina razmišljanja. V tem trenutku se obema radioma piše negotova

prihodnost. Mariborski radio študent se spopada z velikimi dolgovi iz preteklosti,

medtem ko ljubljanskemu Radiu Študent ustanovitelji režejo prispevek in

postavljajo njegovo prihodnost pod vprašaj. Glede na tehnološke rešitve, na želje

poslušalstva in na trenutno aktualno situacijo, bom v zadnjem delu diplome

sestavil idejo za program študentskega radia, ki bi s pomočjo obstoječe platforme

prinesla možnost za razvoj modernega študentskega radia, ta pa bi z manjšimi

prilagoditvami lahko zajel večji del študentske populacije.

Z raziskovanjem bom poskušal potrditi ali zavrniti sledeče hipoteze:

1. Študentska publika za poslušanje glasbenih vsebin raje uporablja spletne

tehnologije kot radio.

2. Radio lahko izkoristi spletne tehnologije za dopolnitev svojega programa.

3. Moderni študentski radio mora biti lokalno usmerjen.


3

2 RADIO

2.1 Radio skozi zgodovino V zgodovinskem zaporedju so se med množičnimi mediji najprej razvili dnevniki,

nato je sledil razvoj kinematografov, ki so postali poleg pivnic centri socialnega

življenja, in temu je sledil razvoj radia. Ena prvih radijskih postaj, KDKA, je nastala

v Pittsburgu 2. novembra 1920. Med drugim je razvoj radia kriv za razvoj radarja in

kasneje tudi priljubljenega modernega prenosa podatkov preko brezžičnega

omrežja.

Da je človeštvo pristopilo do točke, ko je lahko posameznik poslušal radijski

program, je bil nujen napreden tehnološki pristop. Za sam začetek radijskega

delovanja lahko označimo razvoj magnetizma. Leta 1820 je Hans Christian Ørsted

ugotovil povezavo med elektriko in magnetizmom. Za tem lahko kot enega od

pomembnejših izumov za razvoj radia označimo Faradeyevo kletko, a prvi

resnično prelomen dogodek je bil Henrik Hertzov prikaz obstoja elektromegnetnih

valov. Od tega trenutka naprej lahko gledamo radio iz drugega zornega kota.

Vzporedno z razvojem magnetizma in raziskovanjem brezžičnega omrežja je

nastal tudi izpopolnjen sistem znakov za besede iz črt in pik, Morsejeva abeceda.

V začetku je bila Morsejeva abeceda namenjena prenosu preko žice, nadgradnjo

tega je razvil Alexanader Graham Bell, ki je predstavil prenos glasu po žici od

aparata do aparata.

Navdušenje nad Herzovim izumom je izkazal Italijan Guglielmo Marconi, ki je na

podlagi svojih raziskav uspešno prikazal brezžični prenos podatkov. Izvajal je

poskuse prenosa črt in pik preko brezžičnega omrežja in leta 1897 v Veliki Britaniji

uspešno ustanovil podjetje Marconi Company, ki je skrbelo za kontakt med ladjami

in kopnim. Marconi je svoje delo nadaljeval v Združenih Državah Amerike in tam

ustvaril še bratsko podjetje Wireless Company of America ter leta 1901 prvič

uspešno poslal in sprejel brezžični signal preko Atlantika. Podjetje Marconi

Company je zgradilo prvo tovarno radijskih sprejemnikov in v času druge svetovne

vojne sodelovalo z zavezniškimi silami pri razvoju radarja. Kot zanimivost naj

navedem, da je podjetje Marconi Company delovalo od leta 1897 in, z nekaj

usmeritvenimi spremembami, vse do leta 2006, ko je zaradi aktualne finančne

krize propadlo (Marconi Company 2013).


4

Do leta 1920 je radio torej deloval kot dvosmerno komunikacijsko sredstvo, ki je

omogočalo oddajanje in sprejemanje vsakemu, ki je imel v lasti radijsko napravo.

Brant Rock je bil med prvimi, ki je razvil idejo, da bo oddajal zanimivosti večim

prejemnikom. Uporabnik sprejemno-oddajne radijske naprave se je lahko priključil

na njegovo oddajno frekvenco ter poslušal njegove vsebine. Preko frekvence je

spuščal glasbo, kar je bila največja novost. Hkrati je predvajal tudi razvedrilni

program, uspelo pa mu je celo ustvariti prvi komercialni uspeh v radijskem delu.

Med drugim je imel možnost sprejemanja povratnih informacij s strani poslušalcev,

preko rekvenčnih valov, s pomočjo radioamaterskih postaj. Rock je svoj izum

prodal RCA (Radio Corporation of America), ki je ustvarilo na principu njegovega

patenta enostranski sprejemnik, imenovan Radio Music Box.

Začetno radijsko novinarstvo je potekalo preko Marconijevih povezav in je bilo

uporabljeno za prenašanje informacij o morskih regatah. Za avtorja prve radijske

oddaje označujemo Reginalda Fessendena, ki je leta 1906 oddajal pesmi ter

govor preko domačega oddajnika. Njegovo oddajo so baje lahko poslušali tudi

sredi Atlantskega oceana. Kasneje so se pojavljali različni poskusi radiodifuznega

oddajanja, vse od predvajanja glasbe z vrha Eifflovega stolpa pa do prvih

prenosov koncertov ali do internih tekmovanj radioamaterjev, ki so merili, čigav

signal bo dlje sprejet. Tretja radijska konferenca leta 1912 v Londonu je bila tudi

prva, na kateri so države spoznale množičnost uporabe frekvenčnega oddajanja

ter potrdile ureditev frekvenc z državno regulativo. Prve so radijski zakon postavile

Združene države Amerike.

Radijske postaje so se aktivno začele ustanavljati šele po prvi svetovni vojni.

Vmes je bilo tudi obdobje prepovedi radioamaterstva zaradi vojnega stanja. KDKA

je bila prva radijska postaja na svetu, ustanovil jo je Frank Conrad. Kasneje so se

ustanovile tudi druge radijske postaje po Ameriki. Leta 1922 so se tudi v Evropi

začele pojavljati radijske postaje, prva je bila British Broadcasting Company –

BBC.

V Sloveniji kot radijskega pionirja imenujemo inženirja Marija Osano, uslužbenca

na ministrstvu za pošto in telekomunikacije, ki je osnoval prvo radijsko postajo v

slovenščini leta 1925. Oddajal je iz Ljubljane in že prva oddajanja so lahko

sprejemali celo na Bledu, vendar je bilo zaradi beograjskih oblasti kraljevine SHS


5

delovanje samostojnih radijskih postaj prekinjeno. Še istega leta je Prosvetna

zveza v Ljubljani ustanovila dijaški klub, ki je prirejal radijske večere. Oblasti so

program odobravale, a vseeno postavile državnega nadzornika za pregled

vsebine. Prva uradna radijska postaja na slovenskih tleh je zaživela leta 1928 v

Ljubljani. V začetku je bila zasnovana kot izobraževalna ustanova, počasi pa se je

začela prilagajati tudi željam poslušalcev. V času druge svetovne vojne je bilo

oddajanje slovenskih radijskih postaj okrnjeno, saj jih je večinoma prevzel

okupator. Edina radijska postaja, ki je delovala izključno v slovenskem jeziku, je bil

Radio Kričač. Oddajal je s 23 različnih lokacij od 17. novembra 1941 do 5. aprila

1942.

Radio je zaživel kot medij, ki nas obdaja le z zvokom in nam omogoča, da poleg

poslušanja lahko počnemo druge stvari. Radio je kot zvočna kulisa vpet v naša

življenja, tako da ga niti ne opazimo in zato pogosto podcenjujemo njegovo

vrednost. Radio je hiter medij, poleg tega je veliko manj naporen od branja

časopisov ali revij, gledanja televizije, obiskovanja kina ali spletnega brskanja. In

to je njegova največja prednost. (Pirc, 2005)

2.2 Digitalizacija radia in splet 2.0 Radio je torej nastal že pred prvo svetovno vojno, bil med vojnama nadgrajen in

po drugi svetovni vojni postal množično poslušan. Že med vojno je postal

sredstvo propagande, ki je zaznamovala tudi sam njen potek. Po drugi svetovni

vojni je radio doživel svoje zlato obdobje. K temu je pripomogel prenosni

tranzistor, ki je omogočil, da so ljudje lahko radio poslušali povsod. Sprejemniki so

se prodajali, radijske postaje so se ustanavljale in družine so na večernih druženjih

poslušale radijski program. FM radio je bil primarni medij. Vendar je kmalu dobil

konkurenco, to je bila televizija. Kljub temu, da je osnova za televizijo nastala že

pred drugo svetovno vojno, se je njen razvoj nekoliko zavlekel. Tudi po vojni se

javnost zanjo ni zanimala toliko kot za radio, saj je bila televizijska sprejemna

naprava draga, program pa se ni oddajal na širšem območju. S prvimi

televizijskimi prenosi je pričela BBC leta 1936, prvo komercialno oddajanje pa se

je začelo šele leta 1948 v Združenih državah Amerike. Televizija je postala resen


6

konkurent radiu šele leta 1954, ko je večje število poslušalcev zamenjalo radio za

televizijo. Ta menjava se je tega leta zgodila predvsem v Veliki Britaniji.

Radio je tako postal sekundaren medij, izgubil je primarno funkcijo združevanja

družin ob večernem poslušanju, vendar je pridobil vpliv izven doma. Izum

tranzistorja in postavitev sprejemnika na želeno lokacijo je omogočilo, da so radio

začeli ljudje poslušati med opravili. Razširilo se je poslušanje tega medija na

delovnih mestih ali med vožnjo z avtomobili. Takrat je radio prevzel funkcijo, ki jo

ima še danes – je medij, ki nam v ozadju neke naše druge dejavnosti sporoča

informacije, za katere ni potrebna velika koncentracija in ki hitro prodrejo v našo

podzavest.

Zgodovina radijskega razvoja pa se ni zaključila po prestopu radia v drugi medijski

plan, ampak je svoj razvoj še nadaljeval. Želja po nadgradnji tradicionalnega FM

radia se je pojavila v Evropi že v devetdesetih letih v sklopu projeka Eureka 147.

Prvi digitaliziran radijski signal je bil predstavljen leta 1995 z imenom DAB (Digital

Audio Broadcasting). Takrat se je zdel prehod na digitaliziran radijski signal

enostaven in hiter, vendar se ta ni zgodil. DAB sistem je bil ustvarjen z namenom

poenotenja digitaliziranega FM signala po celem svetu. Kot prvi razlog za njegov

neuspeh štejemo razvoj lastnih digitaliziranih audio signalov s strani ZDA in

Japonske. EBU (Evropska zveza za radiodifuzijo/European Broadcasting Union),

glavni podpornik sistema DAB, je vseeno začela z implementacijo programa World

DAB. Tako je do leta 2005 v osemindvajsetih državah sveta predstavila

digitaliziran audio signal, med drugim tudi v Sloveniji. Kljub izboljšani kvaliteti

zvoka, CD-kvaliteti in večjemu naboru radijskih postaj so se le redki uporabniki

odločili za priklop na digitaliziran radijski signal. Razlog je bilo slabo poznavanje

nadgradnje signala in relativno visoka cena digitalnih sprejemnikov (O'Neill,

2008).V tem času se je pojavil tudi digitaliziran televizijski signal, DVB-T, ki je bil v

nasprotju z DAB-om postavljen in realiziran po celotni Evropi. Slovenija ga je

uzakonila in povzela leta 2010, ko je ugasnila analogne oddajnike in začela z

oddajanjem izključno digitalnega televizijskega signala (DVB-T – Digitalna

Prizemna Televizija v Sloveniji, nd).

Vzporedno z digitalizacijo obstoječih medijev se njihov razvoj ni ustavil. Ob koncu

dvajsetega stoletja je svet spoznal možnost še hitrejšega prenosa podatkov,


7

pojavil se je internet. Osnutek internetnega omrežja je nastal v raziskovalnem

centru CERN in se nadgrajeval v laboratorijih po vsem svetu. Sam internet, kot ga

danes poznamo a veliko počasnejši, je bil komercialno dostopen fizičnim osebam

že od začetka devetdesetih let in je počasi širil svoj krog uporabnikov. Prva večja

širitev se je zgodila okoli leta 2000, ko je internet zaradi akademske uporabe

pridobil večjo količino informacij (Internet 2013).

