STROKOVNO POROČILO 2009

STROKOVNO POROČILO

2009

2

3

Urednici: Prof.dr. Brigita Drnovšek Olup, dr.med., višja svetnica Prof.dr. Helena Meden Vrtovec, dr.med., višja svetnica Tehnična urednica: Maja Strajnar, dipl.ekon. Pri pripravi gradiva za poročilo so sodelovali: Prof.dr. Ksenija Geršak, dr.med., višja svetnica Erna Kos Grabnar, viš.med.ses. Doc. dr. Štor Zdravko, dr. med Akademik prof.dr. Franc Strle, dr.med., višji svetnik Prof.dr. Marko HAwlina, dr.med. Prof.dr. Janez Primožič, dr.med. Prim. Martin Možina, dr.med. Dr. Boriana Kremžar, dr.med. Dr. Dominika Oroszy, dr.med. Prof.dr. Bojana Beovič, dr.med. Prim. Dušica Pleterski, dr.med. Jelka Mlakar, viš med. ses. Renata Jurša, dipl.m.s. Stanko Grabljevec, univ.dipl.org. doc. dr. Tatjana Lejko-Zupanc, dr.med. Benica Žnidaršič, dipl.m.s. Marija Al Nawas, dipl. m.s. Mateja Klep, viš. strok. sod. Mojca Dolinšek, viš.med.ses. univ.dipl.soc.ped., Zdravka Kopač, viš.uprav.del. mag. Maja Klančnik Gruden, Vanja Vilar, viš.med. ses., dipl.ekon., Alenka Krist, viš. med.ses.,univ. dipl. soc. ped., Mojca Fink, univ. dipl. soc. kult. Vlado List, univ.dipl.org. Strokovni direktorji klinik Predstojniki klinik, kliničnih oddelkov in centrov

5

KAZALO

1. UVOD ...................................................................................................................7

2. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA UKCL........................................................9 2.1. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA ..................................................................................................... 9 2.2. STROKOVNI SVET ......................................................................................................................................... 9 2.3. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA ZDRAVSTVENE NEGE................................................................ 12 2.4. STROKOVNI SVET ZDRAVSTVENE NEGE .................................................................................................... 12

3. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST .................................................................................14 3.1. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST V ŠTEVILKAH.................................................................................................. 14 3.2. STROKOVNI DOSEŽKI.................................................................................................................................. 17 3.2.1. Interna klinika...................................................................................................................................... 17 3.2.2. Kirurška klinika.................................................................................................................................... 21 3.2.3. Nevrološka klinika ............................................................................................................................... 22 3.2.4. Ginekološka klinika .................................................................................................................................... 24 3.2.5. Pediatrična klinika ...................................................................................................................................... 25 3.2.6. Stomatološka klinika................................................................................................................................... 27 3.2.6. Očesna klinika ............................................................................................................................................ 27 3.3. PODATKI O ŠTEVILU DOSEŽENIH TOČK ZA KLINIČNOST............................................................................ 32 3.4. KOORDINACIJA OPERATIVNE DEJAVNOSTI V CENTRALNEM OPERACIJSKEM BLOKU ............................... 33 3.4.1. Obseg operativne dejavnosti ....................................................................................................................... 35 3.4.2. Realizacija načrtovanega operativnega programa ......................................................................................... 36 3.4.3. Izkoriščenost operacijskih dvoran ................................................................................................................ 38 3.4.4. Razvojno raziskovalno delo......................................................................................................................... 39 3.4.5. Izobraževanje na področju managementa in kakovosti .................................................................................. 40 3.5. CENTER ZA ZASTRUPITVE R SLOVENIJE .................................................................................................... 41 3.5.1. Poslovno organizacijske usmeritve in cilji...................................................................................................... 42 3.5. STROKOVNI KOLEGIJ INTENZIVNIH TERAPIJ (SKIT)................................................................................... 43

4. RAZISKOVALNA DEJAVNOST ................................................................................44 Mladi raziskovalci................................................................................................................................................. 44 4.1. RAZISKOVALNI SVET ................................................................................................................................... 51 4.2. KOMISIJA ZA MEDICINSKO ETIKO ............................................................................................................... 52

5. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO - TERCIAR.........................................................53 5.1. KOMISIJA ZA KLINIČNE RAZISKAVE............................................................................................................. 53 5.2. PROJEKTI TERCIARNE DEJAVNOSTI UKCL ................................................................................................. 53 5.3. LETNA POROČILA ZA TERCIARNO RAZVOJNO – RAZISKOVALNO DELO UKCL ........................................... 54 5.3.1. Interna klinika...................................................................................................................................... 54 5.3.2. Kirurška klinika.................................................................................................................................... 65 5.3.3. Nevrološka klinika ............................................................................................................................... 75 5.3.4. Ginekološka klinika ..................................................................................................................................... 79 5.3.5. Pediatrična klinika ....................................................................................................................................... 83 5.3.6. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ..................................................................................... 86 5.3.7. Očesna klinika .................................................................................................................................... 86 5.3.8. Klinika za otorinolaringologijo ............................................................................................................... 87 5.3.9. Klinika za nuklearno medicino............................................................................................................... 89 5.3.10. Klinični inštitut za kemijo in klinično biokemijo .............................................................................................. 90 5.3.11. Inštitut za medicinsko rehabilitacijo ............................................................................................................. 92 5.3.12. Služba bolniške prehrane in dietoterapije..................................................................................................... 92 5.3.13. Zdravstvena nega ..................................................................................................................................... 93

6. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST ..............................................................................94 6.1. SVET ZA IZOBRAŽEVANJE ......................................................................................................................... 96 6.2. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V ZDRAVSTVENI NEGI ................................................................................. 99

6

7. KAKOVOST ZDRAVSTVENE OSKRBE IN VARNOST BOLNIKOV ................................101 7.1. SLUŽBA ZA KAKOVOST ............................................................................................................................. 101 7.2. SISTEM UPRAVLJANJA Z ODKLONI – IZBOLJŠANJE VARNOSTNE KULTURE............................................. 103 7.3. POROČILO O SISTEMU ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI NA PODROČJU ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE 109 7.4. KLINIČNE POTI IN SMERNICE, KI SO SE UPORABLJALE V LETU 2009 TER KAZALNIKI ............................... 114 7.5. KRIZNI ŠTAB ZA PANDEMSKO GRIPO........................................................................................................ 121 7.6. PALIATIVNA OSKRBA NA KIRURŠKIH KLINIKAH ......................................................................................... 122

8. PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB ...............................123 8.1. KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (KOBO) ................................ 123 8.2. SLUŽBA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (SPOBO) ............................... 124 8.4. POROČILO KOLEGIJA HIGIJENIKOV .......................................................................................................... 126

9. OBVLADOVANJE UPORABE ZDRAVIL IN POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA....130 9.1. KOMISIJA ZA ZDRAVILA UKCL ................................................................................................................... 130 9.1.1. Naloge komisije za zdravila........................................................................................................................ 130 9.1.2. Sestava ................................................................................................................................................... 130 9.1.3. Nova zdravila na listi UKC Ljubljana............................................................................................................ 131 9.1.4. Komisija in javni razpisi zdravil .................................................................................................................. 132 9.1.5. Terapevtske smernice ............................................................................................................................... 133 9.1.6. Seje 133 9.1.7. Donirana zdravila ...................................................................................................................................... 133 9.1.8. Cenik zdravil............................................................................................................................................. 133 9.1.8. Komisija za zdravila in primerjalna analiza porabe zdravil 2008/2009 ............................................................. 134 9.1.9. Zaključek................................................................................................................................................. 135 9.2. KOMISIJA ZA ANTIBIOTIKE UKCL ............................................................................................................... 135 9.3. POROČILO O OBVLADOVANJU PORABE POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA V LETU 2007, 2008,

2009, NA KATEREGA LAHKO DELONO ALI V CELOTI VPLIVA ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA ............... 137 10. SODELOVANJE Z DRUGIMI INŠTITUCIJAMI............................................................145

11. ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI TER PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI (SWOT) ..........149

7

1. UVOD UKC Ljubljana je vodilna strokovno medicinska ustanova v R Sloveniji in hkrati največja bolnišnica. Kot vodilna zdravstvena ustanova opravlja troje vrst dela: zdravstveno dejavnost (diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov), pedagoško delo in znanstveno raziskovalno delo. V UKC je zaposlen visoko strokovno usposobljen in ustvarjalen kader. UKC omogoča visoko specializirano in sodobno zdravstveno oskrbo in visoko raven zdravstvene nege. V njem so zastopane vse stroke kar omogoča obsežno horizontalno sodelovanje v obliki konzilijev. Nudi 24 urno zdravstveno oskrbo z najvišje usposobljenim strokovnim kadrom. V njegovem sklopu delujejo nacionalni referenčni centri za redke in zahtevne bolezni. Sodeluje s številnimi mednarodnimi institucijami in ima visoko raven razvojnega in raziskovalnega dela. Kot javni zdravstveni zavod opravlja zdravstveno dejavnost kot regijska bolnišnica na sekundarni ravni. Njen poseben pomen pa je opravljanje dela na terciarni ravni, ki omogoča najbolj zahtevno raven zdravstvene oskrbe. Poslanstvo UKC je tudi pedagoško delo. UKC tako izobražuje vse zdravstvene profile na dodiplomski in podiplomski ravni. Tesno je povezan z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Visoko šolo za zdravstvo. Izobražuje tudi srednji zdravstveni kader. Skrbi za uvajanje novih metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Pomembna vloga UKC pa je tudi znanstvenoraziskovalna dejavnost. Na sekundarni ravni opravlja UKC Ljubljana specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost, ki zajemata diagnostiko, zdravljenje, medicinsko rehabilitacijo in zdravstveno nego predvsem za območje širše ljubljanske zdravstvene regije, pa tudi za druge zdravstvene regije, kjer nimajo organizirane ustrezne zdravstvene dejavnosti.

Terciarna raven delovanja obsega izvajanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev, zdravljenje zahtevnih pacientov, napotenih iz drugih bolnišnic v R Sloveniji, razvoj specialističnih zdravstvenih dejavnosti v državi, v skladu z razvojem v svetu, oblikovanje nacionalnih strokovnih smernic, uvajanje novih načinov zdravljenja in diagnostike ter posredovanje novega znanja in veščin drugim zdravstvenim zavodom na sekundarni in primarni ravni.

Pedagoška dejavnost obsega: izobraževalne dejavnosti za potrebe Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo in Zdravstvena fakulteta v Ljubljani ter drugih šol na dodiplomski in podiplomski ravni. Med dejavnosti sodijo sodelovanje pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva in pobude za spremembe teh programov, izvajanje podiplomskega izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in zdravstvenih sodelavcev, oblikovanje in delovanje komisij za strokovne izpite za zdravstvene strokovnjake in zdravstvene sodelavce, lastno izobraževanje za potrebe pedagoškega, strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela.

Raziskovalna dejavnost obsega sodelovanje pri oblikovanju nacionalnega raziskovalnega programa, izvajanje raziskav v okviru načrta zdravstvenega varstva, nacionalnega raziskovalnega programa in programov EU, izvajanje raziskav za domače in tuje naročnike, usposabljanje mladih raziskovalcev, zagotavljanje mentorjev pri raziskovalnih nalogah, magisterijih in doktoratih znanosti, zagotavljanje izvedensko-recenzijskega dela predlogov in rezultatov raziskovalnih projektov za različne naročnike,organizacija znanstveno-raziskovalnih in strokovnih srečanj.

8

Strokovno vodstvo zavoda sestavljajo strokovna direktorica UKCL in dve pomočnici, ki sta zaposleni s polovičnim delovnim člasom na mestu pomočnikov, polovično pa opravljajo delo specialistov in univerzitetnih učiteljev. Strokovno delo in odločitve potekajo po kliničnih enotah, pomembne strateške odločitve vseh segmentov strokovnega dela pa sprejema Strokovni svet zavoda, za zdravstveno in babiško nego pa Strokovni svet zdravstvene nege. V okviru strokovnega vodstva deluje tudi Komisija za bolnišnične okužbe (KOBO), Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb (SPOBO), Komisija za zdravila, Komisija za antibiotike, Strokovni kolegij intenzivnih terapij (SKIT) in Skupina za paliativo. Področje zdravstvene in babiške nege vodi in usklajuje glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Ker sta zdravstvena in babiška nega del zdravstvene oskrbe, je način delovanja timsko delo z zdravniki in drugimi strokovnjaki. Glavna medicinska sestra ima tri pomočnice: za področje izobraževanja, kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi ter za higiensko in epidemiološko področje. Glavna medicinska sestra vodi Strokovni svet zdravstvene in babiške nege,katerega članice so njene pomočnice, glavne medicinske sestre klinik in vabljeni člani: vodja Oskrbovalnih služb, vodja Socialno svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja radioloških inženirjev, vodja Reševalne postaje in vodja fizioterapevtov Centra za medicinsko rehabilitacijo. Pomočnice glavne medicinske sestre pripravljajo strategijo strokovnega področja in vodijo strokovne kolegije.

9

2. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA UKCL

2.1. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA

2.2. STROKOVNI SVET

Strokovni svet UKCL vodi strokovna direktorica, sestavljajo pa ga redni člani iz UKCL: strokovni direktorji klinik: interne klinike, kiruške klinike, ginekološke klinike, stomatološke in nevrološke klinike, 2 predstavnika neuvrščenih strok, glavna medicinska sestra UKCL. Stalno vabljeni na seje so: generalni direktor UKCL, predsednik Raziskovalnega sveta, predsednik Sveta za izobraževanje in pomočniki strokovnega direktorja. Strokovni svet ima redne seje 1- 2x mesečno, razen v času dopustov.

