Strokovna podlaga za širše območje vojašnice Lendavska sever

Strokovna podlaga za ire obmoje vojanice Lendavska sever v Murski Soboti

2Priujoa publikacija je rezultat pro-jekta Lendavska Sever, ki ga je izvedlo projektivno podjetje Atelje Ostan Pa-vlin d.o.o. v oktobru 2011. Projekt je naroila Mestna obina Murska Sobota v okviru programa FATE (skrajano iz anglekega naslova From Army to En-trepreneurship) in je izraz elje mestne obine po selitvi vojakega kompleksa iz mestnega sredia in vzpodbujanju podjetnitva na tem mestu.

Z obmojem Lendavska Sever smo se v Ateljeju Ostan Pavlin ukvarjali e leta 2009 v okviru urbanistino-arhitektur-ne delavnice Lendavska Sever, ki jo je organizirala mestna obina. Priujoi projekt idejno nadaljuje ter vsebinsko in tehnino nadgrajuje prejnje delo.

V asu med letoma 2009 in 2011 se je v Murski Soboti izdeloval nov obinski prostorski nart (OPN) in v asu na-ega nartovanja je potekala njegova javna razgrnitev. Na obmoju obdelave je predlagana veja pobuda stanovanj-ske gradnje, ki je predstavljala vhodni podatek za nae delo.

vvProgramske smernice, ki izhajajo iz evropskega projekta FATE, smo na sestanku z vodjo Razvojnega centra Murska Sobota podrobneje oprede-lili. Vsebinski poudarek za prenovo vojaninega obmoja je podjetniki in raziskovalno-razvojni center, ki se izkoria na lokalno prisotne danosti in prednosti.

Predlagano programsko shemo obrav-navanega obmoja smo dopolnili tako, da novo obmoje predstavlja integralni del mesta, tako da se Murska Sobota soasno razvija na vseh nivojih. Poleg obstojee pobude novega blokovske-ga naselja iz OPN smo dodali e bolj zaeljene oblike stanovanjske gradnje in oskrbo z javnimi servisi, kot so ola, vrtec, dom za stareje obane in po-dobne programe.

V tem elaboratu smo urbanistno za-snovo iz leta 2009 prilagodili novim po-gojem in jo vsebinsko nadgradili. Pre-dlagana reitev je nova mestna etrt, ki kae novo razvojno usmeritev za me-sto in regijo. Ponujena stavbna lupina,

s poudarkom na razvojno-raziskovalnih vsebinah pa je tako fleksibilna, da do-pua razline prilagoditve.

1. Uvod

3Razpisno dokumentacijo tev.: 430-0032/2011-2 je Mestna obina Murska Sobota izdala julija 2011. Predmet raz-pisa je bila izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za ire ob-moje VOJANICE Lendavska sever v Murski Soboti kot podlage za nadaljnje prostorsko nartovanje.

Obina Murska Sobota je za obmoje, ki se vkljuno z obstojeo vojanico razteza severno od Lendavske ulice v Murski Soboti, uspeno kandidirala na evropskem projektu Cilj 3, JV Evropa, v okviru projekta F.A.T.E. ki je sofinanci-ran s strani ESRR v viini do 85%, osta-la sredstva pa zagotavlja Mestna obi-na Murska Sobota iz prorauna. Gre za delovni sklop 5 (WP 5). From Army to Entrepreneurship ('od vojske do podje-tnitva') ali kratko F.A.T.E. je projekt, ki se izvaja v okviru programa Jugovzho-dna Evropa, v katerem kot partnerska organizacija iz Slovenije sodeluje Me-stna obina Murska Sobota. Projek-tno partnerstvo zajema predstavnike 8 drav iz JV Evrope (Slovenija, Itali-ja, Madarska, Hrvaka, BiH, Srbija,

Romunija in Grija). Projekt je za Po-murje kot tudi Slovenijo pomemben predvsem zaradi monosti izkorianja opuenih vojakih objektov za razvoj podjetnitva. S projektom F.A.T.E. je elela obina omogoiti bolj podrobno in analitino raziskavo prostora ter re-itev za obmoje stare vojanice.

Obstojee stanje

Obstojee stanje obravnavanega ob-moja smo vsebinsko razdelili v dve skupini: fizine danosti in predlog OPN, ki je predstavljen v javni razgrnitvi.

Predlog OPN, ki je umeen v sredi-no obravnavanega obmoja, obsega 11 stanovanjskih blokov, z viinskim gabaritom P+6-1. Ocenjujemo, da je takna zgostitev stanovanjskega ob-moja v morfolokem smislu in glede na potrebe po stanovanjskih povrinah manj ustrezna, zato smo predlagali zmanjanje gostote.

Fizine danosti na obmoju so:

kompleks vojanice, nova, a opuena vrtnarija, trgovski objekti, obmoje ti-skarne in mehaninih delavnic in goji-e drevesnih vrst.