Kot pri radiu se je regulacija interneta zgodila dokaj hitro. A pomembnejša od

standardizacije tehničnih sposobnosti je bila pri internetu regulacija vsebin.

Internet je sposoben razširiti veliko količino vsebin med veliko uporabnikov,

podatki z veliko hitrostjo pridejo neposredno do uporabnika. Tako je že v začetku

devetdesetih let začelo prihajati do regulacije vsebin, vendar so bile te večinoma

neuspešne, saj takrat še ni bilo znano, kakšen medij je internet.

Je internet podoben televiziji? Ali je bolj podoben telefonski liniji? Se bodo

pogovori vršili v javnosti ali kot zasebna sporočila? Zaradi nedefiniranosti interneta

kot medija so bile regulacije do tedaj relativno neuspešne. Regulacija interneta,

kot jo poznamo danes, ali drugi del zakonskih omejitev, se je zgodila po tragediji

povzročeni s terorističnim napadom na World Trade Center enajstega septembra

2003, ko so ZDA začele uradno pregledovati splet zaradi potencialnih terorističnih

groženj (Froomkin 2011).

V splošnem pregledu uporabe interneta lahko opazimo dva večja preskoka v

zadnjih trinajstih letih. Prvi je pojav in razvoj revolucionarnega brskalnika danes

spletnega velikana Googla, drugi preskok pa se pojavlja z revolucijo družbenih

omrežij s Facebookom na čelu. Kombinacija omenjenih internetnih pridobitev je

povprečnemu uporabniku podala razlog za obisk spleta, saj je z njim lahko hitro

dostopal do želenih informacij in se hkrati tudi družbeno udejstvoval preko

uporabniških vmesnikov.

Internet je s spletom 2.0 omogočil, da vsak posameznik sam lahko postane medij.

Internet lahko definiramo kot medij za prenašanje vsebin, kar je v tehničnem

smislu kabel in/ali brezžični signal. V splošnem bi to pomenilo, da uporabniki (ali

t.i. mediji) interneta objavljajo le avtorske vsebine, a z razvojem družbenih omrežij

je posameznik postal prenašalec že ustvarjenih vsebin.


8

2.3 Kultura participacije in skupnostni radio Internet je z družbenimi omrežji poenostavil komunikacijo znotraj skupin. Vse od

organizacije, dogovorov in druženja se je preselilo (vsaj delno) na splet. Zaradi

enostavne uporabe je poleg obstoječih nastalo še več interesnih skupin, ki delujejo

izključno na spletu in za lastno promocijo in uveljavljanje svojih idej izkoriščajo

množično obiskane spletne strani in socialna omrežja.

Pred obstojem interneta je bil glas manjšinskih skupnosti zapostavljen, saj se

zaradi svoje majhnosti niso mogle vključevati v debate. V ta namen so bili

ustvarjeni skupnostni ali tako imenovani ‘community’ radii (Commit to Community

Radio, nd). Tega tipa radia ne moremo vključevati niti v javni niti v komercialni

radijski sektor, zato jih združujemo v 'tretji radijski sektor'. Ta se od ostalih dveh

razlikuje predvsem po načinu financiranja in upravljanja. Skupnostni radii naj bi bili

ekonomsko in politično neodvisni ter po definiciji združevali glas več

zapostavljenih manjšinskih skupin (Oseli 2001). Skupnostni radii se povezujejo v

svetovno združenje skupnostnih radijskih postaj AMARC, ki definira skupnostni

radio kot obliko lokalnega javnega radiodifuznega servisa, neodvisnega od

komercialnih in državnih interesov. Glavna značilnost naj bi bilo delo prostovoljcev,

ki omogočajo reprezentativnost zapostavljenih skupin (Fraser in Restepo Estrada

2001).

Ideji za obstoj skupnostnih radiov mora biti naklonjena tudi država, ki naj bi jih

financirala z davkoplačevalskim denarjem ter s tem podpirala manjšine. V Sloveniji

poznamo tri skupnostne radie, ki so bili včasih člani združenja AMARC (Member –

AMARC, nd). V začetku so bili ti radii podprti s strani države, a se je interes zanje

v zadnjih letih izgubil.

Prvi skupnostni radio v Evropi je bil ustvarjen pri nas, to je Radio Študent

Ljubljana, 89,3MHz.

Radio Študent je nastal kot posledica študentskih demonstracij iz leta 1968,

ustanovila ga je Zveza skupnosti študentov Slovenije 9. maja 1969 in od takrat

naprej deluje brez prekinitev. V Jugoslaviji je Radio Študent postal prvi elektronski

medij, ki ni deloval v sklopu Jugoslovanske radiotelevizije (Radio Študent Ljubljana

2013).


9

Poleg Radia Študent Ljubljana je v svetovno združenje skupnostnih radijskih

postaj vključen še Mariborski radio Študent, pred leti pa je bil član tudi radio Murski

val (Oseli 2001).

Mariborski radio Študent je začel delovati leta 1990, za potrebe študentske publike

v Mariboru. Program radia je bil zasnovan kot skupnostni in nekomercialni. Svojo

dejavnost je bil predvsem zaradi finančnih težav prisiljen že nekajkrat prekiniti.

(Aktualno: Radio Marš od 1990 do 2007, nd).

Po definiciji imamo v Sloveniji dva skupnostna radia, ki ju opredeljujemo kot

nekomercialne radie, čeprav ima Mariborski radio Študent na Agenciji za pošto in

elektronske telekomunikacije status komercialnega radia (Radio – APEK, nd).

Kljub svojemu statusu MARŠ ne predvaja nobenih oglasnih vsebin, medtem ko

ljubljanski Radio Študent s statusom študentskega radia komercialne vsebine

objavlja. Ne glede na to pa se oba študentska radia soočata z velikimi finančnimi

težavami. Aktualno zniževanje financiranja Radia Študent s strani ustanovitelja,

Študentske organizacije v Ljubljani, ga postavlja v dvom za prihodnost. (Bobnič

2013). Na štajerskem koncu pa se MARŠ bori za svoj obstanek že slabih deset let.

Kljub finančnemu zlomu, ki ga je doživel pred leti, še vedno deluje na prostovoljski

bazi (Internet Archive – Skupnostni/participatorni mediji 2009).

Lastnost, ki povezuje ljubljanski RŠ in mariborski MARŠ, je prav delovanje medija,

ki je oblikovano po teoriji skupnostnega ali community radia. Vsebino radia

sestavlja osnovna ekipa, ki skrbi za korektno delovanje medija, zunanji sodelavci

pa ustvarjajo oddaje za manjšine ali sub-kulture (Aktualno: Radio Marš od 1990 do

2007, nd). Radio tako pridobi zapolnjen program in širok spekter poslušalcev,

skupnost pa etrni prostor. Na slovenskih radiih študent nastaja predvsem

skupnostni program različnih glasbenih subkultur, ki svoj glas pridobijo v avtorskih

oddajah. Med drugim pa omogočajo tudi ustvarjanje programa študentom na

izmenjavi (Erazmus, EVS …), delavcem, romskim skupnostim in ostalim

manjšinam.

Med skupnostne radie lahko štejemo tudi lokalne in regionalne slovenske radie, ki

sicer nimajo vsebine različnih manjšin, temveč so geografsko določene. Nekateri

izmed teh radiov so označeni kot nekomercialni, drugi kot komercialni, programsko

se razlikujejo po vsebinah in skupnem seštevku predvajanih oglasov. Ti radii so v


10

svojem lokalnem okolju dobro poslušani in zato lažje pridobijo tudi krog

oglaševalcev, predvsem lokalnih.

Po sprejetju Zakona o medijih maja 2001 so se določila za dodelitev statusa

posebnega pomena, lokalnega oziroma regionalnega radia, spremenila in od

takrat naprej so status pridobile tudi komercialne postaje (Oseli 2001).

Participacija v družbi, sodelovanje pri spremembah in slišanje glasu posameznika

je pomemben dejavnik človekovega razvoja. Ljudje se lažje identificiramo znotraj

skupin, kjer prevladuje podobno mišljenje in se razvija skupna zavest. Ideje skupin

se lažje širijo v primerjavi z idejo posameznika. Večinska miselnost (oz.

nemiselnost) in sledenje večinskemu toku informacij je ustvarilo velike medije, pop

medije, ki prav zaradi masovnega spremljanja blestijo. Manjše skupnosti so v

družbi množičnih občil popularne kulture zapostavljene. V preteklosti se je prav

zaradi potrebe širjenja idej manjših skupin razvil skupnostni radio (Fraser in

Restepo Estrada 2001).

V dobi digitalnega napredka in spletnih tehnologij je vsak posameznik lahko

povezan v svojo skupnost ne glede na kraj ali čas. Družbeni mediji so trenutno

najbolj razširjena oblika uporabe interneta preko računalnikov ali pametnih

telefonov. Z uporabo družbenih omrežij se je glas manjšin začel širiti hitreje in

mogoče celo bolj množično, a trenutno se prav zaradi širjenja tolikšnih različnih

mnenj sporočila v množici izgubijo. Vse skupaj je zasenčeno še z oglasi, ki so

postali naraven del družbenih medijev. Poosebljeni glasovi blaga in storitev se

vključujejo v tok informacij kot glas skupnosti, s katero se lahko posameznik

identificira. Personifikacija prodajanega in izražanja mnenj se je na družbenih

omrežjih izredno razširila in uporabnik pridobi preveliko količino informacij, da bi

lahko dovolj resno sprejel pomembno.

Zato so platforme, kot je skupnostni radio, postale bolj verodostojne, saj so v njih

brez komercialne naravnanosti selekcionirano izbrani in kvalitetno predstavljeni

glasovi manjšin.

2.4 Broadcasting, narrowcasting in dvosmerni radio Začetki oddajanja radijski programov so se začeli po letu 1920. Prva oddajanja v

Evropi so bila ustvarjena in financirana s strani državnih uradov, ki so oddajali


11

javne programe nacionalnega pomena, kar je še vedno značilnost evropskih

medijev. Prvi radio v Evropi je bil britanski BBC. V Združenih državah Amerike,

kjer se je trend vedno nagibal h kapitalistični ureditvi, je bila prva radijska postaja

komercialna KDKA. Ne glede na status, je radio in kasneje tudi televizija v začetku

oddajal program najširši možni publiki. Oddajanje takšnega programa se je vršilo

od začetkov radia in televizije vse do enaindvajsetega stoletja.

Moderni kapitalistični sistem in novodobni sistem marketinga pa je začel od

ponudnikov oglasnega prostora zahtevati čim bolj natančno odmerjen vzorec

gledalcev, oziroma poslušalcev. Takšen način imenujemo ciljno trženje, s katerim

prodajalci iščejo največjo koncentracijo potencialnih kupcev (Suther 2010).

V zadnjih letih se je začel oblikovati koncept medijev z ožje določeno publiko.

Tako ne sledimo več enemu velikemu mediju, ki zajema širok spekter vsebin v

krajši obliki, temveč radijskemu in televizijskemu programu z določeno tematiko.

Temu načinu ožjega oddajanja pravimo narrowcasting (Narrowcasting, nd).

Tako bomo, če odpremo športni program, gledali oglase stav in športne opreme, v

primeru pa, da spremljamo program z rock glasbo, smo deležni oglasov

ponudnikov koncertnih prireditev.

Za razvoj ožje usmerjenih medijev je delno kriv internet, ki lahko na podlagi

našega deskanja po spletu in demografskih informacij, izredno natančno določi

naše potrošniške želje. Glede na pridobljene podatke nam ponudi oglase, ki nas

potencialno zanimajo. Zaradi razmeroma cenejšega in naraščajočega trenda

internetnega oglaševanja so bili radijski in televizijski programi primorani v delitev

vsebin. Zavedati se moramo, da je internet hkrati narrow- in broadcasting sistem,

saj uporabnikom ponuja vsebine za široko publiko in tudi spletne strani s

specifično vsebino (Narrowcasting, nd).