Strokovna direktorica UKC Ljubljana

SPOBO

KOBO

Pomočnica strokovne direkorice

Pomočnica strokovne direktorice za znanstveno -raziskovalno

dejavnost

Komisija za antibiotike

Komisija interzivnih

terapij

Komisija za medicinsko

etiko

Služba za zagotavljanje

kakovosti

Strokovni svet UKC Ljubljana

Služba za raziskave in razvoj

Svet za izobraževanje

Raziskovalni svet

Komisija za zdravila

10

Slika 1: Strokovni svet UKC Ljubljana

Strokovni svet je imel v letu 2009 13 rednih sej, na katerih je obravnaval aktualna strokovna vprašanja in drugo problematiko, ki zadeva strokovno področje. Pri svojem delu je sprejel naslednja priporočila in sklepe: - podpora k predlogu KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo za nov zdravstveni program z

naslovom » Rekonstrukcija obraznega skeleta s pomočjo tridimenzionalnega modela«; - sprejel uvedbo stalne pripravljenosti ekipe za perfuzijsko scintigrafijo preko vikenda; - sprejel imenovanjem članov multidisciplinarne presojevalne skupine v okviru sistema

upravljanja z odkloni za obravnavanje varnostnih zapletov; - sprejel predlog reorganizacije Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb; - sprejel predlog prenovljenega vprašalnika o zadovoljstvu bolnikov z bolnišnično zdravstveno

obravnavo; - sprejel sklep o spremembi oz. dopolnitvi naziva »Specializirani hematološki laboratorij –

nacionalni center za laboratorijsko diagnostiko krvnih bolezni«; - sprejel sklep o sodelovanju UKC Ljubljana v Centrih odličnosti; - aktivno sodeloval v razpravi glede novega Zakona o zdravstveni dejavnosti; - sprejel sklep o oblikovanju Delovne skupine za oceno delovanja anesteziološke službe v UKC

Ljubljana z nalogo, da oceni obremenjenosti specialistov anesteziologov v UKC Ljubljana; - sprejel sklep o uvedbi robotske tehnike v kirurgiji in podal soglasje za nakupom ustrezne

aparature; - sprejel sklep o spremljanju in poročanje o bakterijski odpornosti; - sprejel sklep glede uporabe Cefalosporinov kot rezervnih antibiotikov; - sprejel sklep o oblikovanju Komisije za pripravo nabora zdravstvenih storitev in cenika za

namen opredelitve in ovrednotenja dela po podjemnih pogodbah.

11

- podprl uvedbo novega zdravstvenega programa – Enote za nevropsihiatrijo »Akutna hospitalna obravnava« ;

- sprejel ugotovitev, da je potrebno urgentno službo na Nevrološki kliniki in Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja reševati prioritetno v sklopu ureditve celotne urgentne službe v UKCL;

- sprejel sklep o uvedbi privolitvenega – pojasnitvenega obrazca; - podprl Analizo kritik in pobud Kliničnega oddelka za revmatologijo UKCL in jo priporočil v branje

vsem vodstvenim kadrom v UKCL; - sprejel sklep, da KO za revmatologijo ostaja sestavni del Interne klinike, Univerzitetnega

kliničnega centra Ljubljana; - sprejel sklep o ustanovitvi Centra za stomatološko protetiko; - sprejel sklep o izvedbi javnih razpisov za zdravila, ki ob hkratnem zagotavljanju pričakovane

učinkovitosti in varnosti, vzpodbujajo tekmovalnost na trgu ponudnikov in omogočajo večjo stroškovno učinkovitost;

- sprejel sklep o umestitvi Oddelka za urgentno interno medicino v organizacijsko shemo UKC Ljubljana kot enega od enot Internistične prve pomoči, Interna klinika;

- predlagal pridobitev dodatnega programa za potrebe zdravljenja urgentnih bolnikov na Nevrološki kliniki, Infekcijski kliniki in Interni klinik (OUIM);

- sprejel sklep glede kriterijev za določitev ključnih kadrov; - sprejel sklep o reorganizaciji dežurne službe.

12

2.3. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA ZDRAVSTVENE NEGE

2.4. STROKOVNI SVET ZDRAVSTVENE NEGE

Strokovni svet za zdravstveno in babiško nego UKCL (v nadaljevanju SSZBN UKCL) vodi pomočnica generalnega direktorja UKCL - glavna medicinska sestra UKCL; sestavljajo ga pomočnice glavne medicinske sestre UKCL in glavne medicinske sestre klinik. Na seje so vabljeni: vodja Svetovalne službe zdravstvene nege, koordinatorica na Polikliniki -glavna medicinska sestra Poliklinike, vodja fizioterapije, vodja Socialno svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja Reševalne postaje, vodja radioloških inženirjev. SSZBNUKCL se sestaja dvakrat mesečno (razen julij, avgust) po vnaprej predvidenem terminskem planu. V letu 2009 smo imeli 18 sej. Pregled ključnih poudarkov in zaključkov sej: - V skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur.l. 34/2008) je SSZBN UKCL potrdil začetek

sistematičnega ločevanja in zbiranja odpadkov. - Sprejel je vizijo in strategijo Svetovalne službe zdravstvene nege. - Sprejet je bil Protokol spremljanja zadovoljstva bolnikov z bolnišnično obravnavo. - Sprejeta so bila Pravila za naročanje in odjavljanje ter dostavo hrane po tablet sistemu. V pravilih

smo določili odgovorno osebo in vzpostavili nadzor. - Sprejet je bil Protokol preprečevanja in obravnave padcev pacientov in zagotavljanje varnosti.

Izbrana je bila Morsejina lestvica kot pripomoček za oceno stopnje ogroženosti. - Sprejet je bil Protokol oživljanja v UKCL ter zgodnji opozorilni sistem (čaka na potrditev na

Strokovnem svetu UKCL). - Obravnaval je zaključke internega nadzora: nadzorne kategorizacije pacientov z vidika zahtevnosti

zdravstvene nege.

13

- Sprejel je prenovljen Program uvajanja v delo za diplomirano medicinsko sestro po končanem programu, reguliranem z EU direktivo. Potrdili smo tudi dokument Navodila za koordinatorice/pedagoške medicinske sestre za organizacijo programa kroženja diplomiranih medicinskih sester ter dokument Navodila za Službo za izobraževanje in razvoj kadrov pri organizaciji programa kroženja za diplomirano medicinsko sestro.

- Potrdil je Protokol preverjanja znanja za srednje medicinske sestre v enotah IT III, ki imajo kombinirane pogodbe.

- Narejen je bil popis aktivnosti in kompetenc za srednjo in diplomirano medicinsko sestro na bolniškem oddelku in sicer na delovnih mestih: v negovalni enoti, v intenzivni negi in v intenzivni terapiji I, II in III.

- Sprejel je sklep o izvedbi inventure bolniškega perila. - Potrdili je osnovno dokumentacijo v zdravstveni negi. - Obravnaval je »načrtovani odpust iz bolnišnice« in definirali vlogo nadzorne-oddelčne medicinske

sestre. - Predstavljen je bil program Čili za delo; z namenom pridobitve »svetovalcev za zdravo delovno

okolje«. - Sprejel je sklep o razpisu za prijavo nacionalne poklicne kvalifikacije »ortopedski tehnolog«.

Uspešno sta bili realizirani dve skupini. - Potrdili smo program Pravilni položaji telesa pri delu; - Varnost ravnanja z zdravili; predstavitev raziskave na KO za srčno kirurgijo. - Seznanil se je se z izračunom potrebnih kadrov v zdravstveni negi (osnova je kategorizacija

bolnikov). - Spremstvo bolnikov; seznanil se je z velikimi težavami, s katerimi se sooča Služba za spremstvo

bolnikov in posledično bolniški oddelki. - Aktivnosti v zvezi z novo gripo: priprava kadrovskega načrta, motivacija vodilnih in osebja za

cepljene ter osvežitev znanja o pravilni uporabi varovalnih sredstev. - Potrdil je plakata :«Razkužimo roke« in »Higiena rok – odločitev za zdravje«. Plakata bosta

nameščena na vse ključne lokacije znotraj UKCL z namenom širjenja ozaveščenosti o pomembnosti čistoče rok.

- Revizijsko poročilo o podjemnih pogodbah; seznanili smo se s stanjem, iz katerega je razvidno, da niso bila ustrezno upoštevana pravila sklepanja podjemnih pogodb.

- Seznanil se je z zaključki svetovalne skupine v povezavi s KO za revmatologijo. - Seznanil se je s spremembe Pravilnika o kliničnem preizkušanju zdravil. - Seznanil se je s Pravilnikom o podjemnih pogodbah, Pravilnikom o konkurenčni prepovedi in določili

ključne kadre za sklepanje podjemnih pogodb. - Sprejeli smo sklep Strokovnega sveta UKCL o racionalizaciji dežurne službe tudi za med. sestre.

14

3. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

3.1. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST V ŠTEVILKAH

Slika 2:Obisk članov Sveta zavoda UKC Ljubljana

RAVEN BOLNIŠNIČNE IN AMBULANTNE OSKRBE

Število bolnikov, ki jih pregledamo ambulantno, preiskujemo v diagnostičnih enotah ali pa jih zdravimo v bonišnici narašča iz leta v leto (Tabela 1, 2, 3 ).

Tabela 1: Število hospitaliziranih bolnikov od l. 2003 – 2009

15

Tabela 2: Celokupno število bolnikov v UKCL – obdobje 2003 – 2009

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Bolniki 93.298 94.738 96.257 99.940 102.035 103.669 104.623 Od ega EDP/razpis 1.167 124* 2.083 2.713 1.428 0 401

Ambulantni obiski 678.230 707.240 707.330 704.311 706.596 734.487 738.929

Funkcionalna diagnostika obiski

201.184 236.990 236.547 244.040 249.397 250.496 260.936

*Opomba: realizacija EDP 2004 je nerealizirana pogodba iz leta 2003

Legenda : Bolniki = hospitalizirani bolniki, EDP = enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, Amb. obiski = število ambulantnih obravnav, Funkc. diagnostika = ambulantna diagnostika – samo ambulantni bolniki in direktno napoteni s strani splošnih zdravnikov (diagnostične preiskave in posegi hospitaliziranih bolnikov niso vključeni).

Tabela 3: Število ambulantni pregledov od l. 2003 do l. 2009

670.000

680.000

690.000

700.000

710.000

720.000

730.000

740.000

750.000

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

TERCIARNA BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST

V UKCL izvajamo tudi najzahtevnejše zdravstvene storitve in zdravljenje najzahtevnejših bolnikov. Tudi število napotitev bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic se iz leta v leto zvišuje. Rast števila hispitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število drugih slovenskih bolnišnic prikazuje Tabela 4, najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic pa so prikazani v Tabeli 5.

16

Tabela 4: Število hospitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število premestitev iz drugih slovenskih bolnišnic od l. 2002 do l. 2009

Druge regije

Druge bolnice

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

Dru

ga re

gija

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

Drug

a bo

lniš

nica

Druge regije 23.050 22.628 25.957 26.637 27.433 27.881 28.073 29.991

Druge bolnice 1.821 1.993 2.210 2.443 2.374 2.226 2.482 2.569

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Tabela 5: Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic

0

100

200

300

400

500

600

700

AMI AP MOTNJERITMA

KARDIO SKUPAJ

Legenda: AMI = akutni miokardni infarkt, AP = angina pectoris, KARDIO = druge bolezni srca

Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic so srčno-žilne bolezni.

UKCL v okviru terciarne dejavnosti zagotavlja subspecialne laboratorije, ki služijo celi državi: tudi število teh laboratorijev je v l. 2009 poraslo za 11, iz 42-tih v l. 2007 na 53 v l. 2008. Za obravnavo najzahtevnejših obravnav pa deluje 166 subspecialnih timov in 155 multidisciplinarnih konzilijev, število obeh se je v l. 2008 znatno povečalo. V l. 2007 je bilo 101 subspecialnih temov in 127 multidisciplinarnih konzilijev.

17

Poleg tega vodi UKCL 8 nacionalnih registrov bolezni in 21 nacionalnih čakalnih list, vključeni pa smo tudi v številnih mednarodne registre .

Zdravniki in medicinske sestre UKCL sodelujemo v številnih komisijah Ministrstva za zdravje, v Republiških strokovnih kolegijih, v notranjih rednih in izrednih nadzorih UKCL, v zunanjih nadzorih Zdravniške zbornice Slovenjie ter v številnih strokovnih združenjih Slovenskega zdravniškega društva in v mednarodnih združenjih kjer zasedamo številne vodilne položaje.

3.2. STROKOVNI DOSEŽKI

3.2.1. Interna klinika

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Strokovni dosežki v letu 2009:

- Največji strokovni dosežek našega KO je bila priprava Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni in strategija razvoja diabetologije od leta 2010 do 2020. Nacionalni program je dokument, ki je pripravljen in potrjen s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije in trenutno čaka dokončno potrditev s strani slovenskega parlamenta.

- V letu 2009 smo pričeli tudi s pripravo usmerjene specializacije s področja endokrinologije in diabetesa.

Klinični oddelek za gastroenterologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Na področju endoskopije uvajanje enteroskopije, endoskopskih mukoznih resekcij, - širitev področja kapsulne endoskopije in priprava za uporabo punkcij s pomočjo linearne sonde

endoskopskega ultrazvoka. - Na področju KVČB uvajanje novih standardov za oceno – evalvacijo zdravljenja z biološkimi

učinkovinami. - Na področju celiakije pripravljene smernice za obravnavo bolnikov. - Na področju onkologije določanje mutacij pri GIST tumorjih, ki so pomembni prediktorji

učinkovitosti zdravljenja z Glivecom. - Na področju NET – uvajanje registra bolnikov in obravnava po evropskih smernicah.

Funkcionalna diagnostika; učenje biofeedbacka in priprava na pH-metrijo ter uporabo pH metrije in impedance.

Klinični oddelek za kardiologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- največje število transplantacij srca doslej (18) - Uvedbo intramiokardne implantacije matičnih celic - Perkutana vstavitev aortnih zaklopk - Balonska dilatacija aortnih zaklopk - Sodelovanje pri hibridnih posegih ablacije atrijske fibrilacije - Uvedba ultrakoronarnega ultrazvoka z FFR - Samostojno perkutano zapiranje odprtega ovalnega okna in atrijskih septum defektov

18

- KO za kardiologijo je pirapravil 3 strokovne sestanke: 2. Mednarodni simpozij o napredovalenm srčnem popuščanju v Portorožu, 2. Simpozij o aritmijah in elektrostimulaciji na Brdu z mednarodno udeležbo in 2. Elektrofiziološko delavnico z mednarodno udeležbo v Ljubljani.

Klinični oddelek za hematologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Najbolj zahtevni postopki ugotavljanja (diagnostike) in zdravljenja bolezni celic bele vrste (levkemije, maligni limfomi, aplastična anemija), bolezni celic rdeče vrste (vse vrste anemij) in bolezni hemostaze, tako prirojene kot pridobljene.

- Sem sodijo najbolj zahtevni timski načini zdravljenja, kot so vse vrste presaditev krvotvornih matičnih celic.