Zaradi bliine mestnemu srediu (od Trga kulture je celotno obmoje znotraj 15 minutne oddaljenosti pe) in sose-dnjega portno-rekreacijskega centra Fazanerija ocenjujemo, da ima obmo-je velik potencial za razvoj kvalitetne mestne etrti.

2. Projektna naloga

4Osrednja tema naega dela je bila ra-zvoj ustreznih struktur in vsebin po se-litvi vojanice iz obstojeega poloaja, zato smo sprva analizirali njene pro-storske znailnosti in preverili, kakne so monosti za njeno selitev.

Vojanica je bila ustanovljena po 2. svetovni vojni in spada med manje vojake centre v Sloveniji. Obsega niz-ke zidane barake, montane garane objekte za vozila ter osrednji objekt z jedilnico, uilnicami in telovadnico. Ce-loten kompleks je zaradi profesionali-zacije vojske manj zaseden. Objekti so stareji in ne nosijo veje vrednosti. Iz-jema je osrednji vojaniki objekt, ki je konstrukcijsko sicer v dobrem stanju, je pa arhitekturno manj prilagodljiv za nove vsebine.

Prihodnost kompleksa

Ker lokacija v bliini mestnega sredi-a za mesto predstavlja veji prostor-ski potencial, kot ga v vojanici lahko

uresniijo, je Mestna obina Murska Sobota e v asu ministrovanja Karla Erjavca izrazila eljo, da bi Republika Slovenija mestni obini v trajno last prenesla ta zemlja. 2 km proti seve-ru se namre nahaja zemlje, kjer je bilo skladie razstreliva in bi torej vo-janico lahko preselili tja. S sprejetjem predloga OPN, ki je bil predstavljan v javni obravnavi, bo raba spremenjena v takno, da bo omogoala selitev.

Strategija razvoja vojanic v Sloveniji po prikljuitvi zvezi Nato ni znana. S tem sta tudi asovni nart in morebitna lokacija murskosoboke vojanice ne-znani. Kljub temu pa smo za zaetek nartovanja privzeli, da bo vojanica preseljena.

3. Vojanica

5Urbanistina zasnova je oblikovana tako, da upoteva morfoloke znail-nosti lokacije in programsko razdelitev sosednjih obmoij, se navezuje na pro-metno omreje ter definira severni rob mesta.

Pozidava v obmoju je pogojena z mor-fologijo obmoja, ki se klinasto oa od Fazanerije do starega mlina in je ome-jeno z Ledavo na severu in robom sta-novanjskega naselja ob Lendavski ce-sti. V podaljku Slovenske ceste je po predlogu novega OPN nartovano kro-ie, na katerega se prikljuuje novo naselje z 11 novimi stanovanjskimi blo-ki.

Morfologija

Smeri zazidave smo oblikovali v prevla-dujoi smeri sever - jug, da se ohra-nja im veji stik s kulturno krajino na severu. Dostopnost do reke Ledave omogoamo s pravokotno postavitvi-jo objektov do nje, tako da se zaradi

njenega ukrivljenega poteka reke Le-dave ustvarja pahljaast vzorec zazi-dave. V osrednjem delu s predlogom novega OPN je prevladujo vzorec si-cer spremenjen, a se vseeno sklada v koherentno celoto.

Obstojee stanovanjsko naselje ob Len-davski cesti predstavlja najbolj gosto poselitev v Murski Soboti. Na jugu ob-moja, ki je najblije mestnemu jedru, smo zato umestili tkivo vejih struktur, gostota pa se postopoma nia do reke Ledave.

Iztek Slovenske ceste in vstop v mesto

Pomemben element v obmoju je na-daljevanje in iztek Slovenske ceste, ki je glavna ulica v mestu. V junem delu je Slovenska cesta speljana v dolgih lokih, proti severu pa vekrat zapore-doma spremeni smer, predvsem v kri-iih.

Slovenska ulica se po naem predlogu zakljui ob stiku z naseljem atrijskih hi. V primeru, da bi obstajala potreba po njeni navezavi na severno mestno obvoznico, pa je to omogoeno, saj smo ob prekopu rezervirali zadosten prostor.

Posebno pozornost smo namenili e severnemu vstopu v mesto pri Faza-neriji. Zaetek mesta je zaznamovan z monejo gesto razvojno-raziskovalne-ga centra, ki nakazuje novo razvojno usmeritev mesta.

Morfoloke enote

Zaradi laje obdelave smo obmoje razdelili na sedem morfolokih enot, nekatere izmed njih pa se delijo e na podenote. Karta morfolokih enot je v grafinih prilogah.

4. Urbanistina zasnova

6Obmoje ima potencial za dobro pro-metno povezanost, saj je v celoti zno-traj 15 minutne pe oddaljenosti od Trga kulture, ki je v srediu mesta. Od zgoene stanovanjske soseske na Lendavski pa je e blije.