Sistem narrowcastinga je bolj opazen pri televizijski programih, saj so radijske

postaje že po svoji naravi bolj ožje usmerjene. Radijski programi se razlikujejo

prav po glasbenih žanrih in poslušalci spremljajo vsebine zaradi glasbenih navad.

Glede na tip glasbe lahko prodajalci določijo svoje potencialne kupce. Tako

narrowcasting za radijske programe v primerjavi s televizijskimi ne predstavlja

velikih novosti.


12

Prilagajanje radijskih programov za ožje usmerjeno publiko se je v enaindvajsetem

stoletju začelo vračati k samim koreninam radia. V osnovi je (bil) radio dvosmeren

medij, komunikacijski kanal med dvema sprejemno/oddajnima enotama, a z

razvojem radia in širjenjem publike se je povratni kanal izgubil. Edini način

podajanja povratnih informacij s strani poslušalca je bil klic v eter. Ta izredno

popularen način uporabnikove vključitve v program je pomagal pri uspehu mnogih

radijskih postaj. Ena izmed bolj znanih radijskih postaj, ki je uspela na takšen

način, je zagrebški Radio 101 (Sto'Jedan).

V dobi hitrega podajanja informacij in internetnih komunikacijskih kanalov so se

tudi radii prilagodili modernim povratnim informacijam. Drugi program Radia

Slovenija, Val 202, je v svoj program začel vključevati družbeno omrežje Twitter in

njihovi moderatorji prakticirajo sodelovanje s poslušalci prav preko tega

družbenega omrežja. Za komercialne radijske programe se je uveljavilo tudi

družbeno omrežje Facebook, preko katerega radijske postaje organizirajo

nagradne igre, sporočajo o trenutni radijski vsebini in privabljajo poslušalce k

poslušanju. Pogosto tudi moderatorji spodbujajo komentiranje objavljenih vsebin

na spletu in tako uporabnike vključujejo v radijski program. Poslušalci tako

pomagajo oblikovati program in se zato počutijo kot del radia oz. radijske

skupnosti.

2.5 Družbeni mediji in spletne zvočne vsebine Z razvojem Spleta 2.0 in njegovim duhom kolektivnega ustvarjanja vsebin je

internet postal oblak informacij. Uporabniki so se hitro privadili na nov sistem 2.0 in

začeli ustvarjati svoje vsebine. Ideja kolektivnega ustvarjanja vsebin je nastala v

Silikonski dolini za kar je bil zaslužen predvsem Google. Šlo je za enostavno

zamenjavo. Namesto plačljivih vsebin in drage produkcije, ki bi jo ustvarjalci novih

spletnih mest potrebovali, so uporabniki po vsem svetu začeli ceneje nalagati

lastne vsebine. Posamezniki na spletu objavljajo vse od blogov, audio/video

posnetkov, enciklopedijskega in akademskega znanja pa do osebnih informacij.

Že z minimalnim sodelovanjem in deljenjem informacij uporabniki ustvarijo vsebino

za ostale uporabnike spleta (Lovink 2013).


13

Spletne strani že s samim brskanjem po njih od uporabnika zahtevajo (vsaj)

demografske informacije, ki jih pridobijo s pomočjo piškotkov. Do letos so spletne

strani pridobivale piškotke avtomatsko, brez privolitve uporabnika, a je Evropska

unija spremenila direktive o elektronskih komunikacijah in zato je bila tudi

Slovenija primorana popraviti Zakon o elektronskih medijih. Od letošnjega leta

naprej morajo uporabniki privoliti v njihovo uporabo z načelom 'prostovoljne izjave

volje'. Na družbenih omrežjih, v katere se moramo prijaviti, se že z registracijo

strinjamo s podajanjem različnih informacij (Informacijski pooblaščenec 2013).

Ko govorimo o družbenih omrežjih, imamo v mislih predvsem Facebook in Twitter,

deloma tudi Google+ ter omrežje LinkedIn. Uporabniki na svojih profilih delijo

vsebine in od drugih pričakujejo odziv. Družbeno omrežne prakse, všečkanje,

deljenje, predlaganje in prijateljevanje so se zakoreninile tudi v svetu stran od

tipkovnice. Takšen način družbenega delovanja je kreiral 'like ekonomijo', preko

katere uporabniki družbenih omrežij lahko komunicirajo s produktom in se hkrati

poosebijo z njim. Ta dejanja pospešujejo njihovo prodajo (Lovink 2013).

Zaradi hitre uporabniške adaptacije in tehnološkega napredka (predvsem

potencirane hitrosti interneta) je gradnja kolektivnih vsebin Spleta 2.0 narasla tako

rekoč čez noč. Na spletu se je pojavila ogromna količina informacij, ki se ves čas

kopiči, tako da je pregled vsebin, tudi s koordiniranim načrtom, nemogoč. Kar

pomeni, da je točnost informacij na kolektivnih spletnih straneh vprašljiva. Največja

svetovna enciklopedija, sestavljena iz uporabniških člankov, Wikipedia.org, je vir

informacij za vsakega povprečnega uporabnika interneta. Kljub zavedanju da

informacije niso nujno točne, če jih sami dodatno ne preverimo, se avtomatsko

definirajo kot dejstva. Seveda je razumljivo, da takšnega slovesa spletna strani ne

bi pridobila brez profesionalnih in akademskih uporabnikov, katerih vsebine so

ustvarile njen standard (Miconi 2013).

Trenutno je nastopilo obdobje, v katerem smo zasuti z informacijami različnih,

večkrat kolektivnih, virov. Poudarek se vrši na kvantiteti in ne kvaliteti. V nastalem

kaosu množično uspe le peščica vsebin, večinoma takšnih, ki so same sebi

namen. Slavoj Žižek nam na primeru ultra-hita Gangnam Style obrazloži, da video

deluje na principu neumnosti. Pesem je sama po sebi tako obupna, da jo

uporabnik zaradi te lastnosti posluša večkrat, norčuje se iz njene neumnosti, a


14

video kot tak funkcionira (ZizekGangnamStyle 2013). Uporabnik je ujet. To je

problem novodobnih spletnih vsebin.

Izmenjava takšnih vsebin se v največ primerih vrši na družbenih omrežjih. Na

trenutno najbolj aktualnem družbenem omrežju z 1,15 milijardami uporabnikov, na

Facebooku, gre v osnovi za izmenjevanje statusov, audio in video posnetkov,

spletnih strani ter slik. (KISSmetrics 2013). Facebook je postal tudi ena izmed

največjih spletnih shramb uporabniških slik. Trenutno na njem gostuje 240 milijard

fotografij (Corey 2012). Med drugim si uporabniki med seboj izmenjujejo

multimedijske vsebine, med katerimi prevladujejo posnetki s priljubljenega omrežja

Youtube. Pri takšni izmenjavi narašča tudi trend izmenjave posnetkov glasbenih

vsebin, ki se z ali brez video posnetka ustvarijo na samem Youtube-u. Ostali video

posnetki, katerih primarni namen ni glasba, so večinoma krajši, saj je bistvo

uporabe družbenega omrežja Facebook pregledati več krajših vsebin in ne ene

daljše. Uporabniki so tako pod stalnim vsebinskim pritiskom in z nadaljevanjem

takšnega načina delovanja lahko Facebook svoje uporabnike pripelje do

vsebinske preobremenitve. Trenutno še bolj aktualen problem delovanja dotičnega

omrežja je 'like' potreba (uporabnik želi družbeno potrditev) in odvisnost od

konstantnega toka informacij (Miconi 2013).

Modernim poslovnim modelom družbena omrežja prinašajo poceni in učinkovito

platformo za širjenje svojih produktov. Najbolj problematičen del takšnega

marketinškega modela je vključitev v posameznikovo družbo. Uporabnikov tok

informacij naj bi bil sestavljen iz prijateljevih vsebin, z implementacijo modernih

marketinških prijemov pa se v ta tok vstavijo tudi sponzorirane vsebine.

Kontradiktorno je prav to, da se uporabnik z oglasi strinja, še več, z všečkom

pove, kakšne oglase želi spremljati (Lovink 2013).

Obstoječe prakse družbenih medijev so občasno moralno sporne, a za vsaj delno

komercialni uspeh radia so nujno potrebne. Brez interakcije s publiko so današnji

mediji obsojeni na propad. Uspešen medij tako mora oblikovati program s pomočjo

družbene omrežne interakcije, a hkrati mora paziti na primerno mero tega

soooblikovanja. Družbena omrežja so primernejša za širjenje lastne produkcije, na

primeru showreal-a. Z obveščanjem potencialne publike o nastalih produktih lahko

medij sicer hitro pridobi publiko, jo pa to lahko tudi odvrne.


15

Poleg priljubljenega omrežja Youtube, ki je primarno namenjeno video posnetkom,

imamo še veliko drugih ponudnikov za shranjevanje audio posnetkov. Med najbolj

razširjenimi zbirkami uporabniških zvočnih shramb so Soundcloud, Last.fm, Mixlr,

Hubbub, MixCloud in še drugi. S pomočjo takšnih omrežij se lahko odcepimo od

spletnega monopolista Googla, ki ima v lasti tudi Youtube, in ustvarjeno vsebino

delimo na nevsiljiv način.

Kot ekstremne primere piratstva zahodna glasbena industrija prikazuje spletne

radie, ki širijo glasbo brez dovoljenja o avtorstvu. Takšne radijske postaje so

postale 'moderni piratski radii', ki plujejo po internetnih vodah vzporedno s

potencialnimi spletnimi surferji. Pojav piratskih radijskih postaj ni novost. Temelje

za piratske radie je postavil že radio Luxemburg. Lociran je bil (kje drugje) v

Luksemburgu, oddajal pa je program v angleščini. V osnovi je bil radio

komercialnega pomena in je konkuriral angleškim nacionalnim ter komercialnim

radiom. Z oddajanjem preko Rokavskega preliva in neupoštevanjem regulacij

Združenega kraljestva je ta radio postavil temelje piratskemu oddajanju (History of

Radio Luxembourg, nd). Resni konkurent radiu Luxemburg je v šestdesetih letih

postal prvi 'uradni' piratski radio, radio Caroline. Caroline je bil znan predvsem

zaradi tega, ker je oddajal z ladje. Ladja je plula ob južni obali Otoka v

internacionalnih vodah, brez zastave. Zaradi tega ji ni bilo potrebno upoštevati

regulacij postavljenih s strani Združene Britanske agencije za komunikacije (Radio

Caroline 2013). Radio je v letih delovanja postal izredno popularen, saj je za

razliko od legalnih radijskih postaj upošteval želje poslušalcev in ni bil podvržen

državni cenzuri. V najboljših letih je imel radio Caroline od 10 do 15 milijonov

potencialnih poslušalcev, njegov program pa so oddajali z dveh ločenih ladij.

Zaradi prevelikega komercialnega uspeha je bil leta 1967 sprejet Prekrškovni akt o

morskem oddajanju (Marine Broadcasting Offences Act) in radio Caroline je kupilo

nizozemsko podjetje, pri katerem je nadaljeval s svojo dejavnostjo, ter ga

preimenovalo v Radio Caroline Internacional. Radio je nehal oddajati leta 1980, ko

se je bila ladja 'Mi Amigo', s katere je oddajal, potopila v neurju (Radio Caroline

2013). Piratsko oddajanje se je preselilo na kopno in je še vedno izredno uspešno.


16

V Londonu oddaja več kot 100 piratskih radijskih postaj preko FM in AM valov.

Več takšnih radiov se je z digitalizacijo glasbe preselilo na internet, kjer je njihovo

delovanje (trenutno) legalno (Pirate Radio Report 2007).

2.6 Tipi radia enaindvajsetega stoletja Tradicionalni radio se je pokazal kot trdovraten medij. Že z razvojem televizije je

bil postavljen pred velik izziv, a se je izkazal za dobro alternativo. Njegova funkcija

se je adaptirala na nastalo situacijo in radio je obstal. Podobnemu procesu smo

priča sedaj, ko se televizija z digitalizacijo in vključevanjem interneta skuša na

vsak način prilagoditi novi družbi. Ta proces v prihodnje čaka tudi radio, čeprav je

bila implementacija digitalnega radia do sedaj neuspešna. Radio bo moral

preživeti še en preskok v lastni zgodovini in se pripraviti na novo poglavje.