- Od vseh strok v interni medicini imamo izrazito največji delež napotitev bolnikov iz celotne države k nam (okoli 30 % v ambulanti, 70 % v bolnišnici). KO za hematologijo je tesno povezana na področju zdravljenja, izobraževanja in raziskovalnega dela z Republiškim zavodom za transfuzijo krvi, Onkološkim inštitutom in Mikrobiološkim inštitutomna MF.

- Specialni laboratorij KO za hematologijo opravlja najzahtevnejše preiskave za področje celotne države (hematologija, hemostaza, citogenetika in molekularna genetika in imunohematologja).

Klinični oddelek za hipertenzijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Edini v Sloveniji opravljamo meritve hitrosti pulznega vala, ki je neinvazivna metoda za oceno togosti aorte. Ta je tudi v najnovejših Smernicah pomembna diagnostična metoda, na osnovi katere se odločamo o ustreznejšem zdravilu za zdravljenje arterijske hipertenzije.

Klinični oddelek za nefrologijo Strokovni dosežki v letu 2009: Sočasna presaditev ledvic in trebušne slinavke Leta 2009 smo pričeli s sočasnim presajanjem ledvice in trebušne slinavke. Gre za v svetu že dobro uveljavljeno metodo zdravljenja pri diabetikih s sladkorno boleznijo tip 1 in ledvično odpovedjo. Uspešna presaditev omogoča insulinsko in dializno neodvisnost. Dobro delovanje presajene trebušne slinavke prepreči napredovanje kasnih zapletov sladkorne bolezni in pojav diabetične ledvične bolezni presajene ledvice. Nov protokol za izvedbo ultrazvočno-dopplerske preiskave transplantirane ledvice. Namen protokola je standardizacija pristopa k preiskavi zaradi zmanjšanja razlik med različnimi izvajalci ter omogočanje boljše primerjave izvidov v časovnem poteku. Uvedba programa nočne – celonočne dialize v Centru za akutno in komplicirano dializo: bolniki (5) se dializirajo 8 ur preko noči (medtem ko lahko spijo), zjutraj odidejo domov, v službo ali v šolo. Teriparatid (Forsteo) pri transplantaciji ledvice. Zdravilo se uporablja pri prejemnikih transplantirane ledvice, ki imajo hudo osteoporozo in hipokalciemijo, ko so drugi ukrepi zdravljenja neučinoviti. Organizacija novega dializnega centra v Mestni otroški bolnišnici-Ul. stare pravde 4 deluje od 3. julija 2009, z dializo 16 bolnkov 3x tedensko, dialize potekajo v 4 enoposteljnih sobah in eni večji petposteljni sobi, kvaliteta zdravljenja je tako strokovno kot prostorsko na zelo visokem, nadstandardnem nivoju, bolniki so s tem načinom dialize izredno zadovoljni. V okviru dnevnega hospitala (ki še ni dokončno formaliziran) smo preuredili 2 sobi na dializi za nadzor bolnikov po operacijah av fistul in vstavitvi dialznih katetrov. Narjenenih je bilo 267 operacij arterovenskih fistul in vstavljenih 1156 katetrov za dializo. Organizacija izolirne dialize za bolnike, ki so nosilci rezistentnih bakterij ESBL in VRE. Uvedba terciarne diagnostike preiskovanja urina

19

V letu 2009 smo na hospitalnem oddelku vzpostavili laboratorij za preiskovanje urina na terciarnem nivoju. Posebej usposobljeni zdravniki nefrologi s pomočjo nabavljenih aparatur (centrifuge, avtomatski analizator, fazno-kontrastni mikroskop povezan z računalnikom) pri indiciranih primerih sami pripravljajo, obdelajo in analizirajo vzorce urina. Cilj je pridobiti maksimalno informacijo iz analize urina nad nivojem, ki ga omogoča rutinsko preiskovanje urina v KIKKB. Oddelek za peritonealno dializo: kombinacija kronične dialize:hemodializa in intermitentna peritonealna dializa. Kombinacija pride v poštev sicer v redkih primerih bolnikov, kjer sta oba postopka komplementarna in sama zase nezadostna glede očistka topljencev in ultrafiltracije. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije Strokovni dosežki v letu 2009: Diagnostična interventna bronhologija Invazivna diagnostična in terapevtska interventna bronhologija se izvaja bolj varno, v neposredni bližini in s sodelovanjem Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo. Izvajamo endoskopsko preiskavo pljuč z upogljivim in rigidnim bronhoskopom, endobronhialni ultrazvok, argonplazmo, elektrokavter, krioterapijo in možnost vstavljanja endobronhialnih stentov. Možna je transtorakalna biopsijska aspiracija sprememb v pljučih in v mediastinumu. Možna je takojšnja invazivna endoskopska diagnostika okužb spodnjih dihal pri bolnikih z zmanjšanim imunskim odgovorom zaradi bolezni ali zaradi zdravljenja z imunosupresivnimi zdravili. Prvi v Sloveniji smo uvedli ultrazvočno endoskopsko preiskavo endobronhialnega sistema za natančnejšo peribronhialno aspiracijsko punkcijo lezij mediastinalnih bezgavk. Bolezni porebernice: Izvajamo diagnostične probatorne in izpraznilne punkcije plevralnega izliva, slepo igelno biopsijo porebernice, ultrazvočno punkcijo plevralnega izliva. Transplantacije pljuč: Izbira kandidatov zanjo, priprava na poseg, uvrščanje na listo in strokovno sodelovanje z drugimi centri za transplantacije in s kliniko AKH na Dunaju, vodenje bolnikov s presajenimi pljuči takoj po posegu. To dejavnost vodimo edini v Sloveniji. Diagnostika in zdravljenje pljučne hipertenzije: Ustanovljen je tim za odkrivanje in zdravljenje bolnikov s pljučno hipertenzijo skupaj s Kliničnim oddelkom za kardiologijo. Klinični oddelek za revmatologijo Strokovni dosežki v letu 2009: ---------------------------------------------- Klinični oddelek za žilne bolezni Strokovni dosežki v letu 2009:

- K razvoju zdravstvene dejavnosti Kliničnega oddelka za žilne bolezni je pomembno prispevala ustanovitev samostojne radiološke enote. Nadalje med vidnejše dosežke KO sodi povečevanje obsega dela v okviru dnevne bolnišnice in to ne le pri bolnikih z akutno vensko trombozo, temveč ta model prenašamo tudi na druga področja.

- V okviru ambulantne dejavnosti je bil dosežen velik napredek na področju antikoagulacijske tromboprofilakse. Dispanzer za trombotične bolezni Kliničnega oddelka za žilne bolezni je vodilni center v državi in skrbi za organizacijo te dejavnosti v širšem ljubljanskem prostoru, posredno pa tudi v vsej Sloveniji. Dispanzer je vodil in sodeloval pri organizaciji trombotičnih ambulant v vsej Sloveniji (več kot 50), ki delujejo na primarnem nivoju in jih v glavnem vodijo družinski zdravniki, ki so opravili izobraževanje na Kliničnem oddelku za žilne bolezni.

20

- Med pomembne strokovne dosežke sodi tudi vedno kakovostnejše in obsežnejše delovanje preventivne kardiologije z Registrom ogroženih oseb za srčno-žilne bolezni, ki ima sedež na Kliničnem oddelku za žilne bolezni.

Center za vojne veterane Strokovni dosežki v letu 2009:

- Rutinsko smo izvajali celovito geriatrično oceno pri vseh hospitaliziranih bolnikih in pri vedno večjem številu bolnikov, ki jih obravnavamo v ambulanti.

- uvedli dva nova testa; hitrost hoje in 6 minutni test hoje. - konziliarno dejavnostjo izobraževanja bolnikov s sladkorno boleznijo in konziliarno dejavnostjo

spirometrije za potrebe enot IK v BPD. V zaključku leta smo imeli na testiranju prenosni UZ aparat, ki nam je omogočil izvajanje določene diagnostike na mestu zdravljenja, povečana je bila varnost izvedbe punkcij telesnih votlin, zmanjšala se je potreba po diagnostični kateterizaciji mehurja ob sumu na zastoj seča.

Center za zastrupitve Strokovni dosežki v letu 2009:

- Na področju dejavnosti nacionalnega pomena smo v CZ izboljšali dostopnost do nekaterih ključnih podatkovnih zbirk (Poisindex, Baza podatkov RS o kemikalijah, zdravila, fitofarmacevtska sredstva) za potrebe 24-urne informacijsko konzultacijske službe za zastrupitve na področju R Slovenije. Posodobili smo del računalniške opreme. Nadaljevali smo z razvojnim projektom tehnološko izboljšane 24-urne informacijsko konzultacijske službe CZ v zvezi z zastrupitvami.

- Deloma je bil dopolnjen računalniški program za evidentiranje telefonskih konzultacij v zvezi z zastrupitvami na področju R Slovenije.

- Izboljšali smo vsebino spletne strani Zastrupitve.net, ki je bila prevedena tudi v angleščino. V okviru prenove intranetnih strani UKC so bile izvedene priprave za posodobitev spletnie strani o zdravilih.

- Revidirali smo smernice za pristop k zastrupljeni osebi, primarno elinimacijo strupov, uporabo antidotov, obravnavo zastrupljenih z organskimi topili, psihofarmaki, kačjimi piki in hiperbarično oksigenacijo pri zastrupitvah s CO. V sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani si prizadevamo za vzpostavitev stalne dostopnosti do hiperbarične komore v Ljubljani, kar bi zmanjšalo potrebo po premeščanju urgentnih primerov v tujino.

- Začeli smo z natančnejšim evidentiranjem medikamentozne terapije ob sprejemu in odpustu. - Revidirali smol sistem poročanja o neželenih učinkih zdravil za celotni UKC. Analize

potrjujejo, da je tudi v UKC na primerljivih oddelkih približno 5 % bolnikov sprejetih zaradi neželenih učinkov zdravil, kar je skladno z ugotovitvami v drugih večjih bolnišnicah v EU.

- Za potrebe Ministrstva za zdravje smo izdelali nacionalni načrt izobraževanja ekip nujne medicinske pomoči za delovanje v primeru množičnih kemičnih nesreč. Pripravljen je tudi nov priročnik. V projekt bodo vključene tudi ekipe UKC.

Internistična prva pomoč Strokovni dosežki v letu 2009:

- Izvedba ILS (Imediate life support) tečajev za vse DMS, VMS in SMS IPP (60 ur, nosilec Petra Kaplan, dr. med., inštruktor z licenco evropskega sveta za reanimacijo.

- Izvedba izobraževanj za vse DMS, VMS in SMS IPP za uporabo prenosnih aparatov za mehanično predihavanje (60 ur, nosilec Hugon Možina, dr. med., inštruktor z licenco evropskega sveta za reanimacijo)

21

- Izvedba izobraževanj za ravnanje z LUCAS aparatom za zunanjo masažo srca za vse sestre in dežurajoče zdravnike (80 ur, nosilca Petra Kaplan, dr. med., Hugon Možina, dr. med., inštruktorja z licenco evropskega sveta za reanimacijo)

- Objava 9 strokovnih smernic za delo na IPP na Intranetu UKC - Sodelovanje na 8 tečajih Dodatnih postopkov oživljanja in 3 tečajih Začetnih postopkov

oživljanja Slovenskega sveta za reanimacijo pri ERC - Interklinični seminar UKC Ljubljana - marec 2009: - Pripravili interklinični seminar za zaposlene na področju zdravstvene nege v UKC Ljubljana.

3.2.2. Kirurška klinika Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- izvajanje programa presaditve ledvice in trebušne slinavke pri bolnikih s sladkorno boleznijo in odpovedjo ledvic.

- prvič v Sloveniji laparoskopsko skozi le eno odprtino v popku operirali tudi žolčnik in žolčne kamne.

- sodelovanjem v multicentrični raziskavi o kirurgiji tumorjev trebušne slinavke.

Klinični oddelek za torakalno kirurgijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- pri operacijah na pljučih je kar 20 odstotkov vseh teh videotorakoskopskih lobektomij.

Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Strokovni dosežki v letu 2009: ----------------------------------------

22

Klinični oddelek za travmatologijo Strokovni dosežki v letu 2009

- uvedba nove tehnike kirurškega zdravljenja poškodb zgornjega dela vratne hrbtenice z nestabilnostjo kraniocervikalnega prehoda, kraniocervikalno fuzijo.

- za zdravljenje kompleksnih zlomov v ramenskem sklepu predvsem pri starejših bolnikih smo v redno klinično prakso uvedli različne vrste endoprotetike.

- uvedba v svetu povsem novega klinično diagnostičnega test za ugotavljanje strganja patelofemoralne vezi po izpahih pogačice v klinično prakso.

Klinični oddelek za plastično,rekonstrukcijsko estetsko kirurgijo in opekline Strokovni dosežki v letu 2009: ------------------------------------------- Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Strokovni dosežki v letu 2009: ------------------------------------------- Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo Strokovni dosežki v letu 2009: ------------------------------------------- Klinični oddelek za urologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- zdravljenje inkontinence pri bolnikih po radikalni prostatektomiji z metodo ADVANCE, operativno zdravljenje – zožitev sečnice s sluznico ustne votline, zdravljenje erektilne disfunkcije s trimiksom in kronično zdravljenje erektilne disfunkcije s petmiligramskim tadalafilom.

Klinični oddelek za nevrokirurgijo Strokovni dosežki v letu 2009 ------------------------------------------------- Klinični oddelek za kirurške okužbe Strokovni dosežki v letu 2009:

- operativni program kil opravljen po najnovejši metodi „nenapetostne hernioplastike“. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja Strokovni dosežki v letu 2009:

- uvedba nove metodo pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo.

3.2.3. Nevrološka klinika Klinični oddelek za bolezni živčevja Strokovni dosežki v letu 2009:

- Zagon Enote za kognitivne motnje. - Izboljšava kliničnega diagnostičnega pristopa k bolniku z demenco s poglobljeno kognitivno

klinično oceno bolnika (M. Kramberger)

23

- Validacija kognitivnega presejalnega testa za bolnike s Parkinsonovo boleznijo in kognitivnim upadom (M. Kramberger).