V obmoju smo predvideli avtomobil-ski, kolesarski in avtobusni promet in omreje pepoti. Ulina mrea je sledi poteku morfologije. Glavne ulice pote-kajo v smeri vzhod zahod in so ukri-vljene v dolgih lokih, pravokotno nanje pa so nanizane kraje prene ulice v smeri sever jug.

Ulice

Ulice smo razdelili v ve tipov glede na funkcijo. Veinoma so ozke, ker je to pomemben ukrep za umirjanje pro-meta in na obeh straneh imajo dodane drevorede, kolesarske steze in plo-nike. Kraje ulice nijega ranga pa so oblikovane v nainu skupnega prostora (shared space).

Poloaj novega kroia, ki je naveden v OPN, smo v naem predlogu prema-knili na ustreznejo lokacijo, da omo-goa boljo ulino mreo.

Parkiranje

Parkiranje je predvideno na terenu in v podzemnih garaah. Slednje je prisotno v eni kletni etai pod vejimi stavbami, parkiranje na terenu pa je razdeljeno v manja parkirna obmoja.

Kolesarjenje

Kolesarjenje ima v Murski Soboti odli-ne pogoje za razvoj, saj je mesto na ravnini in je mono razdalje po celem mestu z premagati s kolesom. Kolesar-ske steze v obravnavanem obmoju se prikljuujejo na njihovo obstojeo mre-o in so previdene ob pomembnejih ulicah na obeh straneh.

AvtobusMimo obmoja potekata dve avtobu-sni liniji: primestna med Polano in Ra-kianom ter mestna linija Soboanec. Omenjeni avtobusni liniji je smiselno navezati na novo naselje, da bodo po-stajalia na im manji medsebojni oddaljenosti, kajti to je eden izmed po-gojev za dobro oskrbo z javnim prome-tom.

Pepoti

Pepoti, ki povezujejo omreje javnih povrin so nartovane ob Ledavi, po sredini naselja atrijskih hi in znotraj posameznih morfolokih enot. Celotno obmoje je v pritliju prehodno, zato je omogoeno njihovo prekanje tudi po diagonalah, kar je za pece pomemb-no.

5. Promet

7Javne prostore v obmoju sestavljajo javne in poljavne povrine s tlakovani-mi in zelenimi povrinami. Okvir jav-nih prostorov predstavlja ulina mrea, znotraj katere so tri parkovna obmo-ja, tlakovana kulturna os in manje poljavne povrine, ki so vezane na bli-nje stavbe.

Parki

Najveji park je morfoloka enota ME1b med razvojno raziskovalnim centrom in artijskimi hiami, srednji je ME6 s sta-rim mlinom, najmanji parkovni obmo-ji pa sta v ME5a in ME5b. Program v teh parkih so portna in otroka igria ter parkovne ureditve.

Poseben sklop so otroka igria zno-traj naselja artijskih hi, saj so to raz-irjene poti med gosto zazidavo, tako da ustvarjajo poljavne prostore znotraj mikro sosesk. Igria so varna za otro-ke, saj so s hiami obdana iz vseh stra-ni.

Kulturna os

Kulturna os, ki se zaenja pri gradu, povezuje muzejski, izobraevalni in ra-zvojni del. Prostor ob novi osi preha-ja iz bolj urbane v parkovno ureditev. Ob novi povezavi se zvrstijo muzejski prostori in galerije, veje amfiteatral-ne dvorane in manje predavalnice, razvojni center s sejnimi sobami, la-boratoriji in kabineti ter tudentskim kampusom. Nova os se pridruuje sta-ri, potekajoi od gradu do cerkve. Pr-votna reprezentativna os dobi antipod, novo os, namenjeno kulturnim dejav-nostim, izobrazbi in razvoju novih idej. Tako se ustvari okolje, ki z vso potreb-no infrastrukturo in visoko kvaliteto bi-vanja, privablja mlade, ustvarjalne lju-di v Mursko Soboto.

Obmoje Lendavska sever je s stalia zelenega sistema pomembno, saj dolo-a stik s kulturno krajino in Ledavo na severu ter mestom na jugu. Pozidavo na celotnem obmoju smo zato obliko-vali tako, da med objekti potekajo pa-sovi zelenja, ki omogoajo vidno pove-zava s polji na severu in dostopnost do reke.

Ledava

Ledava se deloma renaturira in preko nje se postavijo brvi za kolesarje in pe-ce. Ob njej se uredi sprehajalna pot.

Drevoredi ob ulicah

Drevoredi ob ulicah loujejo motorizi-ran promet od kolesarskih stez in plo-nikov in zagotavljajo prijetno mikrokli-mo stavbam ob njih.

6. Javni prostor 7. Zeleni sistem

8Cilj programske zasnove je zasnovati novo mestno etrt z vsemi program-skimi sklopi, ki so potrebni za takno etrt. Izhodini poudarek je v razi-skovalno razvojnemu centru, zato ima le-ta posebno mesto, dodani pa so e ostali programi, ki jih mesto potrebuje.