Trenutno radio tradicionalno oddaja preko radijskih frekvenc, a se je že deloma

vključil v novo kulturo. Svoj program kreira v sodelovanju s svojo publiko preko

interneta, spletni tok pa mu omogoča tudi, da se poslušalci vklopijo v program

preko računalnika kjerkoli na svetu.

Internetni tok uporabljajo tudi spletni radii, ki jih zaradi njihove neregulacije tudi

lahko označimo za piratske. Radii takšnega tipa so zastopani izredno množično in

so vsebinsko ožje usmerjeni. Poslušalec lahko zelo natančno izbere žanrsko

internetno postajo, ki je v večini primerov brez govornega programa, medtem ko

se skupnostni radii še vedno nagibajo k tradicionalnim načinom oddajanja. V

urbanih naseljih lahko še vedno preko radijskih frekvenc spremljamo različne

piratsko oddajane (večinoma) skupnostne radie. Radii, ki še vedno delujejo preko

tradicionalnih frekvenc, ciljajo predvsem na publiko, ki je na poti ali radio posluša

na delovnem mestu.

V kulturi 21. stoletja se trend poslušanja glasbe preko računalnika nagiba bolj k

selektivni izbiri vsakega posameznika. Od doma si uporabniki lahko ustvarjajo

zaporedje predvajanja glasbe sproti, preko spletnih ponudnikov, predvsem preko

spletne metropole Youtube. Kot dodatek nam ta stran ponuja tudi kanale različnih

uporabnikov, ki za ostale ustvarjajo zaporedja pesmi glede na različne

specifikacije.


17

Takšna selektivna publika, ki želi poslušati lastno izbiro glasbe, na poti, kjer ne

more dostopati varno do spletnih ponudnikov, uporablja CD-je, osebne

predvajalnike, telefone ali podobne naprave.

3 SLOVENSKI ŠTUDENTI IN RADIO

3.1 Raziskava navad poslušanja študentske populacije V okviru diplomske naloge sem se odločil, da s pomočjo vprašalnika raziščem

navade slovenskih študentov glede poslušanja zvočnih vsebin, saj bodo prav

njihove odločitve v veliki meri vplivale na nadaljnji razvoj radia v Sloveniji.

Študentska publika bo v roku petih let doštudirala in tako postala primarno

poslušalstvo slovenskih radijskih postaj. Ker spletni radii in tok družbenih omrežji

konkurirajo radiom, sem raziskavo zasnoval v treh delih.

V prvem delu vprašalnika sem študente spraševal o njihovem stilu poslušanja

zvočnih vsebin, zanimalo me je, kako in kdaj poslušajo audio vsebine. Drugi del se

je navezoval na njihove internetne navade, predvsem katere ponudbe audio

vsebin na spletu uporabljajo in koliko se jih poslužujejo. Tretji del pa je povprašal o

njihovem poznavanju študentskega radia v Sloveniji, raziskati sem hotel, kakšen

radio si želijo poslušati oz. kaj za njih pomeni radio študent.

Vprašalnik sem objavil na spletu in povezavo nanj poslal različnim skupinam

študentov in posameznikom, ki so ga delili v svojih študijskih krogih. Od desetega

julija do dvaindvajsetega avgusta, ko je bil vprašalnik dostopen, je nanj odgovorilo

336 posameznikov. Enajst odgovorov sem zavrnil, saj so bili nepopolno izpolnjeni

ali pa so jih reševali posamezniki brez študentskega statusa. Skupno sem

upošteval 325 odgovorov.

V vprašalniku je sodelovalo 219 žensk in 106 moških; 162 študentov študira na

Univerzi v Mariboru, 127 na ljubljanski univerzi in 32 na Univerzi na Primorskem.

Poleg odgovorov z univerz sem dobil tudi en izpolnjen vprašalnik z Inštituta in

akademije za multimedije (IAM), enega z akademske skupnosti Alma Mater

Europaea ter dva z Višje lesarske šole Šolskega centra Maribor.


18

Vprašalnik je vseboval 29 vprašanj izključno zaprtega tipa. Zaradi lažje obdelave

podatkov sem določena vprašanja strnil v smiselne sklope. Večinoma so bila to

vprašanja, ki so ponujala enake možne odgovore pri različnih tehnoloških rešitvah.

3.2 Ugotovitve raziskave

3.2.1 Prvi del - Navade spremljanja vsebin zvočnih medijev

Uvodna štiri vprašanja sem strnil v skupni sklop. Zanimalo me je, kako študenti

običajno poslušajo audio vsebine. Ponudil sem štiri različne tipe medijev: televizija

(spoti, glasbene TV), radio (tudi internetni), internet (youtube, grooveshark,

last.FM, Spotify ect.), osebni predvajalnik (mp3, telefon, CD player, kasetar,

gramofon, ect.).

53.2% študentov je odgovorilo, da posluša audio vsebine preko interneta večkrat

dnevno. Ostali odgovori glede kvantitete internetnega poslušanja so bili

razporejeni enakomerno med poslušanje enkrat dnevno, nekajkrat tedensko in

nekajkrat mesečno. Le dva od 325 anketirancev sta odgovorila, da audio vsebin

preko interneta ne spremljata. Glasbene vsebine, ki so predvajane preko televizije,

študenti poslušajo najmanj pogosto. Največkrat je bil izbran odgovor: nekajkrat

letno ali mesečno. 32,6% je izbralo možnost nekajkrat letno, 27,1% vprašanih pa

nekajkrat mesečno. Uporaba osebnega predvajalnika je med študenti različno

razširjena. Odgovora nekajkrat mesečno in nekajkrat tedensko uporabljam osebni

predvajalnik sta bila identično pogosto izbrana z 21,8%. 30% vprašanih je

odgovorilo, da predvajalnik posluša večkrat dnevno, 12% študentov ga uporablja

enkrat dnevno, 9,5% pa nekajkrat letno.

Zanimivo, da študenti, kljub temu da je poslušanje internetnih audio vsebin vedno

bolj v trendu, dokaj pogosto poslušajo tradicionalni radio. Kar četrtina jih

odgovarja, da radio spremljajo večkrat dnevno, nekaj manj kot 30% spremlja radio

nekajkrat tedensko, skoraj 15% pa vsaj enkrat dnevno. Nekajkrat letno posluša

radio 8% vprašanih. Radia sploh ne spremlja le 2,8% anketiranih.


19

Graf 1 – Navade spremljanja audio vsebin glede na tip: Radio Glede na navade poslušanja lahko določimo, da študenti redno spremljajo audio

vsebine. Velika večina jih odgovarja, da dnevno spremljajo vse tipe vsebin. Modno

poslušanje spletnih audio vsebin je vsekakor v vodstvu, a veliko konkurenco mu

še vedno predstavlja radijski progam. Kljub razširjenosti osebnega predvajalnika

se vsaj polovica študentov odloči raje za poslušanje radijskega programa.

Televizijsko spremljanje audio vsebin očitno med študenti ni popularno. Zaradi

večnamenske uporabe računalnika se študenti že na splošno odpovedujejo

gledanju televizije. Glede na ugotovitve raziskave lahko torej trdimo, da študentske

publike glasbene televizije v Sloveniji ne dosežejo.

V drugi sklop sem strnil štiri vprašanja pod skupno temo, ki je raziskovala kje

študenti običajno poslušajo audio vsebine. Sledila so štiri vprašanja, ki so

vključevala štiri različne tipe medijev. Uporabil sem enake medije kot v prejšnjem

sklopu. Pri odgovarih je bilo podanih več možnosti. Možni odgovori se bili

naslednji: na poti (v avtomobilu, na avtobusu, v vlaku, peš, na kolestu ect.), na

delovnem mestu ali fakulteti, na zabavi/v prostem času, doma ali pa so izbrali ne

spremljam tega tipa medija. Na prvo vprašanje o lokaciji spremljanja televizijskih

audio vsebin in glasbene televizije je bil najbolj pogost odgovor doma s 52,3%,

nekaj čez 15% pa spremlja televizijo v prostem času ali na zabavi, 10% študentov

se je opredelilo, da tega tipa medija sploh ne spremlja. Do spletnih audio vsebin

študenti večinoma dostopajo, ko so doma (55,2%), deloma jih spremljajo v

prostem času in na zabavi, manj na poti ter na delovnem mestu oziroma na


20

fakulteti. Zanimiva je primerjava lokacije spremljanja audio vsebin osebnega

predvajalnika ter radia. Radio je tradicionalno spremljan najpogosteje na poti, kar

39,3%, sledi mu poslušanje radia doma z 31%, manj pa je radio spremljan na

delovnem mestu in na zabavi. Izredno podoben vzorec se je pojavil pri osebnem

predvajalniku. Študenti največkrat poslušajo predvajalnik na poti (38,4%) ter doma

(29,2%), kot odgovor drugo pa je bil pri osebnem predvajalniku največkrat podan

predlog šport oziroma rekreacija.

Graf 2 – Navade spremljanja audio vsebin glede na lokacijo: Radio Iz rezultatov je razvidno, da, glede na prostor poslušanja, radiu najbolj konkurirajo

osebni predvajalniki. Ti omogočajo subjektivno izbiro glasbe brez govornih

prekinitev. Internetne vsebine pa se prekrivajo s poslušanjem radia doma.

Spremljanje glasbenih vsebin preko televizije s strani študentov je očitno porazno.

Z odgovori devetega vprašanja sem definiral konkurenco osebnega predvajalnika

in radia. Ločil sem dve različni vrsti publike, eno, ki predstavljata ciljno publiko

radia, in drugo, ki to ni. Deveto vprašanje študente natančneje povpraša o vsebini.

Glasi se: 'Ko spremljate zvočne medije, kakšno vsebino imajo vaši programi?'

46,8% anketirancev je odgovorilo, da spremlja izključno glasbene vsebine (brez

govora), 53,2% pa zagovarja poslušanje mešanih, glasbenih in govornih vsebin. Iz

tega lahko sklepamo, da je vsak drugi študent potencialni poslušalec radijskega

programa. V vzorcu 325 študentov se nobeden ni odločil za spremljanje izključno

govornih vsebin.


21

Deseto, enajsto in dvanajsto vprašanje se nanaša na govorne vsebine ter na tipe

govornih vsebin, ki jih študenti spremljajo. Zanimalo me je tudi, katero vsebino

najraje spremljajo in katero najbolj pogrešajo v aktualni zvočni pokrajini. Deseto

vprašanje, katere tipe vsebin študenti spremljajo, je ponujalo več možnih

odgovorov. Študenti so najbolj pogosto, več kot 10% odgovorov, izbrali vreme,

dnevno-informativne vsebine, zabavne vsebine, prometne novice in glasbene

novice. Pri izbiri enega tipa vsebine, ki jih trenutno najbolj zanima, je bila na prvem

mestu zabavna vsebina. Drugo mesto si delita dnevno informativna vsebina ter

glasbene novice. Na tretjem mestu sledijo športne novice. Vprašanje, ki se je

nanašalo na želje študentske publike in na vsebinske pomanjkljivosti v slovenskih

medijih (kaj najbolj pogrešajo?), prikazuje zanimiv vzorec. Študenti menijo, da je v

slovenskem medijskem prostoru najslabše zastopana vsebina predavanja. To

meni kar 17,8% vprašanjih, s 15,1% sledijo tehnološke vsebine, tretje mesto si

med slabše zastopanimi vsebinami delita zabavne vsebine in radijske igre.

Graf 3 – Navade spremljanja vsebin zvočnih medijev: Katero govorno vsebino najbolj pogrešate? Glede na pridobljene izsledke lahko zaključimo, da študenti, kot pričakovano,

najraje spremljajo najbolj zastopane vsebine. Te ponujajo predvsem komercialne

radijske postaje. Med njih štejemo predvsem vreme, prometne in dnevno-

informativne novice. V sklopu izobraževalnih vsebin bi po mnenju študentov


22

slovenski mediji morali povečati število predavanj. Za takšen tip vsebine so najbolj

primerni skupnostni in študentski radii.