- Uvedba sistematičnega zdravljenja MS z zdravilom Tysabri. - Sistematična uvedba zdravljenja hudih oblik parkinsonizma z infuzijo Duodope. - Sistematična uvedba zdravljenja hudih oblik motenj gibanja z globoko možgansko stimulacijo. - Uvedba kombinirane preiskave EEG – test z nagibno mizo - Uvedba sistematične terciarne hospitalne obravnave bolnikov z epilepsijo - Razširitev indikacijskega polja za kirurško zdravljenje epilepsij na netemporalne in nelezijske - Pričetek rednih epileptoloških multidisciplinarnih konzilijev - Uvedba sistematičnega zdravljenja spastičnosti z botulinom pri bolnikih z MS - Uvedba sistematičnega zdravljenja terapevtsko rezistentnih nevralgi trigeminusa z botulinom - Uvedba sistematičnega zdravljenja terapevtsko rezistentnih glavobolov z botulinom - Uvedba metode slikanja s PET-om (sodelovanje z Onkološkim inštitutom in Kliniko za

nuklearno medicino). - Izpopolnitev metode za kvantifikacijo tremorja (akcelerometrija) - Zagon laboratorija za kognitivno nevrologijo - Zagon laboratorija za motnje gibanja in hojo. - Določanje nevtralizirajočih protiteles proti interferonom beta pri bolnikih z multiplo sklerozo

KO inštitut za klinično nevrofiziologijo Strokovni dosežki v letu 2009: - Pridobitev elektroencefalografa z veliko ločljivostjo. - Nadaljevanje razvoja funkcijskega magnetnoresonančnega slikanja v sodelovanju s Kliničnim

inštitutom za radiologijo. - Uvedba metode aktimetrije v rutinsko delo. - Začeli smo z uvajanjem sonoloških preiskav v diagnostiko bolezni perifernega živčevja. - V sodelovanju z nevroradiologi ter otorinolaringologi z UKC Ljubljana ter s pomočjo kolegov s

Strojne fakultete Univerze v Ljubljani razvili nov pristop k celostni obravnavi bolnikov s smrčanjem in obstruktivnimi motnjami dihanja med spanjem.

- Še naprej smo razvijali metode za merjenje živčnega upravljanja dihanja (fMR, potencial pripravljenosti).

Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Strokovni dosežki v letu 2009: - Izpolnili smo program endovaskularnega zdravljenja v nevrologiji (karotidna angioplastika,

angioplastika znotrajmožganskih arterij in embolizacija možganskih anevrizem ter arteriovenskih malformacij) in ga zaradi urgentnih primerov tudi nekoliko presegli. Glede števila posegov in zapletov se lahko primerjamo z najeminentnejšimi tovrstnimi centri v svetu.

- Na KO VNINT smo v oddelku intenzivne nevrološke terapije (ONIT) obravnavali življenjsko ogrožene bolnike po doktrini intenzivnega nevrološkega zdravljenja, pri čemer izpostavljam, da je ONIT edini takšne vrste oddelek v slovenskem prostoru.

- Ustanovitev Enote za možgansko kap .

24

3.2.4. Ginekološka klinika Klinični oddelek za ginekologijo Strokovni dosežki v letu 2009: 1. Področje ginekološke onkologije:

- Laparoskopska odstranitev paketov bezgavk pri napredovalih oblikah raka materničnega vratu. - Laparoskopija kot metoda evalvacije citoredukcije pri napredovalem raku jajčnika. V letu 2009

smo začeli uporabljati laparoskopijo pri oceni oprimalne citoreduktivnosti. Uvedba minimalno invazivne metode omogoča - opustitev laparotomije ter začetek zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo - takojšnje nadaljevanje odprte citoreduktivne kirurgije - sestavo kirurškega tima v primeru večjih resekcij (diafragma, jetra, črevo) ter intervalno

citoreduktivno kirurgijo 2. Področje uroginekologije

- Uvajanje novega načina kirurškega zdravljenja stresne urinske inkontinence (SUI) pri ženskah z aplikacijo mioblastov.

Klinični oddelek za perinatologijo Strokovni dosežki v letu 2009: Izboljšanji rezultati perinatale umrljivosti. Perinatalna umrljivost je bila 9,1 na 1000 vseh rojenih otrok s porodno težo nad 500 g. Korigirana (brez letalnih malformacij) perinatalna umrljivost pa je bila 5,4 na 1000 vseh rojenih otrok, kar je manj od leta prej. Obravnava prirojenih nepravilnosti pri plodu. Vsako leto je več prekinitev nosečnosti zaradi prirojenih nepravilnosti pri plodu, zato vsako nosečnico s plodom s prirojeno anomalijo obravnavamo celostno. Vsako nosečnico oziroma plod obravnavata dva ali trije perinatologi, medicinske sestre in genetik ter po potrebi neonatolog, psiholog in specialist ustrezne stroke. Komisija za analizo mrtvorojenosti in razvojnih anomalij po zaključku procesa obravnave celostno preuči vsak primer in paru izda mnenje z navodili. Tedensko aktualne primere predsednica Komisije predstavi na strokovnem sestanku namenjenem prav tej strokovni temi. Na tak način skušamo povečevati kakovost ultrazvočnega znanja in veščin. Prekinitev nosečnosti zaradi medicinske indikacije. V zadnjih treh letih smo prešli z intrauterine aplikacije PGF2, ki je agresiven poseg, na medikamentno prekinitev nosečnosti z mifeginom in misoprostolom do 22. tedna nosečnosti. S tem smo zmanjšali tveganje za zaplete ob intrauterinem poseganju in zmanjšali potrebo po abraziji maternične votline s 100 % na 15 %. Sedaj bomo postopno uvedli tudi medikamentno prekinitev nosečnosti po 22. tednu nosečnosti. Klinični oddelek za reprodukcijo Strokovni dosežki v letu 2009: Za KOR je najpomembnejši strokovni dosežek in hkrati dober kazalnik kakovosti pomembno zvečanje stopnje nosečnosti v postopkih zunajtelesne oploditve. V letu 2005 je bila stopnja nosečnosti v postopkih zunajtelesne oploditve 21 %, v letu 2006 smo jo izboljšali na 24 %, v letu 2007 na 27 %, leta 2008 je bila 25 %, leta 2009 pa 29%. S tem rezultatom se uvrščamo med razvite evropske centre. S področja kirurške dejavnosti kot pomemben strokovni dosežek podajamo operativno obravnavanje globoke infiltrativne endometrioze, ki je ena od treh oblik endometrioze in razen rodil neredko prizadene tudi vse ostale organe v mali medenici: črevo, mehur, sečevode in v svoji najobsežnejši obliki resno ogroža zdravje žensk.

25

Obravnavanje moške neplodnosti predstavlja vedno večji problem pri zdravljenju neplodnosti, saj se že 50 % parov zdravi prav zaradi moškega vzroka neplodnosti. Na KO za reprodukcijo smo uvedli novo laboratorijsko metodo IMSI, kjer spermije pregledujemo pod 6000 kratno povečavo in pred injciranjem v jajčne celice, izberemo najbolj kakovostne. Metodo opravljamo samo posamezni centri v Evropi, je pa v strokovnih krogih že sprejeta in obravnavana kot napredna metoda pri obravnavanju neplodnosti. Na KO za reprodukcijo na ta način že izboljšujemo rezultate metode ICSI pri najtežji skupini pacientov s slabo morfologijo spermijev in po predhodno neuspelimi postopki. Uspešno smo v letu 2009 uvedli tudi selektivni prenos enega visoko kvalitetnega zarodka pri ženskah, mlajših od 35 let v izogib mnogoplodni nosečnosti. Stopnja nosečnosti na prenos enega zarodka je v tej skupini 45 %. Do novih spoznanj smo prišli tudi na področju matičnih celic v odraslem humanem jajčniku in vzpostavili pomembne mednarodne povezave. Rezultati potrjujejo prisotnost pluripotentnih, embrionalnim podobnih matičnih celic v površinskem epiteliju jajčnika.

3.2.5. Pediatrična klinika

Služba za pljučne bolezni Strokovni dosežki v letu 2009:

- Uvedba multidisciplinarnega tima za obravnavo otrok s cistično fibrozo in vljučitev v evropski CF register

- Organizacija Šole za astmo s specializiranimi učnimi delavnicami za zdravnike in za medicinske sestre.

Klinični oddelek za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Strokovni dosežki v letu 2009:

26

- Edini v Sloveniji izvajamo endoskopske posege v neonatalnem obdobju (pri donošenih in nedonošenih novorojenčkih).

- Program perkutanih endoskopskih gastrostom (PEG), ki jih unikatno za celo Slovenijo delamo pediatrični gastroenterologi Pediatrične klinike UKC Ljubljana

- Izvajanje kapsulnih endoskopij, indikacije naraščajo. - Vodilni smo pri strokovnem uvajanju prebiotikov in probiotikov v prehrano in zdravljenja otrok v

Sloveniji. - zdravljenje ahalazije z endoskopsko aplikacijo botulinus toksina - ligacija varic požiralnika z gumico - biološko zdravljenja z anti tumor nekrosis faktor alfa, s humanizirano obliko - sodobno diagnostiko in zdravljenja Wilsonove bolezni pri otrocih - prvič v zgodovini slovenske pediatrije smo samostojno opravili polipektomijo pri otroku (z

elektrokoagulacijo) in hemostazo s pomočjo argon plazme. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Strokovni dosežki v letu 2009: ---------------------------------------

Služba za kardiologijo Strokovni dosežki v letu 2009 --------------------------------------

Klinični oddelek za nefrologijo Strokovni dosežki v letu 2009: --------------------------------------

Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Strokovni dosežki v letu 2009: --------------------------------------- Služba za hematologijo in onkologijo Strokovni dosežki v letu 2009

- Vodenje pediatrično onkoloških multidisciplinarnih konzilijev - Sodelovanje na imunoloških konzilijih

Služba za neonatologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- CMF: Opravljenih 85 kontinuiranih spremljanj možganskih funkcij (CFM) pri novorojenčkih. Zapise analizira in interpretira DPP.

- OksiCRG: 44 posnetkov, analiza in interpretacija zapisov snemanja – DPP. - Snemanje EKG na oddelku - Presejalno testiranje sluha na oddelku (TEOAE).

Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Zgodnje odkrivanje, diagnostika in zdravljenje motenj dihanja, povezanih s spanjem in drugih motenj cikla budnosti/spanja pri otrocih in mladini (vrednost 40.000 EUR).

- Celostna zdravstvena obravnava otrok in mladostnikov s spektroavtistično motnjo(vrednost 350.000 EUR).

- Nevrodegenerativne in redke bolezni (vrednost 100.000 EUR). Služba za radiologijo Strokovni dosežki v letu 2009: ------------------------------------------

27

3.2.6. Stomatološka klinika Center za otroško in preventivno zobozdravstvo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Kot prioritetno nalogo smo si zadali izvedbo elektronske naročilne knjge, predvsem za paciente, ki čakajo na sanacijo zob v splošni anesteziji, s ciljem, da optimalno skrajšamo predolge čakalne dobe.

- Med načrtovanimi nalogami je bila tudi izdelava kazalnika kakovosti. V preteklem letu smo ga uvedli pri zdravljenju poškodovanih stalnih zob v interkaninem sektorju /komplicirane frakture stalnih sekalcev z nedoraslo korenino/.

Center za fiksno protetiko in Center za snemno protetiko Strokovni dosežki v letu 2009: --------------------------------------- Center za zobne bolezni Strokovni dosežki v letu 2009: Na Centru za Zobne bolezni uporabljamo kot kazalec kakovosti kontrolni rtg posnetek po preteku 12 mesecev po dokončno polnjenem endodontsko zdravljenem zobu. Center za ustne bolezni in paradontopatije Strokovni dosežki v letu 2009:

- Implantološka oskrba bolnikov, ki so bili predhodno zdravljeni zaradi parodontalne bolezni, kjer je načrtovanje vstavitve zobnega vsadka zahtevnejše in zahteva dodatne postopke za povečanje kostnega volumna čeljustnega grebena.

- Zdravljenje vertikalnih kostnih izgub (kostnih žepov) s sendvič tehniko, to je kombinacijo biološke regeneracije obzobnih tkiv (Emdogain) in uporabo avtolognih kostnih delcev. Od prejšnjih načinov zdravljenja kostnih žepov se razlikuje po krajšem času, ki je potreben za operativni poseg in po nižjih materialnih stroških.

3.2.7. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Strokovni dosežki v letu 2009:

- Ocena diagnostične vrednosti mikrobioloških testov za dokaz lymske nevroborelioze. - Ocena vrednosti dokazovanja poseljenosti z MRSA s PCR.

3.2.6. Očesna klinika Strokovni dosežki v letu 2009:

- Pričeli smo z brezšivno vitrektomijo, ki omogoča uporabo še manjšega vstopnega reza (27 gauge vitrektomija), s prilagojenim vitrektomom in tako manjšo invazivnost operacije, za bolnika pa hitrejše okrevanje.

- Lamelarno keratoplastiko (lamelarno anteriorno globoko –DALK in endotelno lamelarno keratoplastiko – DELK) je pri nas uvedel prim.mag.Vladimir Pfeifer,dr.med. Te nove in tehnično zahtevnejše metode operacije omogočajo manjšo možnost zavrnitve transplantata, hitrejšo možnost rehabilitacije in večjo kvaliteto za bolnika v primerjavi s klasično penetrantno keratoplastiko (PKP).

- Nadaljevali smo z implantacijo različnih znotrajočesnih leč (IOL) po operaciji katarakte za čim boljšo pooperativno vidno ostrino, za bolnika ustreznejšo rehabilitacijo – pri astigmatizmu torične IOL, za hkratno korekcijo presbiopije različne multifokalne IOL ter druge refraktivne aplikacije.

28

3.2.7. Dermatovenerološka klinika Strokovni dosežki v letu 2009:

- V letu 2009 smo pričeli z novo metodo zdravljenja sklerozacij s peno (priprava in način aplikacije sklerozantnega sredstva sta nekoliko drugačna kot pri klasični skleroterapiji.)

- Pričeli smo z lasersko terapijo različnih kožnih sprememb. - Uvedli smo številne nove subspecialistične ambulante (mikološka ambulanta, ambulanta za

bolnike na bioloških zdravilih, ambulanta za genodermatoze, melanomska ambulanta, ambulanta za atopijski dermatitis in kronične urtikarije) in okrepili ambulanto za limfodeme- 3x tedensko.

3.2.8. Klinika za otorinolaringologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Rinokirurgija je uvedla rutinsko endoskopsko dekompresijo vidnega živca v zadnjem delu očnice in optičnem kanalu pri prizadetosti vida ob poškodbah glave. Ker gre za nujne operativne posege, ki morajo biti opravljeni čim prej po poškodbi, smo uvedli tudi novo organizacijo dela.