Raziskovalno podjetniki center

Opredelitev raziskovalno razvojne-ga centraRaziskovalni centri so raziskovalni objekti, ki so povezani z vejo razisko-valno univerzo. Namenjeni so vzposta-vitvi povezav med univerzami, podjetji in skupnostjo. Njihova vizija je pove-zovanje aplikativnega znanja iz znan-stvene sfere, izkuanj iz drube in lo-kalnega podjetnikega potenciala z namenom ustvarjanja visoko plaanih delovnih mest.

Opredelitev kampusaKampus je obmoje, na katerem so fakultete, univerza ali podobne usta-nove. Obiajno vsebuje knjinico,

predavalnice, tudentske domove in parke.

Poslovni inkubatorjiPoslovni inkubatorji so programi, ki so namenjeni pospeevanju uspenega razvoja podjetnikih drub. Vodstvo inkubatorja z vrsto poslovnih virov in storitev podpirajo, razvijajo in usklaju-jejo podjetja znotraj inkubatorja ali s pomojo omreja kontaktov.

Tehnoloki parkiTehnoloki park razumemo kot ve stavb, ki so namenjene znanstvenim raziskavam za aplikativno podjetniko uporabo. Zaradi narave svojega delo-vanja (potreb po visoko izobraenem kadru in navezave na centre znanja) so obiajno povezani z ustanovami vije-ga in visokega olstva. Poleg poslovnih prostorov ponujajo ti parki obilo drugih virov, kot so brezprekinitveno napaja-nje, telekomunikacijsko vozlie, re-cepcijo, varnostno slubo, upravo, re-stavracijo, banko, kongresno dvorano, parkiria, zabavo, portne objekte in podobne. Na ta nain tehnoloki park

ponuja prednosti za podjetja v njem, ker jim zmanjuje fiksne stroke.

Sklep o raziskovalno podjetnikem centruInkubatorji se od raziskovalnih in teh-nolokih parkov razlikujejo po usmeri-tvi v nova in mlada podjetja. Razisko-valni in tehnoloki parki pa so obiajno veliki projekti, ki vkljuujejo vse od korporativnih, vladnih ali univerzitetnih laboratorijev do malih podjetij. Veina raziskovalnih in tehnolokih parkov ne ponuja poslovnih storitev, ki so kljuni za uspeh inkubatorjev. Kljub vsemu pa imajo mnogi tehnoloki parki tudi svoje inkubatorje.

Sociolog Richard Florida v svojih knji-gah razlaga, da se tehnoloki doseki razvijajo tam, kjer je vrtinec razlinih kultur, idej in kjer so zelo intenzivne interakcije med posamezniki in orga-nizacijami. Recept za uspeh inkubator-jev je po njegovem v meanju razlinih omreij in vzpodbujanju tehnolokih raziskav.

8. Programska zasnova

9V Murski Soboti je potrebno ugotoviti, kateri tip bi bil najustrezneji, zakaj bi bil uspeen in v katere dejavnosti bi se usmerjal. Najveji potencial imajo verjetno dejavnosti, ki so e prisotne v okolju ali imajo geografsko prednost pred ostalimi podroji. Takne so raz-iskave geotermalne energije, kmetij-stvo v razlinih oblikah (bio kmetijstvo, intenzivna pridelava v rastlinjakih, ra-zvoj novih vrst ipd.), prehrambena in-dustrija, tekstilna industrija in druge.

Po ocenah vodje Razvojnega centra Murska Sobota v regiji najbolj potrebu-jejo organizacijsko obliko raziskovalno razvojnega centra. V projektu smo zato oblikovali prostorsko vizijo taknega kompleksa, ki to dejavnost omogoa, hkrati pa je mona uporaba e za ka-tero drugo vsebino, e bi bila potrebna drugana.

Javni program je umeen v del obrav-navanega obmoja, ki je najbliji sre-diu Murske Sobote. Javne vsebine iz sredia postopoma prehajajo v poljav-ne in zasebne, stanovanjske povrine v njegovo zaledje. Javni program zaje-ma vse vsebine potrebne za predvide-no novo stanovanjsko naselje: osnov-no olo, vrtec, poto, trgovine, lokale in podobno.

Obmoje javnega programa je dosto-pno z avtomobilom, zagotovljenih je zadostno tevilo parkirnih mest. Pri pro-gramih, kjer je predvideno veje tevi-lo parkirnih mest, so zasnovane pod-zemne garae. Tako se motorni promet umakne etao nije, povrine na nivoju mesta pa se prilagodijo potrebam pe-ca. Ob objektih javnega znaaja so oblikovane veje tlakovane povrine z urbano opremo. Zelene povrine so na-menjene druenju in umiritvi.