V sledečih dveh vprašanjih sem študente povprašal o glasbeni žanrski opredelitvi.

Prvo vprašanje je spraševalo o žanru glasbe, ki najbolj ustreza anketirancem,

drugo pa, katera zvrst je med naštetimi najslabše zastopana v zvočnem mediju, ki

mu redno sledijo. Med naštetimi zvrstmi so anketiranci največkrat izbrali klasični

rock (7,1%), na drugem mestu pop rock (7%), na tretjem pop (6,3%) in četrtem

80's glasbo (5,7%). Ta vzorec spet prikazuje klasični izbor glasbenih žanrov

komercialnih glasbenih postaj. A iz ugotovitev lahko izvemo več. V primerjavi s

pogosteje izbranimi žanri se lahko osredotočimo na manjšinske, a še vedno

pogosto (od 2,5 do 3,5%) izbrane žanre. V ta sklop spadajo predvsem alternativni

rock, electro rock, techno, house, reeage, metal, punk, blues, klasična glasba,

funk in jazz. V drugem vprašanju, s pomočjo katerega sem od anketirancev želel

izvedeti, katero zvrst najbolj pogrešajo, je bil najbolj pogost odgovor: 'Običajno

poslušani medij zadovolji vse moje želje.' Tako je na to vprašanje odgovorilo kar

12,4% vprašanih. Med željami po širitvi glasbenega spektra slovenskih medijev pa

so izstopali predvsem naslednji žanri: jazz (6,3%), metal (5,4%) in reagge (5,2%).

Ostali večkrat izbrani žanri, ki naj bi bili preslabo zastopani v Sloveniji, so še

klasična glasba, blues, funk, punk, alter rock, techno in house. Poleg omenjenih

žanrov so anketiranci v sklop Drugo večkrat vnesli hip hop.

Dodatni opredelitvi publike je bilo namenjeno zadnje vprašanje prvega dela

vprašalnika. 'Če poslušate tradicionalni FM radio, kateri tip postaje običajno

poslušate?' Študenti so izbirali med: nacionalnimi (ARS, VAL202, A1 – Slovenija

1 …), komercialnimi (Radio 1, Radio Capris, Radio City, Radio Antena …), radii

posebnega pomena (verski radio - Radio Ognjišče), lokalni radio (Radio Gorenc,

Radio Robin, Radio Triglav, Radio Univox, Radio Velenje) ali

skupnostnimi/študentskimi radii. Največkrat (62,8%) je bil izbran komercialni radio,

22,8% nacionalni radio, sledil jim je študentski radio z 10,2%.


23

Graf 4 –Navade spremljanja vsebin zvočnih medijev – Če poslušate tradicionalni FM radio, kateri

tip običajno poslušate?

3.2.2 Drugi del - Navade spremljanja spletnih tehnologij z zvočnimi vsebinami

Drugi del vprašalnika se je navezoval na študentske navade poslušanja audio

vsebin preko spleta. Zanimalo me je, koliko in kako z uporabo interneta poslušajo

glasbo in govor.

Prvih pet vprašanj drugega dela sem združil v skupni sklop. V njem sem povprašal

o kvantiteti poslušanja audio vsebin, glede na različne spletne ponudbe.

Anketiranci so odgovarjali z: ne poslušam, zelo redko poslušam, redko poslušam,

srednje pogosto poslušam, pogosto poslušam ali zelo pogosto poslušam.

Na spletu 2.0 so tudi za poslušanje audio vsebin najbolj popularne rešitve

družbena omrežja. Na vprašanje 'Kako pogosto spremljate audio vsebine preko

družbenih medijev?' (Youtube, Soundcloud, Mixlr, Hubbub, MixCloud ect.) je na

pogosto poslušam in zelo pogosto poslušam skupaj odgovorilo kar 67,4%

vprašanih, od tega jih 36,9% zelo pogosto posluša glasbo na tak način. Ta

podatek ni presenetljiv, saj splet 2.0 temelji na družbenih omrežjih in študenti so

prav tista publika, ki jih ta trenutek najbolj redno uporablja. Z vprašanjem o

poslušanju spletnih radijskih postaj tipa Shoutcast, Last.fm in podobnih so se

anketiranci odzvali prav nasprotno. Ne posluša, zelo redko in redko posluša jih kar


24

74,8%, pogosto pa spletne radijske postaje posluša le 4,3% vprašanih. Ta tip

spletnega radia je nastal pred nastankom velikih družbenih omrežij (v času

revolucije spletnih forumov) in je sedaj postal relativno zapostavljen ter pozabljen.

V primerjavi z internetnimi radii, tradicionalni FM radio študenti poslušajo raje. V

osemnajstem vprašanju sem študente vprašal, kako pogosto spremljajo

tradicionalne FM radie preko spleta (če jim to omogočajo). Odstotkovno so se

študenti razporedili enakomerno. Spletni tok tradicionalnih FM radiov pogosto

posluša 12,3% vprašanjih, srednje pogosto 20,6%, redko 22,8% in zelo redko

23%. V primerjavi s spletnim tokom so spletne vsebine strani informativnih medijev

pretežno slabo spremljane s strani študentov. Takšnega tipa internetnih vsebin ne

spremlja, zelo redko in redko spremlja kar 77,8% študentov, zelo pogosto pa jih

posluša manj kot odstotek vprašanih. Peto vprašanje se je navezovalo na namizne

aplikacije, ki prenašajo spletni tok (Spotfy, iTunes ect.). Takšne aplikacije so

relativno nove in predvsem v Sloveniji trenutno še nerazširjene, zato je kar 50%

vprašanih odgovorilo, da takšnih rešitev ne uporabljajo.

Graf 5 – Navade spremljanja spletnih tehnologij z zvočnimi vsebinami: FM radijske postaje na

internetu V enaindvajsetem vprašanju sem študente povprašal bolj specifično o družbenih

omrežjih, ki ponujajo audio vsebine. Med predlogi sem naštel šest omrežij:

Youtube, Soundcloud, Last.fm, Mixlr, Hubbub in MixCloud. Zanimalo me je, katero

omrežje najbolj pogosto uporabljajo. Kot pričakovano je bil največkrat izbran

Youtube, izbralo ga je kar 66,6% anketiranih, sledil mu je Soundcloud s 14,4%,


25

nekaj anketirancev pa je v razdelek 'Ostalo' še navedlo omrežje 8track, ki

omogoča uporabnikom oblikovanje playlist s pomočjo Youtube-a in Soundcloud-a.

Zaradi pričakovanja, da bo platforma Youtube največkrat izbrano družbeno

omrežje, sem v naslednjem vprašanju povprašal anketirance, na kakšen način

največkrat predvajajo izbrane audio vsebine. Za možne odgovore sem jim ponudil

nekaj osnovnih funkcij tega družbenega omrežja: Predvajam posamezne

posnetke, ki jih poznam od prej in zaporedje sproti sam ustvarjam, Predvajam

lastno predpripravljeno playlisto, Predvajam playliste drugih uporabnikov, Ob

poslušanju sproti predvajam/iščem novo glasbo, Predvajam glasbo, ki mi jo

priporoča youtube (priporočeno, predstavljeno), Youtube uporabljam za

predvajanje glasbe, zaradi video vsebine (spoti, live posnetki ect.) in Ne

uporabljam youtube-a za predvajanje audio vsebin. Možnih je bilo več odgovorov

in kar 247 (32,8%) od 325 anketirancev je odgovorilo, da največkrat ustvarja

zaporedje posnetkov sproti. Na drugem mestu so študenti izbrali, da predvajajo

posnetke, ki jih poznajo od prej, na tretjem mestu pa uporabniki poslušajo lastno

predpripravljeno playlisto.

Vse bolj pogosto opažamo, da študenti med druženjem uporabljajo za predvajanje

glasbe spletno omrežje Youtube kot glasbeni Jukebox. Zato sem postavil

vprašanje: 'Ali v času druženja uporabljate spletno platformo Youtube kot osnovo

za predvajanje glasbe na principu Jukebox-a?'. 73,8% vprašanih je odgovorilo

pritrdilno, 26,2% pa je takšno obliko predvajanja zavrnilo.


26

Graf 6 – Navade spremljanja spletnih tehnologij z zvočnimi vsebinami: Ali v času druženja

uporaboljate spletno platformo Youtube, kot osnovo za predvajanje glasbe na pricipu Jukebox-a? Zadnji sklop študentskih navad poslušanja audio vsebin preko spleta se navezuje

na največje družbeno omrežje Facebook. Zanimalo me je, če in zakaj študenti

poslušajo audio posnetke preko tega omrežja. Odgovori so bili relativno

enakomerno izbrani. Anketiranci so pri tem vprašanju lahko izbirali med več

možnimi odgovori. Najpogosteje so izbrali možnost, da predvajajo posnetke, ki jih

poznajo že od prej. Za to možnost se jih je opredelilo 26,3%, na drugem mestu je

sledil odgovor, da predvajajo tiste posnetke, ki se jim zdijo zanimivi zaradi prijatelja

ali vira deljenja (23,3%), sledili so posnetki, ki se uporabnikom Facebooka zdijo

zanimivi zaradi naslova (17,9%), četrto mesto pa sta si delili možnosti 'Predvajam

posnetke, ki sem jih sam delil' in 'Predvajam audio posnetke, ki se mi zdijo

zanimivi zaradi pripisa, ki ga doda prijatelj' (14,5%).

Zadnje vprašanje v drugem delu se je prav tako navezovalo na družbeno omrežje

Facebook. Zanimalo me je, koliko posnetkov študenti povprečno pogledajo. Izbirali

so lahko med: Več kot 10 posnetkov dnevno, Od 5 do 10 posnetkov dnevno, Od 1

do 5 posnetkov dnevno, Nekaj posnetkov na teden, Nekaj posnetkov na mesec,

Nekaj posnetkov na leto ali Ne predvajam posnetkov in Ne uporabljam Facebook-

a. Najpogosteje so odgovorili z 'Nekaj posnetkov na mesec' (30,2%), sledilo je

'Nekaj posnetkov na teden' (28,9%) in tretji najpogosteje zastopan odgovor je bil

'Od 1 do 5 posnetkov dnevno' (12,3%).


27

Graf 7 - Navade spremljanja audio posnetkov, deljenih preko družbenega omrežja Facebook:

Kakšne audio posnetke predvajate?

3.2.3 Tretji del – Študentski radio

V zadnjem delu vprašalnika sem študente povprašal o njihovem poznavanju

slovenskih radiov študent ter jih prosil za mnenje. V prvem vprašanju sem jih

povprašal, kaj je po njihovem mnenju funkcija študentskega radia. Možnih je bilo

več odgovorov. Izbirali so lahko med: Medij, ki opozarja na aktualno politično

stanje, Medij, ki opozarja na kulturno dogajanje, Medij, ki obvešča o študentski

politiki (ŠOU, ŠOUM), Medij, ki predstavlja novo glasbo, Medij, ki predvaja

popularno glasbo, Medij, ki obvešča o študentskih dogodkih, Medij, ki obvešča o

študentskih klubih (zveza ŠKIS), Medij s popularno-zabavno vsebino, Medij, ki

obvešča o univerzi (Univerza v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem), Medij, ki

pripravlja kulturne vsebine (radijske igre, recenzije, pravljice ect.), Medij, ki

prenaša izobraževalne vsebine (predavanja) in opisnim odgovorom Drugo.

Najbolj pogost odgovor na to vprašanje je bil 'Medij, ki obvešča o študentskih

dogodkih' (14.4%), na drugem mestu je bil odgovor 'Medij, ki obvešča o študentski

politiki' in na tretjem mestu 'Medij, ki obvešča o univerzi (Univerza v Ljubljani,

Mariboru, na Primorskem)', na četrto mesto pa se je uvrstil odgovor 'Medij, ki

predstavlja novo glasbo'. Ostali odgovori so se gibali med 4,9% in 7,9%. Več


28

anketirancev je odgovorilo z odgovorom 'Drugo' in obrazložilo, da ne poznajo

študentskih radijskih postaj.

Anketirance sem prav tako povprašal o tem, kako naj bi deloval študentski radio.