- Skupaj z nevrokirurgi so bili uvedeni tudi endoskopski pristopi za kirurško zdravljenje tumorjev hipofize z uporabo navigacije in aktivni endonazalni endoskopski pristop za odkrivanje in lokalizacijo likvorskih fistul po nevrokirurških posegih.

- Na kliniki smo prvič vgradili kostno vsidrani slušni pripomoček (BAHA – bone anchored hearing aid) dvema naglušnima osebama. Novost je namenjena bolnikom s prevodno ali kombinirano naglušnostjo, ki ne morejo uporabljati običajnega slušnega aparata

- V sodelovanju s Pediatrično kliniko smo dodatno razvili kirurško zdravljenje laringomalacije (prirojene motnje dihanja pri novorojenčkih) z metodo epiglotisnega šiva, ki je bila predstavljena v mednarodni strokovni literaturi in prevzeta tudi v tujem strokovnem okolju. Začeli smo tudi sodelovanje pri ovrednotenju dihalnih motenj otrok s hipertrofičnimi nebnicami in skupaj s pediatri postavili algoritme diagnostike ter zdravljenja.

- Na področju kirurgije žrela in grla je bila uvedena epiglotisplastika za premostitev defektov po operaciji karcinomov ter resekcija in anastomoza subglotisnega dela grla in proksimalnega dela sapnika pri stenozah.

- Z razvojem in uvajanjem srednje kotanjskega pristopa do patologije pontocerebelarnega kota in notranjega sluhovoda smo omogočili kirurško zdravljenje tumorjev in drugih bolezenskih procesov, ki so bili pred tem za kirurško zdravljenje nedosegljivi. Zgledno sodelovanje z nevrokirurgi, ki omogoča nove kirurške posege, prispeva tudi k aktivnejši in zgodnejši diagnostiki patologije teh področij in pričakovati je nadaljnji razvoj predvsem v smeri infratemporalnega pristopa do sprednje-stranskega dela lobanjske baze.

- Skupaj s pediatrično kliniko smo uvedli diagnostiko genetskega materiala v povezavi z nesindromsko prirojeno gluhoto in zajeli vse bolnike, ki so obravnavani kot kandidati za kohlearno implantacijo.

- Avdiovestibulološka služba je uvedla testiranje kandidatov za vstavitev ojačevalca zvoka na koščice srednjega ušesa (Vibrant Soundbridge) s pomočjo sistema simulacije poslušanja govora in elektrofiziološke meritve odzivov možganskega debla in možganske skorje na električno draženje slušne proge pred in po vstavitvi implantov.

- Pri zdravljenju agresivne oblike papilomatoze grla smo pričeli s kombinacijo klasične kirurgije z lokalno aplikacijo virostatika. Center za motnje glasu, govora in požiranja je razširil aktivno sodelovanje z nevrologi in sicer injiciranje botulinoksnega toksina v zgornji ezofagalni sfingter pod elektromiografsko kontrolo pri laringektomiranih bolnikih s težavami pri učenju ezofagalnega govora in uvedeno je bilo zdravljenje nekaterih nevroloških glasovnih motenj, prav tako z botulinosnim toksinom.

29

3.2.9. Ortopedska klinika Strokovni dosežki v letu 2009:

- V letu 2009 smo pričeli z uporabo novih tumorskih endoprotez tipa MUTARS - (Modular Universal Tumor and Revision System) nemškega proizvajalca Implantcast. Uporabljamo jih pri bolnikih s kostnimi tumorji, kjer so potrebne obsežne resekcije kosti v predelu sklepov in sočasno rekonstrukcija sklepov (kolk, koleno, rama) z omenjenim tipom proteze. Nove tumorske endoproteze imajo prednost in novost, da jih je možno med samo operacijo sestaviti in vgraditi glede na anatomske razmere, ki nastanejo pri operaciji po odstranitvi kostnega tumorja s kostjo in prizadetim sklepom vred.

- Korektivne osteotomije femurja in tibije z intramedularno fiksacijo. V zadnjih letih se tudi na področju korektivnih posegov dolgih kosti v svetu razvija trend manj invazivne kirurgije. V tem pogledu so se, če je lokacija planirane osteotomije na primernem mestu, t. j. v srednjem delu dolgih kosti, uveljavili intramedularni žeblji. To so dolge kovinske palice, ki ležijo v osrednjem kostnem kanalu in na ta način vzdržujejo korigiran položaj. Uvajanje žebljev in samo prekinitev kosti pa izvedemo skozi minimalne reze pod kontrolo rentgenskega ojačevalca. Na ta način naredimo bistveno manj okvar mišic in preostalih mehkih tkiv, kar omogoča hitrejše celjenje kosti. Prav tako so intramedularni implantati mehansko bolj ugodni, tako da je po operaciji potrebno krajše obdobje razbremenjevanja kot pri tradicionalnih posegih.

- Minimalno invazivna artodeza v sprednjem in zadnjem delu stopala s kombinacijami specialnih ploščič, vijakov in kompresijskih sponk. Stopalo je kompleksna regija, na kateri se korektivni posegi opravljajo v obliki selektivnih artrodez in osteotomij. Te zahtevajo dolgotrajno imobilizacijo v mavcu, da se zdrvaljene kosti prerastejo. Uporaba specialnih osteosintetskih materilov omogoča kotno stabilno kompesijsko osteosintezo - boljše in hitrejše celjenje kosti ter hitrejši povratek bolnika pri rehabilitaciji.

- Rekonstrukcija medialnega patelofemoralnega ligamenta (MPFL) pri ponavljajočem se izpahu pogačice s tetivo gracilis ali semitendinosus. Rekonstrukcija MPFL pomeni velik napredek pri reševanju kroničnih izpahov pogačice. Ta metoda vse bolj nadomešča posege na kosteh, ko je bilo potrebno premeščati kostna narastišča pogačice. Rekonstrukcija MPFL je poseg s polovično dolgo rehablitacijo glede na kostne prestavitve. Dodatna prednost je v ekonomičnosti posega, saj ne zahteva dražjih implantatov od predhodnih operativnih tehnik.

- Artroskopsko šivanje labruma kolčnega sklepa. Ignoriranje poškodbe labruma ali dosedanji načini zdravljenja s parcialnimi resekcijami so se izkazali rizični za nastanek progresivne artroze kolčnega sklepa. Namen rekonstrukcije labruma s šivanjem je izboljšati kvaliteto življenja bolnikov, ki imajo labrum poškodovan in preprečiti nastanek in progresijo obrabe sklepa. Metoda je indicirana tudi pri bolnikih s poškodovanim labrumom zaradi utesnitvenega sindroma, kot del kompleksnega operativnega posega, dekompresija kolčnega sklepa.

- Operativno zdravljenje z uporabo sintetične osteokonduktivne paste NANOSTIM kot dodatka (avtograft ekstenderja) ob nezadostni količini pacientove lastne spongiozne kosti ali homologne spongioze pri obsežnejših rekonstruktivnih posegih acetabula pri menjavi kolčnih endoprotez.

- Transaksialna fiksacija L/S hrbtenice. Do sedaj je bil standard, s katerim smo dosegli zatrditev prizadetega segmenta hrbtenice, operacija, pri kateri smo medvretenčno ploščico z zadnje strani odstranili, jo nadomestili s kletko napolnjeno z lastno kostjo, vretenca pa fiksirali z vijaki, povezani s palicami. Nova metoda transaksialne fiksacije, omogoča zatrditev segmentov L5-S1 ali L4-L5 + L5-S1 skozi majhen, 4cm dolg rez ob križnici, skozi katerega s posebnimi inštrumenti dosežemo telesa omenjenih vretenc in jih zatrdimo s pomočjo posebnega vijaka. Metoda je manj travmatska za bolnika, operacija je krajša, boljši je kozmetični učinek.

30

- Vsaditev interspinoznega vsadka pri stenozi ledveno- križnične hrbtenice: je nova metoda, ki jo izvajamo na Ortopedski kliniki v Ljubljani. Pri tej metodi zdravljenja se trnaste podaljške razširi in v razširjenem položaju zadrži s posebnim vsadkom. Prednost metode je v tem, da je operacija bistveno manj travmatska in traja v povprečju le 15min. Rehabilitacija je hitrejša, saj bolnik lahko vstane že nekaj ur po operaciji. S to metodo lahko zdravimo tudi stare, kritično bolne bolnike, ki klasične dekompresije ne bi prenesli.

- Revizijski rekonstruktivni operativni posegi na femurju pri menjavi kolčnih endoprotez z Exeter total hip sistemom, X-change Femoral Mesh in X-change Femoral Anatomic Mesh sistemom. Število revizijskih operativnih posegov po vstavljenih kolčnih endoprotezah iz leta v leto narašča. Pri tovrstnih operativnih posegih se srečujemo z vse večjimi tako acetabularnimi, kot tudi femoralnimi kostnimi defekti. Zgoraj opisana novost nam omogoča anatomsko kostno rekonstrukcijo večjih femoralnih defektov pri omajanju kolčnih endoprotez.

- Totalna endoproteza kolka z metafizno fiksacijo (ECOFIT). Tovrstna TEP kolka predstavlja nov koncept v evoluciji endoprotetike, saj pride do fiksacije proksimalno na stegnenici (za razliko od dosedanje distalne fiksacije). Analize kažejo, da naj bi se s tem podaljšal čas do omajanje endoproteze, zmanjšala proksimalna osteoliza in izboljšala kvaliteta kosti v tem predelu.

- Nova delno vpeta totalna endoproteza kolena (Smith&Nephew). Endoproteza v primerjavi s prejšnjimi vrstami tovrstnih protez omogoča boljše rekonstrukcijske možnosti in večjo variabilnost velikosti femoralnih/tibialnih komponent. Prihaja v poštev pri težjih revizijah, pa tudi kot rezervna rešitev pri primarnih artroplastikah kolena s hudo nestabilnostjo kolateralnih ligamentov.

3.2.10. Klinični inštitut za radiologijo Strokovni dosežki v letu 2009: V rutinsko prakso je bilo v letu 2009 bilo uvedenih kar pet novih metod diagnostike in radioloških posegov – UZ preiskava trebušnih organov s kontrastnim sredstvom, znotrajžilno zapiranje intrakranialnih AV malformacij, odstranjevaje strdkov iz možganskih žil, rutinsko postavljanje aortnih stent graftov (tako torakalnih in abdominalnih) pri akutnih stanjih – ruptura anevrizme, disekcija aorte, fMRI (funkcionalno magnetno resonančno slikanje) in spektroskopske MR preiskave. 3.2.11. Klinika za nuklearno medicino Strokovni dosežki v letu 2009:

- Uvedba diagnostike z I 123 (pred tem I 131) in s tem manjša sevalna obremenitev za bolnike in okolico

- Prenos metode iz tujine za zdravljenje OE z Mabthero - Uvedba SPECT/CT (kombinacija NM diagnostika z CT) - Hitro snemanje kardioloških in onkoloških preiskav s posebno programsko opremo - Uvajanje spremljanja ponovljivosti analiznih metod v medicinskem laboratoriju z uporabo

združenih vzorcev pri posamezni seriji rezultatov 3.2.12. Klinični inštitut za kemijo in klinično biokemijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Zaključitev projekta strokovno-organizacijske konsolidacija 4 laboratorijev KIKKB (Hematološki, Biokemični, Koagulacija in Urgentni) v 24 urni osrednji laboratorij s povezano urgentno in neurgentno laboratorijsko dejavnostjo na 1 mestu.

- Optimizacija avtomatizirane laboratorijske linije-sistema (ALS) v skladu z razpisom JN in adaptacijo prostorov na lokaciji Urgentnega laboratorija.

31

3.2.12. Inštitut za medicinsko rehabilitacijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- V uporabo smo uvedli specialno električno stimulacijo oslabljenih mišic pri poškodovancih v zgodnji fazi rehabilitacije.

- Nadaljevali smo z uvajanjem kineziotapingom pri otrocih s cerebralno paralizo in uporabo kompresijskih oblačil za zaznavo lastnega telesa.

- Uvedli smo redno izvajanje multisenzorne stimulacije pri bolnikih v fazi minimalnega zavedanja po hudi poškodbi možganov (problem pri tovrstni terapiji je nastopil, ker nam oddelek, kjer so bolniki hospitalizirani še vedno ne zagotovi terapevtskega prostora).

3.2.13. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Strokovni dosežki v letu 2009: Aktivno smo se lotili dela s človeškimi viri:

- Izdelan je bil nov softverski program in mreža za ambulantno spremljanje zdravstvenih podatkov bolnikov (Infonet) za obe dejavnosti in na obeh lokacijah

- izdelane so bile smernice za verifikacijo sedmih poklicnih bolezni 3.2.14. Služba bolniške prehrane in dietoterapije Strokovni dosežki v letu 2009:

- Razvojno raziskovalni projekt Ocena prehranskega statusa bolnika s ciljem, da pravočasno prepoznamo bolnike pri katerih obstaja tveganje za nastanek podhranjenosti in individualna prehranska obravnava bolnikov. izdelali smo model individualne prehranske obravnave bolnikov na kliničnem oddelku, ki ga izvaja dietetik SBPD ter pripravili dokumente za strokovne izračune in dokumentiranost prehranske obravnave bolnikov. Model smo uspešno testirali na 3 kliničnih oddelkih UKC, na vsakem oddelku je delo potekalo 1 mesec. Na kliničnih oddelkih je bilo v času izvajanja projekta od 4,5 % do 13 % prehransko že ogroženih bolnikov in povprečno 26,5 % bolnikov, pri katerih je obstajalo tveganje za podhranjenost.

- ISO 22 000 sistema vodenja varnosti prehrane - V programsko dietetskem oddelku so se izvajale redne degustacije pripravljenih diet,

prehranska svetovanja po oddelkih, individualni programi prehrane izbranih bolnikov. - Izvedli smo posodobitve HAACP načrta v smislu strožjih strokovnih in higienskih kriterijev dela.

V centralni kuhinji smo redno izvajali strokovni nadzor nad kontrolnimi točkami priprave hrane in spremljajočih higienskih programov, ki so opredeljeni v HACCP načrtu .

- Vpeljali smo sistem nadzora nad snažnostjo delovnih površin in rok zaposlenih z aparatom System SURE Plus (tedenska kontrola snažnosti z hitrimi brisi).