V osi Slovenske ceste je zasnovan hotel s spremljevalnim programom, recepci-jo, loungom in zajtrkovalnico v pritliju ter sobami v nadstropjih. Ob podaljku

Slovenske ceste je predviden mladinski center z mladinskim hotelom, t.i. youth hostlom. V nadaljevanju, v nekoliko bolj zasebnem delu, je predviden dom starostnikov, osnovna ola in vrtec z vejimi zelenimi povrinami. Stareji ljudje so tako v stiku z naravo, odma-knjeni od hrupa, vendar e vedno po-vezani z mestom in ostalimi prebival-ci. Osnovna ola in vrtec imata urejen dovoz z motornimi vozili in oblikovan veji tlakovan zunanji vstopni prostor. S stavbnimi volumni je zamejeno no-tranje dvorie z zelenjem, ki je prila-gojeno druenju in igri.

Obmoje z muzejskimi vsebinami se povezuje z izobraevalnim programom, ki se navezuje na raziskovalni center in tudentski kampus. Pred muzejskim objektom je zasnovan veji trg name-njen sreevanju in je z novo osjo po-vezan s programom izobraevalnega dela. Vstopni hall v izobraevalni cen-ter je oblikovan na mestu poteka nove osi in sicer tako, da ohranja pretonost prostora s transparentnostjo.

9. Javni prostor

10

V pritliju povezuje knjinico, sejne sobe in restavracijo. Izobraevalni cen-ter obsega tudi veje amfiteatralne dvorane, manje predavalnice, pisarne za zaposlene, lokale in podobno.

Izobraevalni center obsega tudi veje amfiteatralne dvorane, manje preda-valnice, pisarne za zaposlene, lokale in podobno.

Nova os se iztee v parkovno ureditev ob raziskovalnem centru in kampusu. Raziskovalni center je zasnovan tako, da se lahko izvaja v ve fazah glede na potrebe. V pritlije, ob mestno vpa-dnico, je umeen bolj mestotvoren program, v zelenem zaledju in v nad-stropjih pa so prostori potrebni za razi-skovalne dejavnosti: laboratoriji, sejne sobe, predavalnice, raunalnike sobe, kabineti, pisarne in podobno. Zasnova je fleksibilna in se lahko prilagaja spe-cifinim potrebam uporabnika. V prvi etai je oblikovana povezovalna lame-la, tako se razlini programi lahko med-sebojno povezani ali po potrebi deluje-jo samostojno.

Kampus je zasnovan ob severozaho-dnem robu obravnavanega obmoja, ki meji na vejo parkovno ureditev ob sta-novanjski pozidavi in reko Ledavo. Pro-gramsko se navezuje na izobraevalni center, ki je v neposredni bliini, ter po potrebi na razvojni center. Z june strani je kampus dostopen preko nove kulturne osi, ki izhaja iz gradu, obide muzejske prostore in povezuje izobra-evalni in raziskovalni center. Tako je kampus tesno povezan z mestom in z dogajanjem v njem, kar je pomem-ben dejavnik pri aktivnem vkljuevanju tudentov v mestno okolje. Kampus je zasnovan na robu grajenega obmoja, od stanovanjske pozidave pa loen z vejim parkom, tako ivahno in pogo-sto hrupno tudentsko ivljenje ni mo-tee za okolico.

tudentski objekt je razdeljen na tri dele: stavbni volumen s tudentskimi stanovanji, druabni prostor in dodatni program. Druabni prostor in stavbni volumen z dodatnim programom (rau-nalnika uilnica, italnica in veji klub-ski prostor) sta pavilijonsko zasnovana

in sta pritlina. Druabni prostor se odpira na park in ima zunanjo pokrito teraso. Lamela s tudentskimi stanova-nji je zasnovana v treh etaah. Pritlina stanovanja se odpirajo neposredno v zeleno okolico, stanovanja v etaah pa so dostopna preko zunanjih vertikal-nih komunikacij in zunanjega hodnika. Stanovanja so dvosobna s kopalnico in kuhinjo.

Kampus nudi prijetno bivalno okolje, umeeno v zelenje in opremljeno s portnimi objekti ter rekreacijskimi po-vrinami ob Ledavi, hkrati pa omogoa dejavno udejstvovanje, ki ga pogojuje bliina mesta.

10. Kampus

11

Podroje, namenjeno stanovanjski po-zidavi, je umeeno na jugovzhodni del obravnavanega obmoja. Tako se smi-selno nadaljuje stanovanjska pozidava z bloki ob Lendavski cesti na jugu in in-dividualno gradnjo na vzhodu. Za novo naselje potrebna infrastruktura kot so osnovna ola, vrtec, dom starostnikov, trgovine, pota, portna igria in po-dobno, je zasnovana v neposredni bli-ini.