Največkrat so študenti odgovorili z možnostjo 'Radio se financira s strani oglasov,

univerze, študentske organizacije, a še vedno deluje kot samostojna entiteta'.

Graf 8 – Obrazložitev mišljenja o študentskih radiih: Kako po vašem mnenju deluje, oziroma bi

moral delovati študentski radio? Zadnji dve vprašanji ankete sta se navezovali na delujoče študentske radie.

Zanimalo me je, ali študenti poznajo in ali poslušajo ljubljanski Radio Študent (RŠ)

in Mariborski radio študent (MARŠ). Oba radia sta največkrat dobila odgovor, da

radio poznajo, a ga ne poslušajo. MARŠ s 45,5%, RŠ s 54,8%. Radia Študent ni

poznalo 24,3% vprašanih, Mariborskega radia študent pa kar 34,5%. Mariborski

radio študent redno posluša 2,5% vprašanih, občasno pa 17,8%. Podoben vzorec

se je ponovil pri ljubljanskem Radiu Študent. Občasno ga posluša 17,2%, redno

pa 3,7% vprašanih.


29

4 ŠTUDENTSKI RADIO ENAINDVAJSETEGA STOLETJA

4.1 Radio druge dekade enaindvajsetega stoletja Glede na ugotovitve raziskave, strokovnega mnenja medijskih poznavalcev in

zgodovine radia lahko sklepamo, da je radijski program še vedno konkurenčen

medij. Njegova posebnost je možnost adaptacije na tehnološki razvoj. Radio je v

zgodovini preživel obdobje, v katerem je deloval kot osnovno komunikacijsko

sredstvo (dvosmerni medij), kot primarni medij za obveščanje javnosti in kot

sekundarni medij, katerega namen je zabava publike na delovnem mestu ali na

poti. Prav tako je njegova funkcija ostala nespremenjena z izumom gramofonskih

plošč, kaset, CD-jev in mp3-jev, saj jih je znal izkoristiti za lastno nadgradnjo. Na

podlagi teh ugotovitev lahko z gotovostjo trdimo, da bo preživel tudi spletni tok,

vendar se bo zaradi njega seveda tudi spremenil.

V prvem desetletju enaindvajsetega stoletja se je radio uspešno tehnološko

nadgradil za uporabo preko spleta. V nasprotju s spletnim medijem spleta 2.0 in z

družbenimi omrežji radio ne povzroča kolektivne individualizacije, ampak ravno

obratno. Kljub značilnosti, da radio publiko ločuje glede na glasbene žanre, je

pomemben dejavnik njegovega delovanja združevanje poslušalcev. Prav to pa

omogoča novodobni način ustvarjanja radijskega progama z vključevanjem

poslušalcev vanj. V Sloveniji so takšen način moderiranja začele pred kratkim

uvajati javne radijske postaje. Na principu aktivnega poslušanja, uporabe

modernih tehnologij in družbenih omrežij radio postaja platforma za ustvarjanje

dialoga in za izražanje osebnih mnenj. Radio tako omogoča dialog med

naključnimi posamezniki, ki se drugače ne bi zgodil. Radijski poslušalec je postal

aktivnejši od televizijskega gledalca ali bralca časopisa.

Pomemben dejavnik v takšnem dialogu predstavljajo študenti, ki z zaključkom

svojega študija postanejo primarna publika radia in je njihova vključitev v dialog

pomembna. Ustvarjanje takšnega radijskega medija, ki usmeri študentsko publiko

v dialog in ga pripravlja na postštudijsko življenjsko obdobje, je na slovenskem

potreben.


30

4.2 Radio Študent kot oblika vključitve v moderno družbo Če se ozremo na prvo desetletje enaindvajsetega stoletja, ugotovimo, da je

internet dopolnjeval radijski program le vsebinsko, medtem ko si danes radijski

moderator ne more več privoščiti neposrednega branja novic z interneta. Velika

večina študentov je rednih uporabnikov interneta in v primeru, da napovedovalec

bere informacije z Wikipedije, to hitro prepozna. Takšno navajanje dejstev je

danes nesprejemljivo, saj jih lahko poslušalec sprejme hitreje in bolj koncentrirano

samostojno. Prav tako si moderna radijska postaja ne more več privoščiti

informiranja poslušalstva o dnevnem dogodku, o katerem izvejo že vse v posebej

za to oblikovanem logotipu brskalnika Google. Večina poslušalcev dnevno

spremlja internet (in posledično uporablja tudi Googlove produkte) in z

informiranjem o takšnih dejstvih vsebina radijskega programa ne prinaša dovolj

zanimivih tem za poslušalce. Kljub temu je novodobni radio odvisen od interneta,

predvsem, kot že omenjeno, od družbenih omrežij.

Na podlagi opravljene raziskave ugotavljam, da je med študentsko publiko

prisotna visoka poslušanost komercialnih radijskih postaj, zato bi moral študentski

radio z vstopom na medijski trg to publiko zadovoljiti s konkurenčno vsebino. Na

taki postaji se ne bi smeli predvajati ponavljajoči se vzorci klasičnih informativnih

programov komercialnih radijskih postaj, temveč bi morali študentski publiki

ponuditi nove in drugačne vsebine. Študentski radio ne more konkurirati

komercialnim radiom s popularnim programom, zato je njegov glavni adut

inovativnost. Za ustvarjanje komercialnega medija je potrebno veliko kapitala,

poleg tega pa je zaradi močnejše konkurence podvržen visoki stopnji tveganja

uspešnosti. Moderni študentski radio bi moral vključevati želje študentov in jih

hkrati spodbujati k združevanju v različne interesne skupine.

Čeprav bi program lahko lažje oddajali izključno preko spleta, je iz raziskave

razvidno, da je modulacijski prenos še vedno potreben, saj so tradicionalni FM

radii redno poslušani in imajo konotacijo resnejšega medija. Ciljna publika posluša

radijski program večinoma na poti in šele na drugem mestu doma, zato je dostop

preko frekvence še toliko pomembnejši.

Iz raziskave je razvidno tudi, da več kot polovica študentov raje posluša glasbene

ter govorne vsebine v primerjavi z izključno glasbeno vsebino. Glede na ta


31

podatek je vsak drugi študent potencialni poslušalec radia, da pa ga ta doseže je

potreben njemu zanimiv program, tako glasbeni kot tudi govorni.

Za ustvarjanje glasbenega programa, ki bi bil konkurenčen trenutno popularnim

medijem, bi moral moderen študentski radio ugoditi željam poslušalcev ter

predvajati glasbo, ki v ostalih slovenskih medijih ni dovolj pogosto predvajana. Kot

nam prikazuje raziskava, študenti najraje poslušajo klasični rock, pop rock, pop in

80's glasbo. Ti žanri so redno zastopani v komercialnih medijih. Da bi moderni

študentski radio temu izboru uspešno konkuriral, mora izbrati večji spekter

različnih glasbenih žanrov, ki so med študenti manj popularni. Tako bi zajel velik

delež preostale publike. S tem imamo v mislih žanre, ki bi jih želeli študenti večkrat

slišati v slovenskem medijskem prostoru, torej bi glasbeni program morali

primarno sestavljati alternativni rock, electro rock, techno, house, reeage, metal,

punk, blues, klasična glasba, hip-hop, funk in jazz. S tako širokim glasbenim

spektrom bi radijska postaja zadovoljila široko publiko, ki ne posluša komercialnih

radiov. V raziskavi so med željami po širitvi glasbenega spektra slovenskih

medijev predvsem izstopali jazz, metal in reagge. Ti glasbeni žanri so med

študenti razmeroma pogosto poslušani in oblikujejo večje subkulture. Predstavniki

takšnih subkultur ali poznavalci omenjenih zvrsti bi morali v sklopu radijskega

programa predstavljati glasbene novosti v avtorskih oddajah.

Govorni program moderne študentske radijske postaje bi moral biti sestavljen na

principu skupnostnega radia. Da bi radio dosegel takšno obliko, bi bile govorne

vsebine razdeljene na dva dela. Prvi del bi obsegal redni radijski program, ki bi

predstavljal splošne vsebine, in drugi del, ki bi ga sestavljale oddaje. Redni radijski

program bi bil, enako kot glasbene vsebine, sestavljen na podlagi želj poslušalcev.

To bi bile spet vsebine, ki so v slovenskih medijih premalo zastopane. Raziskava

prikazuje, da študenti pogrešajo izobraževalne govorne vsebine. Izobraževalna

funkcija študentskega radia bi morala biti del rednega dnevnega programa, ki bi ga

morala pomagati ustvarjati univerza. S predavanji o zanimivih in aktualnih temah

bi univerza izkazovala kvaliteto svojih študijski programov, profesorji bi s tem

pridobili možnost javnega izražanja, radio pa bi pridobil kvalitetno vsebino, s tem

da bi poslušalcem omogočil brezplačno izobraževanje. S kvalitetno povezavo med

univerzo ter radiom bi lahko profesorji najboljše ter najbolj inovativne diplomske in


32

magistrske naloge ter doktorske disertacije predstavljali v sklopu radijskega

programa.

Preostali del rednega programa bi sestavljale zabavne vsebine, tehnološke

novosti, radijske igre, glasbene novice in pogovorne oddaje. Za boljšo vključenost

študentske populacije v program bi lahko informacije črpali od študentov iz

različnih fakultet.

Univerza oziroma njeni študenti bi lahko dopolnjevali program študentske radijske

postaje z vsebinami, ki bi jih ustvarjali ob študiju. Radio bi lahko bil motivator, ki bi

študentom podal razlog za dvig kvalitete izdelkov. Študenti bi takšne radijske

prispevke uporabili kot reference v svojem življenjepisu.

Drugi del radijskega programa bi sestavljale oddaje različnih interesnih skupin,

manjšin in subkultur. Oddaje bi se morale nanašati na glasbene zvrsti, na

interesna področja, kulturo, aktualno politično stanje, poleg njih pa dobile vstop v

medijski prostor tudi manjšine (Romska skupnost, Madžarska manjšina) in

študentske skupine (sociologi, humanisti, literati ...) z avtorskimi oddajami.

Celoten program bi moral biti dobro zastopan tudi na spletu. Spletna stran radia bi

morala delovati kot dopolnilo k programu. Z redno objavljanimi novicami,

vsebinami in prispevki bi radio pridobil novo dimenzijo. Dimenzijo, ki je nujno

potrebna v komunikacijski dobi. Program ne sme biti enkraten, čeprav je to

specifika radijskega programa, ampak bi moral biti ponovno dostopen na spletu,

sistematično razporejen glede na vsebino in redno vzdrževan. Vsebina spletne

strani bi morala biti redno objavljana tudi na družbenih omrežjih. Za delitev takšnih

vsebin je zaradi množične uporabe najbolj primeren Facebook. Drugo trenutno

najbolj priljubljeno socialno omrežje, Twitter, pa bi moderen študentski radio lahko

uporabljal kot komunikacijsko orodje za stik s poslušalci. Tok tega socialnega

omrežja bi bil prav tako objavljan na spletni strani, s čimer bi spodbujal

obiskovalce k spremljanju radijskega programa ter k sodelovanju v debati.

Oglaševanje v takšnem programu bi moralo biti izredno strogo omejeno na

oglaševanje kulturnih in športnih dogodkov znotraj programskih blokov. Takšne

napovedi bi bile brezplačne, vsi objavljeni dogodki pa bi s tem dobili možnost

dodatnega eternega časa kot oglasni spoti. Spoti bi bili predvajani znotraj

programa, a s časovno omejitvijo. Financ ne bi prinašalo predvajanje oglasov,


33

ampak njihova produkcija. Tako bi radio spodbujal kreativnost radijskih delavcev in

se osredotočil le na študentom prijazno oglaševanje.

Delovanje medija bi moralo biti podprto s strani vsaj ene večje organizacije, pri

pripravi opisanega radijskega programa pa bi morala obvezno sodelovati univerza.

Tudi po mnenju študentov bi radio moral delovati s pomočjo univerze, študentske

organizacije ter se dodatno še delno financirati z oglasi, vendar pa bi moral še

vedno ostati samostojna entiteta.