- V Centralni mlečni kuhinji je bilo opravljenih deset individualnih prehranskih obravnav dojenčkov in malih otrok, ki so bili hospitalizirani na otroški kirurgiji in na otroških oddelkih infekcijske klinike. Prehranske obravnave so vključevale individualno sestavo jedilnikov, navodilo o postopku priprave hrane z izračunom hranilne in energijske vrednosti obrokov, v štirih primerih tudi prehransko svetovanje staršem. Večina obravnavanih otrok je prejemalo hrano po sondi ali hranilni stomi.

- Za potrebe otroške kirurgije smo pripravili energijske in hranilne izračune vseh frakturnih obrokov za dojenčke do 2. leta starosti.

- Pri enteralni prehrani je bilo opravljenih 32 individualnih prehranskih obravnav. - Pripravili smo tudi splošno navodilo za pripravo hrane po gastrostomi za domov in splošno

navodilo za prehrano po resekciji želodca.

32

3.2.15. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Strokovni dosežki v letu 2009:

- V letu 2009 smo nadaljevali s spremljanjem pojavljanja MRSA, ESBL in VRE po klinikah in kliničnih oddelkih. Zajemamo nove primere kolonizacij in okužb skupaj in izračunavamo mesečne incidence na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD).

- Po preliminarnih podatkih za leto 2009 bo incidenca MRSA ostala blizu izračunane za leto 2008. Incidenca bakterij, ki izločajo betalaktamaze širokega spektra (ESBL) je bila tudi v letu 2009 v porastu. Pri pacientih zaznavamo porast ESBL ne le med izolati bakterije Klebsiella pneumoniae, temveč tudi pri Escherichia coli in to že ob sprejemu v bolnišnico. Nosilstvo VRE na KO za hematologijo, ki je bilo velik problem v letu 2008, je v drugi polovici leta 2009 v upadu.

- Skrbeli smo za opozorilni sistem za MRSA, VRE in ESBL v BIS-u. Pri aplikacijah BIRPIS še vedno nismo uspeli z vnosom kritičnih podatkov.

3.2.16. Lekarna Strokovni dosežki v letu 2009: ---------------------------------------

3.3. PODATKI O ŠTEVILU DOSEŽENIH TOČK ZA KLINIČNOST

V letu 2009 je Ministrstvo za zdravje podelilo odločbe o pridobitvi naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek več kliničnim oddelkom. Naziv kliničnosti se podeli za dobo 5 let. Podatki o doseženem številu točk kliničnosti za posamezne klinične oddelke so razvidni v Tabeli 6 in 7. Tabela 6: Število doseženih točk posameznih klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov. Ime Število točkKirurška klinika, KO za travmatologijo 9.064Kirurška klinika, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 20.183Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 7.049Kirurška klinika, KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

8579Kirurška klinika, KO za urologijo 4.308Interna klinika, Koza endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni 13.257KO za nefrologijo 14.065Pediatrična klinika, KO za endokrinologijo 10.920,3Pediatrična klinika, KO za nevrologijo 16.032Pediatrična klinika, Služba za gastroenterologijo 4.548,8Pediatrična klinika, Služba za neonatologijo 4.264,2Pediatrična klinika, Služba za onkologijo in hematologijo 5.280Pediatrična klinika, KO za nefrologijo 3.875,6Nevrološka klinika, KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo

7.454

Ginekološka klinika, KO za ginekologijo 3.953Ginekološka klinika, KO za perinatologijo 5.551Ginekološka klinika, KO za reprodukcijo 7.531Ginekološka klinika, Služba za medicinsko genetiko 6.283,8Stomatološka klinika 15.507

33

Klinika za nuklearno medicino 9.137Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo 6.212Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 20.283,7Očesna klinika 6.338Dermatovenerološka klinika 5.435KIKKB 6.338 Tabela 7: Št evilo doseženih točk posameznih klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov, ki so zaenkrat še v postopku pridobitve odločbe

Ime Število točk Interna klinika, KO za kardiologijo 11.627Interna klinika, KO za gastroenteorlogijo 9.735Ortopedska klinika 6.297KIMDPŠ 4.902Kirurška klinika, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo 9.883

3.4. KOORDINACIJA OPERATIVNE DEJAVNOSTI V CENTRALNEM OPERACIJSKEM BLOKU

34

Koordinacija operativne dejavnosti v centralnem operacijskem bloku teče že tretje leto. V tem obdobju smo prešli v učinkovito obliko organizacije poteka operativne dejavnosti, ki s centralnim vodenjem in jasno organizacijsko strukturo omogoča izkoriščanje prostih prostorskih in kadrovskih kapacitet, učinkovitejše sodelovanje posameznih poklicnih skupin in optimizacijo delovnih procesov kirurške oskrbe bolnikov. V tem obdobju se je spremenila tudi kultura, kjer v ospredju niso več interesi posameznikov, temveč skupna zavest o optimalnem poteku perioperativnih procesov. V letošnjem letu smo uvedli novo preglednico operativne in anesteziološke dejavnosti, ki omogoča spremljanje delovnih procesov v operacijskem bloku, obremenitev posameznih poklicnih skupin, stroškovno analizo in kakovost izvajanja anesteziološke dejavnosti. Skupaj z izdelavo ustreznih kazalnikov in analizo podatkov lahko spremljamo efektivnost in učinkovitost izvajanja operativne dejavnosti. Transparentnost podatkov omogoča učinkovito vodenje, uvajanje sprememb in kontinuiran proces izboljšav. Letos smo uskladili operativno kapaciteto (obratovanje operacijskih dvoran) potrebam posameznih kliničnih oddelkov in tako deloma odpravili pomanjkanje operativne kapacitete centralnega operacijskega bloka, ki že dalj časa ne zadošča potrebam posameznih kliničnih oddelkov. Pomanjkanje kadra trenutno ne omogoča zadostno povečanje operativne kapacitete in razvoj novih modelov delovnega časa, ki bi zagotovili fleksibilnost izvajanja operativne dejavnosti glede na potrebe. V novembru smo koordinacijo operativne dejavnosti uvedli tudi v otroškem operacijskem bloku Pediatrične klinike. Skupaj s posameznimi kliničnimi oddelki Kirurške klinike in ostalimi klinikami, ki koristijo operativno kapaciteto v otroškem operacijskem bloku tako usklajujemo načrtovanje operativnega programa in tako optimalno izkoriščamo proste prostorske in kadrovske kapacitete. V okviru terciarnega projekta smo pripravili izhodišča za učinkovito strateško vodenje operativne dejavnosti Kirurške klinike. Analiza kazalnikov učinkovitosti operativne dejavnosti Tabela 8: Kazalniki učinkovite operativne dejavnosti

Kazalnik Kirurška klinika Standard letni operativni čas / OP dvorano 77.500 min 75.000 min število OP posegov / OP dvorano 621 600 - 800 delež odpadlih operacij 11,9% < 5% povprečni čas menjave 39 min < 45 min delo preko obratovalnega časa / OP dvorano 1,5 / teden 1 / teden točen začetek prve operacije 65 % > 60%

Primerjava uveljavljenih kazalnikov učinkovitosti operativne dejavnosti s podatki Kirurške klinike kaže na učinkoviti potek operativne dejavnosti. Pri večini kazalnikov dosegamo standard razen pri deležu odpadlih operativnih posegov in nenačrtovanem nadurnem delu. Kirurška klinika ima sorazmerno velik delež odpadlih operativnih posegov (11,9%) v primerjavi s standardom (< 5%).Glavna vzroka sta pomanjkanje operativne kapacitete in nerealno načrtovanje operativnega. Pomanjkanje operativne kapacitete pogosto privede nenačrtovanega podaljšanja operativnega programa preko obratovalnega časa operacijske dvorane in odpovedi operativnih posegov.

35

Koordinacija operativne dejavnosti je povečala efektivnost in učinkovitost izvajanja operativne dejavnosti.

- porast produktivnosti operacijskega bloka za 11,5 % - porast števila opravljenih operativnih posegov za 4,5% - porast realizacije načrtovanega operativnega programa za 3,9% - zmanjšanje deleža odpadlih operativnih posegov za 3,1 %

3.4.1. Obseg operativne dejavnosti V centralnem operacijskem bloku smo opravili 7186 operativnih posegov (6366 načrtovanih in 820 dodatnih operativnih posegov) v rednem delovnem času, kar je za 4,5 % več kot v lanskem letu. Graf 1: Število načrtovanih in dodatnih operativnih posegov

Z interdisciplinarnim koriščenjem operacijskih dvoran in koordinacijo operativne dejavnosti smo povečali produktivnost za 11,5 %. Načrtovani operativni program pogosto poteka preko obratovalnega časa operacijskih dvoran in rednega delovnega časa in vodi do obremenitve dežurne službe, nenačrtovanega nadurnega dela in nezadovoljstva zaposlenih. Primerjava kumulativnega časa zasedenosti operacijskih dvoran z obstoječo operativno kapaciteto kaže na pomanjkanje operativne kapacitete posameznih kliničnih oddelkov ( nevrokirurgija, travmatologija in abdominalna kirurgija, srčna in žilna kirurgija ).Potrebno je povečanje operativne kapacitete ( podaljšanje obratovalnega časa operacijskih dvoran), da bodo lahko izvedli svoj operativno program in imeli optimalne pogoje za razvoj stroke.

36

Graf 2: Pomanjkanje operativne kapacitete ( min) v COB

Pomanjkanje operativne kapacitete lahko prikažemo s potrebnim številom dodatnih operacijskih miz na teden. Graf 3: Potreba po dodatnih OP mizah na teden

3.4.2. Realizacija načrtovanega operativnega programa V letu 2009 je bila povprečna realizacija načrtovanega operativnega programa 89,3%. Realizacija načrtovanega operativnega programa predstavlja delež opravljenih načrtovanih operativnih posegov in odraža kakovost delovniih procesov celotne bolnišnične obravnave kirurškega bolnika ( načrtovanje operativnega programa, priprava bolnika na operativni poseg, operativna kapaciteta operacijskega bloka, prostorska kapaciteta intenzivnih oddelkov...).

37

Graf 4: Realizacija načrtovanega operativnega programa

Realizacija načrtovanega operativnega programa se je s koordinacijo operativne dejavnosti, v povprečju povečala za 3,9% ( iz 85,4% na 89,3%). S premeščanjem načrtovanih operativnih posegov v druge operacijskke dvorane in izkoriščanjem proste prostorske in kadrovske kapacitete smo uspeli zmanjšati delež odpadlih operativnih posegov za 3,1% ( iz 15% na 11,9%) kar na letni ravni pomeni 195 manj operativnih posegov. Graf 5: Delež odpadlih operativnih posegov

Delež odpadlih načrtovanih operativnih posegov s 11,9 % presega standard (< 5%).

38

Graf 6: Vzroki odpovedi načrtovanih operativnih posegov

Glavni vzrok za odpoved načrtovanih operativnih posegov je pomanjkanje operativne kapacitete, ki ne omogoča izvedbo načrtovanega operativnega programa v rednem delovnem času .Nerealno načrtovanje operativnega programa ( podcenjevanje trajanja operacij, vrstni red operacij) in transplantacijska dejavnost sta prav tako pomembna vzroka za odpoved načrtovanih operacij. S povečanjem operativne kapacitete ( podaljšanje obratovanja operacijskih dvoran) in boljšo predoperativno pripravo bolnikov in sodelovanjem s kliničnimi oddelki lahko bistveno zmanjšamo odpoved načrtovanih operativnih posegov.

3.4.3. Izkoriščenost operacijskih dvoran Kot splošni standard za učinkoviti potek operativne dejavnosti velja 65% izkoriščenost operacijske dvorane.Glede na število in trajanje operativnih posegov lahko izračunamo optimalno izkoriščenost za posamezne klinične oddelke, ki nam služi kot ciljna vrednost za posamezno operacijsko dvorano. Večina operacijskih dvoran dosega optimalno izkoriščenost. Izjema je urološka operacijska dvorana 56 s prosto kapaciteto, ki smo jo oddali KO za abdominalno kirurgijo in tako prilagodili kapaciteto dejanskim potrebam. Povprečna izkoriščenost operacijskih dvoran v COB , kjer poteka koordinacija operativne dejavnosti je za 10% večja , kar kaže na učinkovitost koordinacije operativne dejavnosti. Nizka izkoriščenost operacijskih dvoran na otroški kirurgiji je posledica neusklajenega načrtovanja operativnega programa posameznih kliničnih oddelkov. Tako imajo nekateri klinični oddelki neizkoriščeno operativno kapaciteto. Tretja operacijska dvorana je pričela obratovati novembra , vendar je zaradi pomanjkanja kadra pogosto neizkoriščena.

39

Tabela 9: Izkoriščenost operacijskih dvoran na Kirurški kliniki

OP dvorana

povprečno trajanje OP ( min)

povprečna menjava (min)

povprečno št.OP/ dan

Izkoriščenost OP (%)

optimalna izkoriščenost OP (%)

COB OP 41 Nevro 162 45 2,1 74 68 OP 45 Nevro 130 36 2,5 69 64 OP 42 Travma 112 38 2,7 66 68 OP 43 Torakalna 110 45 2,5 62 67 OP 44 Abd 126 41 2,4 68 67 OP 54 Abd 119 38 2,5 64 60 OP 51 KV 214 48 2,1 75 73 OP 52 KV 183 42 2,3 72 71 OP 53 Plastika 99 37 2,8 63 68 OP 55 Uro 117 39 2,4 63 60 OP 56 Uro 50 32 4,3 38 57 Otroški OP blok OTR 1 59 51 2,9 37 52 OTR 2 36 42 3 24 52 OTR 3 68 30 1,7 26 78 Zaloška 2 TRA P 84 40 3,3 58 52 TRA 1 99 41 2,8 62 63 SEPTIKA TRAVMA 57 33 4,7 51 52 Opekline 71 28 3,5 51 57

3.4.4. Razvojno raziskovalno delo I. V okviru terciarnega projekta učinkovitega vodenja Kirurške klinike smo pripravili izhodišča za

učinkovito vodenje operativne dejavnosti: - organizacijsko strukturo vodenja - razvoj kazalnikov učinkovitosti operativne dejavnosti - vloga vodje koordinacije operativne dejavnosti (naloge, pristojnosti in odgovornosti)

II. Izdelava metodologije za izračun potrebne letne operativne kapacitete - izračun potrebne letne operativne kapacitete za doseganje letnega plana 2010 - priprava organizacije operativne dejavnosti v času obnove centralnega operacijskega bloka

III. Aktivni prispevek iz področja managementa operativne dejavnosti za International Forum of Quality and Safety in Health Care 2010.