Stanovanjsko naselje sestavlja ve razlinih enot. Predvidena pozidava po OPPN-ju je vkljuena v zasnovo celo-tne soseske. Viine stavb se postopno niajo, od juga proti severu, od visokih blokov ob Lendavski cesti vse do rav-nice ob Ledavi, kjer preidejo v pritlino gradnjo. Za prevladujoo tipologijo je bila izbrana nizko-gosta pozidava. Za-snova je primerna tako zaradi kakovo-sti bivalnega okolja, ki ga nudi, kot tudi iz ekonomskih razlogov. Bivanje v niz-ki gradnji ima ve prednosti od tistega v visokih stavbah zaradi neposredne-ga stika z vrtom, vidne povezanosti z okoljem in zvone izolacije od ostalih.

Zgoenost nizke gradnje pa omogoi racionalni izkoristek stavbnih zemlji. Tako atrijska ali vrstna hia na najbolji nain zdruujeta interese posameznika (elja po lastni hii in izolacija stano-vanja) z interesi drubene skupnosti (racionalna izraba zemlji, enotno ur-banistino okolje). Obenem je gosta gradnja tudi edina smiselna ob relativni bliini centra mesta. Prav to mestnost doloajo tudi zgostitve naselja ob glav-ni napajalni cesti, ki louje nizko gra-dnjo od stolpiev. Notranjost naselja je mirneja, k emur doprinesejo tudi sle-pe ulice. Nartovana stanovanjska po-zidava bi torej nudila prijetno bivalno okolje v zelenju, a hkrati v neposredni bliini mesta. Zadostila bi nujnosti zgo-ene gradnje ob centru. S postopnim znievanjem viin pa bi doprinesla tudi k prijetneji podobi Murske Sobote, saj bi zabrisala ostre meje med visokimi lendavskimi bloki in ravno krajino ob Ledavi.

11. Stanovanjska pozidava

12

Integralni sistem energetikeCilj nartovanja energetske zasnove je bil zasnovati im varneji kompleks v fazi izkorianja. Ta cilj elimo dosei z izkorianjem na lokaciji prisotnih vi-rov energije in im bolj racionalno za-snovo objektov. S temi ukrepi pridobi-mo optimizirano in trajnostno zasnovo energetike, ki temelji na ekoloki spre-jemljivosti in ekonomski upravienosti investicije.

Oskrba z energijoOsnovna ideja pri oskrbi z energijo je uinkovita raba energije za ogrevanje, hlajenje, prezraevanje in pripravo to-ple sanitarne vode, vse v skladu s PU-RES (Ur.l. 52/10), oziroma e bolje.

Za oskrbo z energijo predlagamo izko-rianje naslednjih virov:

korienje geotermalne energije (termalna voda);

energija sonca, s fotovoltainimi pa-neli;

biomasa

Korienje geotermalne energijeV SV delu Slovenije se nahaja toplota v peeno-prodnatih plasteh. Terciar-ne plasti so debele od 400 do 5.000m, podlago pa tvorijo predvsem meta-morfne kamnine. Pretok podzemnih voda znaa ve kot 100 l/s, njena tem-peratura pa znaa 40 do 70C. Smisel-no je predvideti izkorianje geoter-malne energije indirektno in sicer na nain, da se energijo termalne vode na sistemsko vodo predaja preko namen-skih toplotnih prenosnikov.

Sonna energijaV novem naselju predvidevamo izko-rianje prostih horizontalnih strenih povrin za namestitev sonne elektrar-ne. Tako proizvedeno elektrino ener-gijo se distribuira v elektroenergetsko omreje.

BiomasaV primeru premajhne izdatnosti geoter-malne energije ali v primeru previsoke zaetne investicije, se kot dodaten to-plotni vir predvidi korienje biomase.

Biomasa kot alternativna monost je izbrana zato, ker obe monosti zahte-vata centralni ogrevalni objekt, iz ka-terega je razvejan toplovod za celotno naselje. To pomeni, da imata oba ener-getska sistema kompatibilno prostor-sko organizacijo. Centralna energetska postaja - CEPZa vse objekte v razvojno raziskoval-nem kampusu se predvidi ena cen-tralna energetska postaja. V CEP se nahajajo glavni toplotni prenosniki za prenos geotermalne energije na sis-temsko vodo, rpalke ter ostala potreb-na oprema energetike. Od tod dalje se izvede manje daljinsko ogrevanje do posameznih objektov znotraj razvojno raziskovalnega kampusa, kjer so na-meene lokalne energetske podposta-je.

12. Energetska zasnova

13

Ogrevanje in hlajenjeV vseh javnih stavbah predlagamo im-plementacijo sistema aktivacije stavb-ne mase oz. ogrevanja celotne stavbe preko konstrukcije. S tem doseemo uinkovito nizkotemperaturno ogreva-nje ter ustrezno akumulacijo toplotne energije v objektu, kar dodatno pove-uje bivalno ugodje za ljudi. V sklopih stanovanjske pozidave se predvidi tal-no ogrevanje.