34

5 SKLEP Radio kot medij deluje že slabih sto let in skozi ta čas je doživel že veliko

tehnoloških in vsebinskih sprememb. Zaradi vedno hitrejše komunikacije, za

katero je kriv internet, so v zadnjih letih vsi mediji postavljeni pred velik izziv,

prilagoditi se morajo digitalni dobi. Osrednja sprememba, ki sta jo doživela oba

tradicionalna medija, radio in televizija, je izguba pomembnosti programskega

toka. Spletne tehnologije omogočajo pogled nazaj, črpanje vsebine z različnih

virov in njihovo združevanje. Internet je povečal svoj vpliv tudi z možnostjo

spletnega druženja preko družbenih medijev. Tradicionalni medijskih svet se bo v

prihodnosti moral prilagoditi tem spremembam.

Hipotezo, da študentska publika raje uporablja spletne tehnologije za poslušanje

zvočnih vsebin kot radio, lahko deloma zavrnem, deloma pa potrdim, saj sem v

raziskavi ugotovil, da več kot 40% vprašanih posluša tradicionalni FM radio vsaj

enkrat na dan. Na drugi strani preko interneta spremlja audio vsebine nekaj manj

kot 60% študentov. Glede na te podatke, je res, da študentska publika v večji meri

uporablja internet, vendar je poslušanje radia temu še vedno izredno

konkurenčno. Iz tega lahko sklepamo, da bo radio tudi v prihodnosti poslušan.

Drugo hipotezo, da radio lahko izkoristi spletne tehnologije za dopolnitev svojega

programa, potrjujem, saj spletne tehnologije dodajajo dimenzijo povratnih

informacij v program radia. V tej kombinaciji se radio in družbena omrežja med

seboj dopolnjujeta. Radio preko spleta aktivira uporabnike družbenih omrežij ter

znotraj radijskega programa ustvari aktivno skupnost poslušalcev. Ta interakcija

med uporabniki spleta, moderirana s strani poznavalca, je zanimiva tudi za širšo

publiko in lahko ustvari konstruktivno debato.

Moderni medijski svet postaja vedno bolj usmerjen, išče ciljno publiko in ustvarja

specifičen program zanjo. Takšen proces se dogaja tudi v radijskem svetu, kljub

dejstvu da je radio, glede na to kakšno glasbo predvaja, že sam ožje usmerjen

medij. V specifični situaciji slovenskih radiov študent pa se odpira vprašanje širitve

frekvenčnega oddajanja preko celotne države. Glede na trend ožje usmerjene

politike oddajanja, potrjujem, da bi moderni študentski radio moral biti lokalno

usmerjen. Še posebej za skupnostne študentske radie je pomembno, da so

lokalno usmerjeni in da omogočajo študentom vsake univerze možnost


35

sodelovanja v ustvarjanju programa. Z oddajanjem preko nacionalne in ne lokalne

frekvence bi onemogočili uspešno ustvarjanje programa ostalih študentskih radiov.

Cilj te diplomske naloge je bil dokazati, da je radijski program med študentsko

populacijo še vedno redno poslušan. To je tudi razvidno iz raziskave. Kljub razvoju

modernih internetnih storitev, ki navidezno konkurirajo tradicionalnim FM radiom,

je prihodnost tega medija v Sloveniji še vedno perspektivna. Nove tehnologije

sicer vplivajo na njegovo delovanje, a s pravilno adaptacijo obstoječega programa

lahko slovenske radijske postaje razširijo svoj vpliv in pridobijo več publike, kot so

jo imele do sedaj.

Ob zaključku diplomske naloge lahko sklenem, da so radijske postaje še vedno

pomemben del slovenske medijske pokrajine. Navkljub trenutno slabši poziciji

slovenskih študentskih radiov pa je njihov položaj v tem kontekstu izredno

pomemben. Na skupnostnih radiih študentskega tipa lahko študenti neposredno

vpeljujejo nove ideje radijskega ustvarjanja in tako z inovativnimi pristopi radiu

omogočijo ponovno kameleonsko prilagoditev na specifične zahteve sodobnega

časa. V času hitrega prenosa informacij je torej radio še vedno pomemben medij,

ki lahko sledi razvoju in vpliva na vsestranski pogled na svet.

Ne glede na vse pa je na koncu najpomembnejše, kaj radio poslušalcem

pravzaprav sporoča. Kot je rekel Bertolt Brecht: »Težko je človeku, ki ima kaj za

povedati, pa ne najde poslušalcev; še težje je poslušalcem, ki ne najdejo nikogar,

ki bi jim imel kaj povedati.«


36

6 VIRI IN LITERATURA Bobnič, Robert, 2013: Kaj vse so mediji bili, kaj so in vse bi lahko bili - Radio

Študent. http://www.radiostudent.si/kultura/dlako-z-jezika/kaj-vse-so-mediji-bili-kaj-so-in-

kaj-vse-bi-lahko-bili (Dostop 18.7.2013)

Commit to Community Radio, nd. http://committocommunityradio.org.au/about/

(Dostop 28.8.2013)

Eridon, Corey, 2012: 12 Revealing Marketing Stats About Facebook for Business

– HubSpot. http://blog.hubspot.com/blog/tabid/6307/bid/33571/12-Revealing-Marketing-

Stats-About-Facebook-for-Business.aspx (Dostop 15.10.2013)

DVB-T – Digitalna Prizemna Televizija v Sloveniji, nd. http://dvb-t.apek.si/ (Dostop

17.8.2013)

Fraser, Colin in Sonia Restrepo Estrada, 2001: Community radio handbook.

Bangkok: UNESCO Office Bangkok and Regional Bureau for Education in Asia

and the Pacific.

Froomkin, Michael, 2011: Lessons Learned Too Well: The Evolution of Internet

Regulation. https://www.cdt.org/blogs/lessons-learned-too-well-evolution-internet-

regulation (Dostop: 8.8.2013)

History of Radio Luxembourg and its English service – Radio Luxembourg, nd.

http://www.radioluxembourg.co.uk/?page_id=2 (Dostop 17.8.2013)

Skupnostni/participatorni mediji - Internet Archive, 2009.

http://archive.org/details/Plansak (Dostop: 28.8.2013)

Informacijski pooblaščenec izdal smernice glede uporabe piškotkov – Informacijski

pooblaščenec. https://www.ip-rs.si/novice/detajl/informacijski-pooblascenec-izdal-

smernice-glede-uporabe-piskotkov (Dostop 15.8.2013)


37

Internet, 2013. Wikipedija, prosta enciklopedija. http://en.wikipedia.org/wiki/Internet

(Dostop 8.8.2013)

Facebook Statistics – KISSmetrics, 2013. http://blog.kissmetrics.com/facebook-

statistics/ (Dostop 15.8.2013)

Lovink, Geert, 2013: A World Beyond Facebook: Introduction to the Unlike Us

Reader. Lovink, Geert in Miriam Rasch (ur.): Unlike Us Reader – Social Media

Monopolies And Their Alternatives Lovink. Amsterdam: Institute of Network

Cultures. 9-15.

Aktualno: Radio Marš od 1990 do 2007, nd. Mariborčan.

http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=134 (Dostop 28.8.2013)

Marconi Company, 2013. Wikipedija, prosta enciklopedija.

http://en.wikipedia.org/wiki/Marconi_Company (Dostop 18.7.2013)

Member – AMARC, nd. http://amdb.amarc.org/public_list2.php?admreg=EEC (Dostop

28.8.2013)

Miconi, Andrea, 2013: Under the Skin of the Networks: How Concentration Affects

Social Practices in Web 2.0 Environments. Lovink, Geert in Miriam Rasch (ur.):

Unlike Us Reader – Social Media Monopolies And Their Alternatives Lovink.

Amsterdam: Institute of Network Cultures. 89-102.

Narrowcasting – WiseGeek, nd. http://www.wisegeek.com/what-is-narrowcasting.htm

(Dostop 10.8.2013)

O'Neill, Brian, 2008: The Future of Radio is Still Digital—But Which One? Expert

Perspectives and Future Scenarios for Radio Media in 2015. http://www.academia.edu/224054/_2008_The_Future_of_Radio_is_Still_Digital_-


38

_But_Which_One_Expert_Perspectives_and_Future_Scenarios_for_Radio_Media_in_20

15 (Dostop 7.8.2013)

Oseli, Petra, 2001: Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?, Medijska preža

#12, poletje-jesen 2001. http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/12/radio/

(Dostop 28.8.2013)

Pirc, Tatjana, 2005: Radio: zakaj ga imamo radi. Ljubljana: Modrijan.

Pirate Radio Report 2002. Channel 4 News – YouTube, 2007.

http://www.youtube.com/watch?v=uVCR4SivV4s (Dostop 18.8.2013)

Radio – APEK, nd. http://www.apek.si/elektronski-mediji-radio (Dostop 28.8.2013)

Radio Caroline, 2013. Wikipedija, prosta enciklopedija.

http://en.wikipedia.org/wiki/Radio_Caroline (Dostop 17.8.2013)

Radio Študent Ljubljana, 2013. Wikipedija, prosta enciklopedija.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Radio_Študent_Ljubljana (Dostop 28.8.2013)

Radio Caroline 1965 documentary "I Love Caroline On 199" – YouTube, 2013.

http://www.youtube.com/watch?v=U8xvfBraulg (Dostop 17.8.2013)

Suther, Tim, 2010: From broadcast to narrowcast – Direct Marketing News.

http://www.dmnews.com/from-broadcast-to-narrowcast/article/191201/# (Dostop

10.8.2013)

F. Wilson, Ralph, 2001: Alleviating Advertising Anorexia – WebMarketing Today.

http://webmarketingtoday.com/articles/ad-anorexia/ (Dostop 10.8.2013)

ZizekGangnamStyle – YouTube, 2013.

http://www.youtube.com/watch?v=8eyGqjRS0OI (Dostop 12.8.2013)


39

7 PRILOGE

7.1 ANKETNI VPRAŠALNIK Anketni vprašalnik: diplomska naloga Rabe in prihodnost radia v Sloveniji

3 SKLOPI VPRAŠANJ:

-‐ osnovno o poslušalčevem stilu poslušanja; kako in kdaj posluša audio vsebine in ali spremlja govorne vsebine

-‐ internetne navade; kakšne, koliko študent uporablja internetne rešitve audio vsebin

-‐ študentski radio; kakšen radio si študenti želijo poslušati oz. kaj za njih pomeni radio študent

Omejitev starosti: vsi s statusom študenta

SPOL: Študent

Moški/Ženska

IZOBRAZBA: Univerza

Smer

Letnik


40

1. Študenti in audio vsebine 1.1. Navade poslušanja audio vsebin glede na tip

Prosimo, izberite pogostost poslušanja navedenega tipa medija.

Možen je en odgovor.

1.1.1 TV (spoti, glasbene TV) • nikoli ne spremljam • nekajkrat letno spremljam • nekajkrat mesečno spremljam • nekajkrat na teden spremljam • spremljam enkrat dnevno • spremljam dnevno, več ur

1.1.2 Radio (tudi internetni)

• nikoli ne spremljam • nekajkrat letno spremljam • nekajkrat mesečno spremljam • nekajkrat na teden spremljam • spremljam enkrat dnevno • spremljam dnevno, več ur

1.1.3 Internet (youtube, grooveshark, last.FM, Spotify ect.)


1.1.4 Osebni predvajalnik (mp3, telefon, CD player, kasetar, gramofon, ect.)



41

1.2 Navade poslušanja audio vsebin po lokacijah Prosimo, izberite lokacijo, na kateri običajno spremljate audio vsebine.

Možnih je več odgovorov.

1.2.1 TV (spoti, glasbene TV)

• na poti (v avtomobilu, na avtobusu, v vlaku, peš, na kolestu, ect.) • na delovnem mestu • na zabavi/prostem času • doma • ne spremljam tega tipa medija

1.2.2 Radio (tudi internetni)


1.2.3 Internet (youtube, grooveshark, last.FM, ect.)


1.2.4 Osebni predvajalnik (mp3, telefon, CD player, kasetar, gramofon, ect.)



42

1.3 Navade spremljanja vsebin zvočnih medijev Sledi sklop vprašanj o glasbenih in govornih vsebinah.

1.3.1 Običajno poslušam: Prosimo, izberite eno izmed spodaj navedenih možnosti.


• izključno glasbene vsebine (samo glasbo) • izključno govorne vsebine (samo radijski govor, branje, predavanja, ect.) • glasbene in govorne vsebine (radio ali podobno formo medijskega programa)

1.3.2 Katere tipe govornih vsebin spremljate?

Prosimo, izberite spodaj navedene možnosti.