IV. Izdelava metodologije za izračun stroškov operativne in anesteziološke dejavnosti.

40

3.4.5. Izobraževanje na področju managementa in kakovosti - 4 dnevni tečaj BDA in Malik Management Zentrum St. Gallen: Vodenje sprememb v bolnišnici,

Nurnberg Nemčija, marec 2009 - DAC 2009 , Leibzig Nemčija junij 2009 - Internationale Sylter Anaesthesiewoche, Sylt Nemčija, september 2009

41

3.5. CENTER ZA ZASTRUPITVE R SLOVENIJE

Center za zastrupitve (CZ) je v letu 2009 po preselitvi oddelka D KO za kardiologijo pridobil za tretjino novih postelj. CZ sprejema samo nujne primere. Število obravnavanih primerov se je v 9 mesecih zvečalo za več kot 30%. Ob poostrenih pogojih racionalizacije poslovanja je bila kljub pomembnem povečanju obravnavanih bolnikov izboljšana kvaliteta in varnost obravnave, pri tem pa je bila skupna poraba sredstev v okviru planiranih. Nekaj postelj je bilo opremljeno z monitorji, ki jih je odstopil KOIIM in tako omogočil boljši nadzor zahtevnejših bolnikov, katerih delež se stalno povečuje. Na področju dejavnosti nacionalnega pomena smo v CZ izboljšali dostopnost do nekaterih ključnih podatkovnih zbirk (Poisindex, Baza podatkov RS o kemikalijah, zdravila, fitofarmacevtska sredstva) za potrebe 24-urne informacijsko konzultacijske službe za zastrupitve na področju R Slovenije. Posodobili smo del računalniške opreme. Nadaljevali smo z razvojnim projektom tehnološko izboljšane 24-urne informacijsko konzultacijske službe CZ v zvezi z zastrupitvami. Deloma je bil dopolnjen računalniški program za evidentiranje telefonskih konzultacij v zvezi z zastrupitvami na področju R Slovenije. Deloma smo revidirali projekt Register zastrupitev na področju R Slovenije v skladu z zakonskimi obveznostmi, kjer prihaja do resnih pomanjkljivosti, ker zdravstvene ustanove v RS ne sporočajo ažurno podatkov o zastrupitvah. Z IVZ RS načrtujemo posodobljen in bolj racionalen sistem sprotnega poročanja o zastrupitvah na področju Slovenije. Izboljšali smo vsebino spletne strani Zastrupitve.net, ki je bila prevedena tudi v angleščino. V okviru prenove intranetnih strani UKC so bile izvedene priprave za posodobitev spletnie strani o zdravilih. Revidirali smo smernice za pristop k zastrupljeni osebi, primarno elinimacijo strupov, uporabo antidotov, obravnavo zastrupljenih z organskimi topili, psihofarmaki, kačjimi piki in hiperbarično oksigenacijo pri zastrupitvah s CO. V sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani si prizadevamo za vzpostavitev stalne dostopnosti do hiperbarične komore v Ljubljani, kar bi zmanjšalo potrebo po premeščanju urgentnih primerov v tujino. Začeli smo z natančnejšim evidentiranjem medikamentozne terapije ob sprejemu in odpustu. Revidirali smo sistem poročanja o neželenih učinkih zdravil za celotni UKC. Analize potrjujejo, da je tudi v UKC na primerljivih oddelkih približno 5 % bolnikov sprejetih zaradi neželenih učinkov zdravil, kar je skladno z ugotovitvami v drugih večjih bolnišnicah v EU. Okrepili smo sodelovanje v Komisiji za zdravila UKC ter v Projektni skupini za izboljšanje varnosti ravnanja z zdravili. CZ je okrepil znanstveno raziskovalno dejavnost v okviru projektov UKC in na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Rezultati so bili predstavljeni na strokovnih konferencah doma in v tujini, več prispevkov je bilo tudi objavljenih v renomiranih publikacijah. Za potrebe Ministrstva za zdravje smo izdelali nacionalni načrt izobraževanja ekip nujne medicinske pomoči za delovanje v primeru množičnih kemičnih nesreč. Pripravljen je tudi nov priročnik. V projekt bodo vključene tudi ekipe UKC. Za kakovost dela smo nadaljevali z rednimi poglobljenimi vsakodnevnimi strokovnimi sestanki. V največji možni meri smo upoštevali priporočila za racionalizacijo delovanja in zvečanje varnosti bolnikov. Poostrili smo postopke in nadzor nad predpisovanjem antibiotikov, krvi in krvnih pripravkov, dragih zdravil in dragih preiskav. Stroški za zdravila so bili v letu 2009 ob upoštevanju za tretjino večjega števila obravnavanih bolnikov razmeroma nižji kot v letu 2008. Spremljamo kazalnike kakovosti kot so padci iz postelje in preležanine; dodali pa smo nove kazalnike (dokumantacija o sprejemu; podatki o predhodni farmakoterapiji, odpustna dokumentacija, evidentiranje konzultacij v zvezi z zastrupitvami) Okrepili smo tudi dejavnost na področju klinične farmakologije, farmakovigilance in racionalnega predpisovanja zdravil. Ker se dejavnost klinične farmakologije tesno prepleta s klinično toksikologijo,

42

smo zaradi racionalne obstoječih kadrov in informacijske podpore pripravili revidiran predlog za oblikovanje nove organizacijske enote (Centra oz. oddelka za klinično farmakologijo in klinično toksikologijo, ki bi združil dosedanje dejavnosti CZ in vedno bolj evidentne potrebe UKC po uvajanju klinične farmakologije. S predlaganim novim centrom bi v UKC Ljubljana pomembno prispevali k večji učinkovitosti zdravljenja z zdravili, zmanjšanju napak in večji varnosti bolnikov, ob tem pa pomembno vplivali na obvladovanje stroškov za zdravila. Z Ministrstvom za zdravje smo že dosegli soglasje za financiranje 1 zdravnika za področje farmakovigilance.

3.5.1. Poslovno organizacijske usmeritve in cilji V letu 2009 smo poskušali vzpostaviti ločeno prikazovanje stroškov za delovanje nacionalnega centra za zastrupitve, za katerega CZ dobiva namenska sredstva za izvajanje z mednarodnimi priporočili definiranih dejavnosti, vključno s financiranjem 24 urne informacijsko konzultacijske službe. CZ je uspešno organiziral tokrat že 37. podiplomski seminar klinične toksikologije, ki je obvezujoč tudi za specializante interne medicine in nekaterih drugih specializacij. Pedagoško delo je potekalo tudi na Medicinski fakulteti (nujna medicinska pomoč, biokemija, seminarji interne medicine, magistrski študij – farmakologija). Aktivno smo se vključili v nadaljevanje projekta magistrskega študija Toksikologija, ki bo v Sloveniji uveden predvidoma prihodnje leto. Zdravniki CZ so aktivno sodelovali v številnih strokovnih telesih s področja urgentne in intenzivne medicine, toksikologije in klinične farmakologije v Sloveniji in v tujini (Komisija RS za zdravila, Komisija za razvrščanje zdravil pri ZZZS, Medresorska komisija za kemijske nesreče. Eden od zdravnikov je bil na predlog Ministra za zdravje imenovan tudi za rednega člana evropske komisije za zdravila – COMP). Sodelovali so v več delovnih skupinah (Evropska komisija – Relative Effectiveness WG; Patient Safety WG, Kemijska varnost otrok, varna uporaba zdravil, racionalno predpisovanje zdravil) Zdravniki CZ so bili aktivni tudi pri organizaciji Mednarodnega simpozija urgentne medicine v Portorožu ter več drugih strokovnih sestankov (Varnost v prometu in zdravila, Medicinsko izvedenstvo). Sodelujemo tudi pri izobraževanju pripadnikov MORS.

43

3.5. STROKOVNI KOLEGIJ INTENZIVNIH TERAPIJ (SKIT)

V letu 2009 smo imeli štiri seje SKITa. Na sejah smo predvsem obravnavali kadrovsko in prostorsko problematiko v enotah intenzivne terapije stopnje A. Sklenili smo, da je potrebno nasloviti pisni zahtevek vodstvu UKC, da se sproti nadomeščajo vsi odhodi in daljše bolniške odsotnosti ter da se sprejete DMS usmerja v enote intenzivne terapije A, ker je razmerje DMS in SMS daleč od priporočil oz. strokovnih standardov. Ker prostorska stiska ostaja še naprej velik problem, zlasti v CIT, CIIM in KV kirurgiji, smo v ospredje postavili pospešitev urejanja novih prostorov za CIIM in KV kirurgijo ter adaptacijo CITa. Zaradi povečanja števila sprejemov v enoto intenzivne terapije Infekcijske klinike, je nujno potrebna razširitev njihove intenzivne enote. Na osnovi podatkov, pridobljenih iz anketnih listov, ki so jih izpolnjevale posamezne intenzivne enote, smo ugotovili, da v osmih enotah intenzivne terapije A imamo trenutno v UKC 95 postelj in 68 postelj intenzivne terapije B, od katerih je večina postelj v internističnih enotah. Na kirurgiji ima trenutno status intenzivne terapije B abdominalna kirurgija v bolnici Petra Držaja. Glede na strategijo UKC v smislu širitve in povečevanja števila postelj intenzivne terapije, je potrebno v stopnjo intenzivne terapije B uvrstiti tudi več kirurških enot intenzivne nege. Tako smo na prošnjo predstojnika KO za torakalno kirurgijo odobrili spremembo dveh postelj intenzivne nege v status intenzivne terapije B, ker so za to imeli pogoje. Poleg omenjene problematike smo obravnavali tudi pomembne dejavnike kot indikatorje kvalitete dela v enotah intenzivne terapije, kot so bolnišnične okužbe, kateterske sepse, scoring sisteme in obdelavo pomembnih statističnih podatkov za primerjanje kvalitete dela med posameznimi enotami intenzivne terapije. Ker je končno bila odobrena subspecializacija za področje intenzivne medicine, so vsi člani SKITa, ki so obenem predstojniki oz. vodje intenzivnih enot, bili dolžni obvestiti in spodbujati mlade zdravnike v svojih klinikah, da se prijavijo za tovrstno specializacijo.

44

Ostale tri seje SKITa so bile posvečene problematiki pandemije nove gripe, oz. opremi dodatne enote intenzivne terapije na Ortopedski kliniki. Določili smo potrebo po številu intenzivnih postelj, respiratorjev, potrebo po kadrih in dodatni opremi. Predsednica SKITa je o predlogih poročala na sestankih kriznega štaba za pandemijo nove gripe. Nadaljevali smo s predstavitvijo posameznih sklepov SKITa na spletni internetni strani UKC. Še naprej se je intenziviralo medsebojno sodelovanje in povezovanje med posameznimi enotami intenzivne terapije, predvsem v smislu premeščanja bolnikov iz ene enote v drugo v primerih prezasedenosti katerekoli enote stopnje A.

4. RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Mladi raziskovalci V letu 2009 se je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na podiplomskem študiju do doktorata in na enovitem doktorskem študiju usposabljalo skupno 47 mladih raziskovalcev. Od tega je bilo 25 doktorjev medicine, 2 mikrobiologa, 6 biologov, 1 biokemik, 5 psihologov, 6 farmacevtov in 2 stomatologa. Največ mladih raziskovalcev (16) se je usposabljalo na Interni kliniki, sledijo ji Ginekološka klinika z osmimi, Pediatrica klinika s šestimi, Nevrološka klinika s petimi, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja s štirimi, Kirurška in Očesna klinika s po dvema ter Klinika za nuklearno medicino in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo s po enim mladim raziskovalcem. V letu 2009 se je aktivno usposabljalo 45 mladih raziskovalcev (od tega jih je 21 vzporedno opravljalo specializacijo). Zaradi daljše bolniške odsotnosti nista bila financirana dva mlada raziskovalca in jima status miruje. Porodniški dopust so v letu 2009 nastopile tri mlade raziskovalke. Financiranje je prenehalo petim mladim raziskovalcem. S 1.11.2009 je nove pogodbe sklenilo osem mladih raziskovalcev. Za leto 2010 je predvidenih sedem novih mladih raziskovalcev, katerih mentorji so že bili izbrani na javnem razpisu v letu 2009 za leto 2010. Financiranje novih mladih raziskovalcev se bo predvidoma pričelo 1.10.2010 ali 1. 11.2010, odvisno od sredstev proračuna. V letu 2009 je na krajše usposabljanje v tujino odšlo pet mladih raziskovalcev. V času krajšega usposabljanja (do 1 leta in pol) v tujini je izvajalec upravičen do polnega obroka sredstev, ki jih agencija namenja za usposabljanje mladih raziskovalcev, tudi v primeru, da je mladi raziskovalec, za čas bivanja v tujini, pridobil tujo štipendijo. Zaradi krajšega usposabljanja v tujini, se pogodbeni rok za izvedbo programa ne podaljša. Doktorsko disertacijo sta v letu 2009 uspešno zagovarjala dva mlada raziskovalca: Projekti ARRS UKC je v lanskem letu izvajal raziskovalne programe in projekte, ki jih je financirala ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije). Aktivnih je bilo 19 programov in 52 projektov. Med aktivnimi projekti je bilo 26 temeljnih, 24 aplikativnih in 2 podoktorska projekta (Tabela 1,2,3). V letu 2009 je 7 raziskovalnih programov dobilo dodatna sredstva zaradi povečane raziskovalne aktivnosti v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. V obravavanem letu je bilo 13 projektov zaključenih (9-krat nosilec UKC) , istočasno je bilo uvedenih 16 novih. Med slednjimi je 8 temeljnih projektov (6-krat nosilec UKC) in 8 aplikativnih (6-krat nosilec UKC).

45

Poleg teh programov in projektov so bili lani aktivni 4 CRP-ji (ciljni raziskovalni programi), kjer je bil UKC sodelujoči partner (Tabela 4). V letu 2009 se je izvajala le 1 bilateralna pogodba in sicer s Srbijo, (Tabela 1).

Mednarodni projekti V lanskem letu je UKC aktivno sodeloval v 18 mednarodnih projektih v ozadju katerih se pojavlja kot financer Evropska komisija oz. nekatere njene institucije. Na novo so se v lanskem letu pričeli štirje projekti, dva pa sta se zaključila. Predviden je bil tudi zaključek še enega projekta, vendar je koorodinator zaradi nedoseganja števila bolnikov dosegel pri projektnem direktorju v Bruslju njegovo podaljšanje za 6 mesecev. Prilivi iz naslova mednarodnih projektov so lani znašali slabih 300.000€. Poleg aktualnih projektov raziskovalci UKC aktivno sodelujejo pri pripravah projektne dokumentacije še z več raziskovalnimi centri v tujini. Pričakujemo, da bo v naslednjih obdobjih evaluacija poslanih projektov potrdila naše sodelovanje v dodatnih raziskovalnih sredinah.