PrezraevanjePrezraevanje se predvidi po posame-znih funkcionalnih sklopih, za katere se predvidi samostojne centralne prezra-evalne naprave. Predvidi se uinkovito prezraevanje z izvirskimi dovodnimi elementi, s imer se dosega nizke hi-trosti vpiha ter efektivno izplakovanje zraka v prostoru. Zagotavlja se visoko bivalno ugodje v coni zadrevanja ljudi.Prezraevalne in klimatske naprave so opremljene z visoko uinkovitim sis-temom za povratek odpadne toplote, ki presega zahteve pravilnika PURES (Ur.l. RS, t. 52/10).

Digitalna regulacijaZa zagotavljanje udobja uporabnikov in nizkih strokov obratovanja objek-tov je pomembno uinkovito krmiljenje naprav. Srce integralnega energetske-ga sistema predstavlja enovit sistem digitalnega krmiljenja ogrevanja, pre-zraevanja, klimatizacije in razsvetlja-ve objekta. Sistem digitalne regulacije kompletne energetike se zasnuje po standardu EN 15232 in tako dosega vsaj B razred upravljanja in vodenja sklopov sistema energetike.

14

Murska Sobota z novim obmojem Lendavska sever

projekt Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za ire obmoje vojanice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naronik Mestna obina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne slube Kardoeva 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljanaavtorska skupina Aleksander S. Ostan, Nataa Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saa Malenek, Tina Mikuli, Lea Prezelj

3 . g r a f i n i d e l i d e j n e z a s n o v e

p r o s t o r s k a p r e d s t a v i t e v

15




2 . t e k s t u a l n a p r e d s t a v i t e v i d e j n e z a s n o v e

p r o g r a m s k a s h e m a

Morfoloka enota ME1a ME1b ME1c ME2a ME2b ME3a ME3b ME3c ME4a ME4b ME5a ME5b ME6 ME7a ME7b SKUPAJ Morfoloka enota

Povrina 681613469207115922285283606447806204880898097520503233891499625131227203]2m[ 333853 Povrina [m2]BEP [m2] 27835 0 28597 12102 15409 24638 9412 8105 2816 6965 41641 7526 170 6033 1700 192949 BEP [m2]Stanovanja [m2] 2816 6965 41506 6125 1700 59112 Stanovanja [m2]

Garana hia [m2] 3900 1216 5116 Garana hia [m2]Razvojni center [m2] 27835 28597 56432 Razvojni center [m2]

Intu 58041]2m[ 14085 Intu [m2]Uprava+fakulteta 16032]2m[ 23061 Uprava+fakulteta [m2]tudentski dom [m2] 2494 2494 tudentski dom [m2]Garana hia [m2] 11256 5536 16791 Garana hia [m2]

Javni program invaJ98167330607158153150182149836429045120121]2m[ program [m2]

Dom za upokojence 2327]2m[ 7232 Dom za upokojence [m2]Osnovna ola 0466]2m[ 6640 Osnovna ola [m2]Vrtec 4462]2m[ 2644 Vrtec [m2]Hotel [m2] 5103 5103 Hotel [m2]Galerija [m2] 18788 18788 Galerija [m2]Drug javni program [m2] 330607158153103262617 19916 Drug javni program [m2]Garana hia 57810522058547038182]2m[ 15866 Garana hia [m2]

Javne odprte povrine 6397 21315 6751 1406 933 8502 1141 1016 10498 9393 3513 3315 11702 3244 1196 90323 Javne odprte povrine

t stanovanj 27 19 47 240 77 8 8 426 t stanovanj11.036.010.043.090.161.011.029.050.169.076.016.060.100.029.0ISF 0.58 FSI

t. Delovnih 0101010104132313tsem 0 1 3 2 1 10 10 651 t. Delovnih mestt 45veclaviberp 76 188 720 231 32 32 1333 t prebivalcevt otrok v vrtcu 5 11 43 14 2 2 77 t otrok v vrtcut otrok v O 6 15 58 18 3 3 102 t otrok v O

671255890430121197641311032294MP 2141 PMPM v 066822728974719061814iarag 1322 PM v garaiPM na 6116628904130327220747uneret 819 PM na terenuPM/stanovanje 2.11 2.09 2.30 2.29 0.00 0.00 2.19 PM/stanovanje

Stanovanja [m2] 21%

Razvojni center [m2] 20%

Javni program [m2] 27%

Javne odprte povrine

32%

16





m o r f o l o k e e n o t e m 1 : 2 5 0 0

ME1 _ raziskovalno razvojni center

ME2 _ meani javni program (vzgoja, izobraevanje)ME3 _ meani javni program (kultura, mladi)

ME4 _ stanovanjska pozidava (nizko-gosto)

ME5 _ stanovanjska pozidava (bloki)