• zabavne vsebine (šale, telefonske potegavščine, ect.) • dnevno-informativne vsebine • vreme • prometne novice • politične novice • kulturne vsebine • športne novice • tehnološke vsebine • glasbene novice • predavanja • zvočne knjige in pravljice • pogovorne oddaje • kontaktne oddaje • radijske igre • govornih vsebin ne spremljam • bi spremljal, a zame ni primernih vsebin (priporočajte)

1.3.3 Katero govorno vsebino najraje spremljate? Prosimo, izberite enega izmed spodaj naštetih govornih tipov, ki ga najrajši

spremljate.



43

• zabavne vsebine (šale, telefonske potegavščine, ect.) • dnevno-informativne vsebine • vreme • prometne novice • politične novice • kulturne vsebine • športne novice • tehnološke vsebine • glasbene novice • predavanja • zvočne knjige in pravljice • pogovorne oddaje • kontaktne oddaje • radijske igre • govornih vsebin ne spremljam

1.3.4 Katere govorne vsebine najbolj pogrešate?

Izberite izmed govornih vsebin, ki je po vašem mnenju najslabše zastopana v

slovenskem medijskem prostoru.


• zabavne vsebine (šale, telefonske potegavščine, ect.) • dnevno-informativne vsebine • vreme • prometne novice • politične novice • kulturne vsebine • športne novice • tehnološke vsebine • glasbene novice • predavanja • zvočne knjige in pravljice • pogovorne oddaje • kontaktne oddaje • radijske igre • govornih vsebin ne spremljam


44

1.3.5 Katero glasbeno vsebino najraši spremljate? Izberite žanr glasbe, ki najbolj ustreza vašemu okusu.


• Pop • R’n’B • Pop rock • Klasični rock • Alter rock • Acid rock • Electro rock • Electro pop • Techno • House (acid, deep, ambient,…) • Break-beat • Disco • 80’s • Dub • Reggae • Metal • Punk • Post-punk • Post-punk revival • Hard-core • Swing • Blues • Rock’n’roll • Klasika • Operna glasba • Funk • Gospel • Acid jazz • Atonalna glasba • Jazz • Experimental • World music • Avant-garde • Bossa Nova • Noise • Turbo folk • Tradicionalno romsko glasbo • Popularno romsko glasbo • Klezmer • Poslušam vse zvrsti glasbe


45

• Drugo, prosimo navedite:

1.3.6 Katere glasbene vsebine najbolj pogrešate? Izberite žanr glasbe, ki ga najbolj pogrešate na zvočnem mediju, ki ga redno

poslušate.


• Pop • R’n’B • Pop rock • Klasični rock • Alter rock • Acid rock • Electro rock • Electro pop • Techno • House (acid, deep, ambient,…) • Break-beat • Disco • 80’s • Dub • Reggae • Metal • Punk • Post-punk • Post-punk revival • Hard-core • Swing • Blues • Rock’n’roll • Klasika • Operna glasba • Funk • Gospel • Acid jazz • Atonalna glasba • Jazz • Experimental • World music • Avant-garde • Bossa Nova • Noise • Turbo folk


46

• Tradicionalno romsko glasbo • Popularno romsko glasbo • Klezmer • Poslušam vse zvrsti glasbe • Drugo, prosimo navedite:

1.4.1 Če poslušate tradicionalni FM radio, kateri tip postaje običajno poslušate? Prosimo, izberite en tip FM radia, ki ga največkrat slišite ali poslušate

namerno.


• nacionalne (ARS, VAL202, A1 – Slovenija 1,…) • komercialne (Radio 1, Radio Capris, Radio City, Radio Antena,…) • posebnega pomena; verski radio (Radio Ognjiše) • posebnega pomena; lokalni radio (Radio Gorenc, Radio Robin, Radio

Triglav, Radio Univox, Radio Velenje) • skupnostni/študentski radio (Radio Študent, Mariborski Radio Študent)

2. Spletno predvajanje

2.1 Navade spremljanja spletnih tehnologij z zvočnimi vsebinami Prosimo, izberite kako pogosto poslušate izbrano spletno tehnologijo.


2.1.1 Družbeni mediji (Youtube, Soundcloud, Mixlr, Hubbub, MixCloud, ect.)

• ne poslušam • zelo redko poslušam • redko poslušam • srednje pogosto poslušam • pogosto poslušam • zelo pogosto poslušam

2.1.2 Spletne radijske postje (Shoutcast, Last.fm, ect.)


47


2.1.3 FM radijske postaje na internetu


2.1.4 Spletne strani informativnih medijev, ki poleg klasičnih vsebin ponujajo audio posnetke


2.1.5 Namizne aplikacije, ki prenašajo spletni tok (iTunes, Spotfy, ect.)


2.2 Katerim družbenim medijem, ki ponujajo audio vsebine, najbolj sledite? Ko poslušate zvočne vsebine preko družbenih medijev, katere od naštetih

medijev spremljate redno (vsaj petkrat tedensko).


• Youtube


48

• Soundcloud • Last.fm • Mixlr • Hubbub • MixCloud • Ne sledim • Drugo, prosimo navedite:

2.3 Če poslušate avdio vsebine na spletnem ponudniku Youtube, kako največkrat predvajate zvočne vsebine? Youtube ponuja več vrst načinov predvajanja zvočnih vsebin, izberite tiste načine, ki jih kot uporabnik največkrat uporabite. Možnih je več odgovorov.

• Predvajam posamezne posnetke, ki jih poznam od prej in zaporedje sproti sam ustvarjam

• Predvajam lastno predpripravljeno playlisto • Predvajam playliste drugih uporabnikov • Ob poslušanju sproti predvajam/iščem novo glasbo • Predvajam glasbo, ki mi jo priporoča youtube (priporočeno, predstavljeno) • Youtube uporabljam za predvajanje glasba, zaradi video vsebine (spoti, live

posnetki, ect.) • Ne uporabljam youtube-a za predvajanje audio vsebin

2.4 Ali v času druženja (naprimer, druženju s prijatelji), uporabljate spletno platformo Youtube, kot osnovo za predvajanje glasbe na principu Jukebox-a?

• Ne uporabljam spletne platforme Youtube • Ne uporabljam spletne platforme Youtube v ta namen • Da, občasno • Da, redno • Da, vedno

2.5 Navade spremljanja audio posnetkov, deljenih preko družbenega omrežja Facebook

2.4.1 Kakšne audio posnetke predvajate?



49

• Predvajam audio posnetke, ki sem jih sam delil • Predvajam audio posnetke, ki jih poznam • Predvajam audio posnetke, ki se mi zdijo zanimivi zaradi naslova • Predvajam audio posnetke, ki se mi zdijo zanimivi zaradi pripisa, ki ga doda

prijatelj • Nikoli ne predvajam deljenih audio posnetkov • Ne uporabljam Facebook-a

2.4.2 Kako redno predvajate posnetke preko omrežja Facebook? Možen je en odgovor.

• Več kot 10 posnetkov dnevno • Od 5 do 10 posnetkov dnevno • Od 1 do 5 posnetkov dnevno • Nekaj posnetkov na teden • Nekaj posnetkov na mesec • Nekaj posnetkov na leto • Ne predvajam posnetkov • Ne uporabljam Facebook-a

3. Študentski radio

3.1 Razlaga mišljenja o študentskih radiih 3.1.1 Definirajte vašo razlago študentskega radia?


• Medij, ki opozarja na aktualno politično stanje. • Medij, ki opozarja na kulturno dogajanje. • Medij, ki obvešča o študentski politiki (ŠOU, ŠOUM). • Medij, ki predstavlja novo glasbo. • Medij, ki predvaja popularno glasbo. • Medij, ki obvešča o študentskih dogodkih. • Medij, ki obvešča o študentskih klubih (zveza ŠKIS). • Medij, s popularno-zabavno vsebino. • Medij, ki obvešča o univerzi (Univerza v Ljubljani, Mariboru, na

Primorskem).


50

• Medij, ki pripravlja kulturne vsebine (radijske igre, recenzije, pravljice, ect.).

• Medij, ki prenaša izobraževalne vsebine (predavanja) • Drugo, prosimo navedite:

3.1.2 Kako po vašem mnenju deluje oziroma bi moral delovati študentski radio?


• Študenti ga organizirajo samostojno, brez nobene podpore. • Radio podpira univerza (fakulteta/inštitut za medije). • Radio podpira študentska organizacija. • Radio prejema javna sredstva in tako deluje kot samostojno

društvo/zavod/nevladna organizacija, brez podpore študentskih ustanov.

• Radio podpira univerza in študentska organizacija. • Radio se financira se izključno iz oglasov. • Radio se financira s strani oglasov, univerze, študentske

organizacije, a še vedno deluje kot samostojna entiteta. • Drugo, prosimo navedite:

3.2 Navade poslušanja slovenskih radijev študent

V Sloveniji obstajata dva radia študent, ki pokrivata dva največja slovenska mesta. Zanima nas ali poznate omenjena medija in ali ju spremljate.

3.2.1 Ali poznate Radio Študent (RŠ) 89,3MHz, Ljubljana? Možen je en odgovor.

• Da, ga redno poslušam. • Da, poslušam ga občasno. • Da, a ga ne poslušam. • Ne poznam Radia Študent.

3.2.1 Ali poznate Mariborski Radio Študent (MARŠ) 95,9MHz?


• Da, ga redno poslušam. • Da, poslušam ga občasno. • Da, a ga ne poslušam. • Ne poznam Mariborskega Radia Študent.


51

7.2 KRATEK ŽIVLJENJEPIS IN NASLOV ŠTUDENTA

Moje ime je Oskar Štrajn, rodil sem se 29.10.1991 v Postojni in imam stalno

prebivališče v Ilirski Bistrici. Tam sem obiskoval Osnovno šolo Antona Žnideršiča

in nato vpisal na Gimnazijo Ilirska Bistrica. Po uspešno opravljeni maturi sem se

vpisal na študij Medijske komunikacije, smer Medijska produkcija na Fakulteti za

elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru.

V prvem letniku študija sem se zaposlil pri Red Bull Slovenija kot Student Brand

Manager. Od takrat spoznavam osnove modernega oglaševanja in se zanimam za

inovativne ter nekonvencionalne oglaševalske pristope.

V drugem letniku sem bil sprejet na avdiciji radia MARŠ in se eno leto izobraževal

v moderiranju radijskega programa. Naslednje leto sem tam kot prostovoljec začel

opravljati funkcijo vodje organizacije in izvedbe programa (VOIP). V preteklem letu

sem koordiniral ekipo, pripravljal novinarske vsebine ter se zanimal za različne

načine približevanja študentski publiki.

V sklopu prostovoljstva na radiu, sem se udeležil 8. Regionalnega seminarja

študentskih radijskih postaj HEAR ME, ki je potekal od 23.-25. maja 2013 v

Beogradu. Na seminarju sem postal eden izmed podpisnikov Deklaracije

študentskih radijskih postaj in programov.

V tretjem letniku študija sem se prav tako prostovoljno pridružil organizaciji

RAZ:UM (Research & Arts Zone at University of Maribor), v kateri delujem v

skupini Out Of The Box, pri organizaciji OBS seminarjev. V prostem času se

ukvarjam z organizacijo koncertov v Mladinskem Klubu Nade Žagar v Ilirski Bistrici

ter v dvorani Gustaf mariborske Pekarne.

Ime in priimek: Oskar Štrajn

Naslov: Jasen 16.b

Pošta: 6250 Ilirska Bistrica

Telefonska številka: 031-407-620

E-mail: [email protected]


52


53


54

Documents

Strajn Rabe in prihodnost radia v Sloveniji(KONČNA VERZIJA.)