ME6 _ stari mlin s parkom

ME7 _ meani javni program, obstojea stanovanjska pozidava

ME1a ME1b

ME1c

ME2a ME2b

ME4a ME4b

ME5a

ME5b ME6

ME3a ME3b ME3c

ME7a

ME7b

17





p r o g r a m s k a z a s n o v a

monost dolgoronega podaljanja ceste (do Markiavske ceste)

kopalie na Ledavibrv ez Ledavo

nizko-gosta stanovanjska pozidava

brv ez Ledavo

brv ez Ledavo

brv ez Ledavo

peako kolesarska pot ob Ledavi

raziritev in renaturacija Ledave

otok z obstojeim mlinom

park ob mlinu in Ledavi

novo kroie

ozelenjene strehe podzemnih gara s portnimi igrii

ozelenjene strehe podzemnih gara s portnimi igrii

stanovanjsko poslovni objekti ob podaljku Slovenske ceste

severni podaljek Slovenske ceste

stanovanjsko poslovni objekti

stanovanjsko poslovni objekt

mladinski center in mladinski hotel (t.i. youth hostel)

dom starostnikov

hotel

stanovanjska pozidava po OPPN-jupredlagana nova pozicija kroia

vrtec

osnovna ola

parkovna ureditev s portnimi igrii

brv ez Ledavobrv ez Ledavo

ulini paviljon z javnim programom

razvojni center

tudentski dom

iztek promenadne osi v parkovno ureditev

izobraevalni center

muzejski trg

stanovanjske vile v zelenem

ozelenjeno kroie

muzejsko sredie

tlakovani trg s kroiem

promenadna os med gradom in razvojnim centrom

drevored ob mestni vpadnici

razirjena in renaturirana Ledava

prekmurska ravnica

18

obmoje Lendavska Sever






19





p r o m e t n a u r e d i t e v m 1 : 2 5 0 0

1 _ glavna prometna cesta

2 _ pomembneja prometna povezava

3 _ manj prometna cesta znotraj naselja

4 _ prene povezave med cestami znotraj naselja

5 _ dovozna cesta znotraj stanovanjskih struktur

pe pot / kolesarska pot

parkirne povrine

mona cestna povezava na severno obvoznico

nartovano kroie

20





u l i n i p r o f i l i m 1 : 5 0 0

cesti e

zeleni pas

pas za kolesarje

pas za pece

1 _ glavna prometna cesta

2 _ pomembneja prometna povezava

3 _ manj prometna cesta znotraj naselja

4 _ prene povezave med cestami znotraj naselja

5 _ dovozna cesta znotraj stanovanjskih struktur

21

hotelP+5





t i p i n i p r e r e z i m 1 : 2 5 0 0

stanovanjska pozidava po OPPN-juP+6

stanovanjska pozidava po OPPN-jupredlog znianja objektov z P+6 na P+4

nizka gosta stanovanjska pozidavaP

meani javni-zasebni programP+2

dom starostnikovP+1 in P+2


mladinski centerP+2 in P+3

muzej in galerijeP+2 in P+4

izobraevalni centerP, P+2 in P+4

raziskovalni centerP+2 in P+3

tudentski domP in P+2


obstojeeP+6

obstojeeP+1

obstojeeP+2

raziskovalni centerP+2 in P+3


osnovna olaP in P+1

stanovanjska pozidava po OPPN-juP+6

izobraevalni centerP, P+2 in P+4

dom starostnikovP+1 in P+2

paviljonP

stanovanjska pozidava po OPPN-jupredlog znianja objektov z P+6 na P+4

stanovanjska pozidavaP+2

22




3 . g r a f i n i d e l i d e j n e z a s n o v ei z o b r a e v a l n i i n r a z v o j n i c e n t e r t e r t u d e n t s k i d o m m 1 : 1 0 0 0

izobraevalni, vzgojni in razvojni program

kabineti , pisarnedruabni prostoribivalne enote

skupni prostori, meani program

komunikacijska jedra

23

kulturna os z zaetkom pri gradu in iztekom v park ob razvojnem centru in kampusu






24





r a z v o j n i c e n t e r m 1 : 5 0 0

25

vstop v mesto s severne strani- pogled na razvojni center






26





i z o b r a e v a l n i c e n t e r m 1 : 5 0 0

27

pload pred izobraevalnim centrom






28





o s n o v n a o l a i n v r t e c m 1 : 5 0 0

29





h o t e l i n d o m s t a r o s t n i k o v m 1 : 5 0 0

30





s t a n o v a n j s k a p o z i d a v a 1 m 1 : 5 0 0

31





s t a n o v a n j s k a p o z i d a v a 2 m 1 : 5 0 0

32

atrij razvojnega centra s pogledom na tudentski dom






33

naselje atrijskih hi in dom za upokojence






34





m a k r o s i t u a c i j a e n e r g e t s k e z a s n o v e

35





m i k r o s i t u a c i j a e n e r g e t s k e z a s n o v e

36

pogled na stanovanjsko naselje v zelenju z razvojnim in izobraevalnim centrom v ospredju






Documents

Strokovna podlaga za širše območje vojašnice Lendavska sever