Tabela 10: Skupni seznam raziskovalnih projektov in programov za leto 2009.

Način plačevanja število skupaj UKC kot nosilec Raziskovalni Projekti ARRS 52 35

26 temeljnih 24 aplikativnih 2 podoktorski Raziskovalni programi ARRS 19 12 Ciljni raziskovalni programi ARRS 4 0 Bilateralno sodelovanja 1 Srbija EU projekti 18 1

Tabela 11: Seznam posameznih raziskovalnih in podoktorskih projektov v UKC Ljubljana za leto 2009.

Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana Šifra Naslov

KO za maksilofac.krg(nosilec UL MF)

UL MF dr.Maja Ovsenik (dr.Nataša Hren Ihan) J3-0020

Tridimenzionalna analiza obraza pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja

Stomatološka klinika UL MF dr.Maja Ovsenik (dr.Jure Volk) J3-0020

Tridimenzionalna analiza obraza pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja

KO za intenz.interno med.(nosilec UL,MF) UL MF dr.Miran Brvar

(dr.Martin Možina, dr.med.) J3-0029

Učinek normobaričnega in hiperbaričnega kisika na apoptozo možganskih nevronov in astrocitov ter serumski nivo proteina s100b pri zastr

IKKB(nosilec UL, MF) UL MF dr.Nataša Debeljak

(prof.dr.Joško Osredkar,dr.med.) J3-0124

Vpliv rekombinantnega humanega eritropoetina na izražanje genov in prenos signala pri raku na dojkah

KO za travmatologijo(nosilec ITIS d.o.o.)

ITIS d.o.o. dr.Janez Rozman

(prof.dr.Vladimir Smrkolj, dr.med.) J3-0259 Vplivi ultrazvoka na razvoj podganjih zarodkov

46

Pediatrična klinika prof.dr.Rajko Kenda,dr.med. J3-0342

Povečanje zanesljivosti indirektne mikcijske urosonografije z analizo dopplerskega vzorca ureternega curka za odkrivanje vezikouretrnega refluksa pri otrocih

KO za intenz.interno med.(nosilec Bol.Golnik)

Bolnica Golnik, dr.Matija Lainščak

(doc.dr.Matej Podbregar, dr.med.) J3-0394

Karvediol ali bisoprolol pri bolnikih s srčnim popuščanjem in kronično obstruktivno pljučno boleznijo:investigator initiated

Ginekološka kl. doc.dr.Irma Virant Klun J3-0415

Nov pogled v delovanje humanega jajčnika: embrionalne matične celice in oogeneza in vitro?

KO za hematologijo( nosilec IJS)

IJS, dr.Zdenka Šljekovec

doc.dr.Helena Podgornik J3-0161

Vpliv metabolitov arzenovega trioksida na zdravljenje akutne promielocitne levkemije in multiplega mieloma

KO za žilne bolezni (nosilec IJS) IJS, dr.Igor Serša

doc.dr.Aleš Blinc, dr.med. J3-0610

Raziskave strukture in dinamike raztapljanja krvnih strdkov;matematično modeliranje podprto z magnetno rezonančnimi meritvami

Ginekološka kl. dr.Branko Zorn,dr.med. J3-9161 Plodnost po zdravljenju raka mdo

KO za nefrologijo

prof.dr.Jadranka Buturovič Ponikvar,dr.med. J3-9183

Žilni problemi pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo

KO za krg srca in ožija prof.dr.Borut Geršak, dr.med. J3-9432

Vpliv avtonomne ragulacije srca in sistemske humoralne aktivacije na pojavnost, nastanek in zdravljenje srčnih aritmij pri operaciji srca

Ginekološka kl. UL MF, dr.Tea Lanišnik Rižner

(Jasna Šinkovec,dr.med.) J3-9448

Molekularne osnove endometrioze in raka endomertija

IKKB UL MF, dr.Tea Lanišnik Rižner

(prof.dr.Joško Osredkar,dr.med.) J3-9448

Molekularne osnove endometrioze in raka endomertija

IKKB prof.dr.Joško Osredkar,dr.med. J3-9470 Biokemični dejavniki pri nastanku avtizma

Pediatrična kl. (dr.Marta Macedoni Lukšič, dr.med.) J3-9470 Biokemični dejavniki pri nastanku avtizma

KO za kardiologijo prof.dr.Matjaž Bunc,dr.med. J3-9574

Pomen novih metod zdravljenja naporeovalnega srčnega popuščanja

Pediatrična klinika prof.dr.Tadej Battelino,dr.med. J3-9663

Genetsko in morfološko ozadje kroničnih bolezni pri otrocih in mladostnikih

KO za abdominalno krg. (nosilec UL,Veterinska fakulteta)

UL Veterinarska fak. , dr.Matjaž Ocepek

(prof.dr.Stane Repše, dr.med.) J4-0176

Ugotavljanje povezave med bakterijo Mycobacterium avium subsp. Paratuberculosis pri živalih in Crohnovo boleznijo pri ljudeh

KO za nevrologijo UL Filoz.fak., dr.Andrej Ule

(doc.dr.Zvezdan Pirtošk,dr.med.) J7-9792

Metodološki vidiki raziskovanja kognitivnih procesov- učenje in odločanje

KO za kardiologijo (nosilec Un.na Primorskem, VŠ za zdrav.Izola)

U na Primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola, dr.Darko Černe

(prof.dr.Kranjec Igor,dr.med.) L3-0129

Izvencelične nukleinske kisline v diagnostiki koronarne ateroskleroze

Očesna klinika(nosilec UL MF)

UL MF, dr.Danijel Petrovič

(doc.dr.Mojca Globočnik Petrovič,dr.med.) L3-0247

Biokemični in genetski označevalci mikrovaskularnih (diabetična retinopatija in diabetična nefropatija ) in makrovaskularnih zapletov (

KO za nevrokirurgija prof.dr.Roman Bošnjak,dr.med. L3-0309

Piezorezistorski retraktor za kontrolirano trakcijo živčnega korena med opreacijo ledvene diskus hernije razvojk novega kirurškega posega

Ginekološka kl. doc.dr.Nataša Tul Mandić,dr.med. L3-0422

Biokemični in ultrazvočni označevalci za zaplete v nosečnosti II

Ginekološka kl. doc.dr.Eda Vrtačnik Bokal, dr.med. L3-0427

Razporeditev genotipov in podtipskih različic humanih virusov papiloma pri bolnicah z rakom materničnega vratu

Ginekološka kl. prof.dr.Ksenija L3-0431 Genetika raka dojk in hormonsko nadomestno

47

Geršak,dr.med. zdravljenje

Pediatrična klinika doc.dr.Tadej Avčin,dr.med. L3-0624

Sistemske imunaske bolezni pri otrocih in mladostnikih

IKKB prof.dr.Milan Skitek L3-0636

Priprava in evalvacija stabilizirane kontrolne krvi za hemogram in diferencialno belo krvno sliko za hematološke analizatorje za otrebe zunanje ocene kakovosti dela v medicinskih laboratorijih v programu zunanje ocene kakovosti (slovenska republiška kontrola)

IMDPŠ UL MF, dr.Vita Dolžan (dr.Metoda Dodič Fikfak,dr.med.) L3-9129

Molekularna epidemiologija bolezni povezanih z izposavljenostjo azbestu in presejalno testiranje za zgodnje odkrivanje mezoteliom

KO za nevrologijo doc.dr.Zvezdan Pirtošk,dr.med. L3-9314

Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo s parkinsonizmom in demenco

Pediatrična kl. OI, dr.Berta Jereb (prof.dr.David Neubauer,dr.med.) L3-9346

Analiza kasnih posledic zdravljenja raka pri otrocih in mladih odraslih

Ginekološka kl. BRIS, dr.Bojan Zalar (prof.dr.Borut Peterlin,dr.med.) L3-9557

Genomski pristop k nevrodegenerativnim boleznim

KNM prof.dr.Sergej Hojker,dr.med. L3-9593

Izboljšanje diagnostike in zdravljenja ščitničnih bolezni z uporabo barvnega dopplerskega UZ

Ginekološka kl. prof.dr.Helena Meden Vrtovec,dr.med. L3-9600 Prognostični dejavniki infertilnosti V

Infekcijska klinika prof.dr.Milan Čižman, dr.med. L3-9640

Bolnišnična raba protimikrobnih učinkovin v SLO 2007-2009

Stomatološka klinika doc.dr.Janja Jan, dr.dent.med. L3-9693 Stomatolognati sistem

Dermaološka kl. UL, Fak.za strojništvo, dr.Janez Možina

(prof.dr.Tomaž Lunder,dr.med.) L7-9391


KO za nevrologijo UL, Fak.za strojništvo, dr.Janez Možina

(doc.dr.Zvezdan Pirtošek, dr.med.) L7-9391


Infekcijska klinika podoktorski projekt dr.Katarina Ogrinc,dr.med. Z3-9148

Ocena itratekalne tvorbe borelijskih protiteles pri bolnikih s sumom na lymsko nevroboreliozo

Očesna klinika podoktorski projekt dr.Sofija Anđelić,dr.med. Z3-9689

Vloga lečnih epitelnih celic pri razvoju katarakte

Pediatrična klinika prof.dr.David Neubauer, dr.med. L3-2179 Vpliv živega srebra na zgodnji razvoj

Ginekološka kl. dr.Ivan Verdenik, univ.dipl.inž.elekr. L3-2083

Ocenjevanje kakovosti v ginekologiji in porodništvu

Ginekološka kl. prof.dr.Borut Peterlin, dr.med. J3-2377

Intergrativna genomika pri nevrodegenerativnih boleznih

Ginekološka kl. prof.dr.Tomaž Tomaževič, dr.med. L3-2316

Endoskopski postopki v naravi in asistirani reprodukciji človeka

Ginekološka kl. doc.dr.Borut Kobal, dr.med. L3-2371

Ocena preživetja bolnic z napredovalnim karcinomom jajčnikov glede na primarno oz. Laparoskopsko ocenjeno optimalno citoredukcijo

Pediatrična klinika prof.dr.Tadej Battelino, dr.med. J3-2412

Genetski polimorfizmi presnovnih poti pri avtizmu

Ortopedska kl. doc.dr.Rok Vengust, dr.med. L3-2351

Degeneracija medvretenčne ploščice:raziskava vzrokov in potencial celične terapije pri zdravljenju

KO za žilne bolezni prof.dr.Mojca Stegnar, univ.dipl.biol. J3-2128

Napovedana vrednost generacije trombina za izid po revaskularizacijskem posegu in za uspešnost antikoagulacijskega zdravljenja

48

Infekcijska klinika prof.dr.Bojana Beovič, dr.med. J3-2362

Varnost in klinična učinkovitost izločkov ličink muhe Lucilia sericata pri zdravljenju okužb ran

Stomatološka klinika prof.dr.Milan Petelin, dr.dent med. J3-2270 Spektroskopsko proučevanje razvoja dentina

KO za otroško krg in IT prof.dr.Metka Derganc, dr.med. J3-2184

Indeks CD64 in CD163 na levkocitih, sprožilni (triggering) receptor izražen na monocitih (TREM-1), beljakovina, ki veže lipopoliasaharid (LBP) ter protitelesa proti endotoksin (endocab) pri sepsi in pljučnici kritično bolnih otrok

KO za žilne bolezni prof.dr.Mirza Šabovič, dr.med. L3-2293

Zaščitni pleiotropni učinki nizkih odmerkov zaviralcev sistema reninangiotenzin in statinov pri zdravi populaciji srednjih let

Ortopedska kl. UL, Fak. Za šport, dr. Matej Tušak (prof.dr.Vinko Pavlivčič) L5-2051

Biopsihosocialni dejavniki uspešne rehabilitacije športinika po poškodbi

Ortopedska kl.

UL, Fak.za ekektrotehniko, dr.Franjo Pernuš

(doc.dr.Rok Vengust, dr.med.) J7-2246 Avtomatska analiza CT in MR slik hrbtenice

Infekcijska klinika IVZ, Irena Klavs (prof.dr.Tatjana Lejko Zupanc) L3-2345

Slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb

Tabela 12: Posamezni raziskovalni programi v ukc ljubljana v letu 2009

Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana Šifra Naslov

Ortopedska klinika UL, MF , dr.Ida Eržen (Janez Brecelj, dr.med.) P3-0043

Molekularni mehanizmi razvoja in delovanja skeletne mišice

Ginekološka klinika prof.dr.Živa Novak Antolič,dr.med. P3-0124

Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod

Interna klinika UL, MF, dr. Matej Bračko (doc.dr.Helena Podgornik) P3-0289

Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnoszo, napoved poteka bolezni in izida zdravljenja

Stomatološka klinika porf.dr.Uroš Skalerič, dr.dent med. P3-0293 Parodontalna medicina

Infekcijska klinika prof.dr.Franci Strle, dr.med. P3-0296

Bolzni in povzročitelji , ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci

Interna klinika prof.dr.Janez Preželj, dr.med. P3-0298

Geni, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih motnjah

ORL OI, dr.Primož Strojan (prof.dr.Alojz Šmid,dr.med.) P3-0307

Rak glave in vratu-analiza bioloških značilnosti in poskus izboljšanja zdravljenja

Interna klinika porf.dr.Pavel Poredoš dr.med. P3-0308 Ateroskleroza in tromboza

Interna klinika prof.dr.Blaž Rozman, dr.med. P3-0314

Sistemske avtoimunske bolezni

Kirurška klinika OI, dr.Tanja Čufer (dr.Boris Sedmak,dr.med.) P3-0321

Napovedni dejavniki in zdravljenja bolnikom z rakom dojk in drugimi raki

Interna klinika prof.dr.Andrej Bren,dr.med. P3-0323 Ledvične bolezni in nadometila zdravljenja

49

Ginekološka klinika prof.dr.Borut Peterlin,dr.med. P3-0326 Ginekologija in reprodukcija

Interna klinika prof.dr.Marko Noč,dr.med. P3-0331 Nujna stanja v interni medicini

Očesna klinika prof.dr.Marko Hawlina,dr.med. P3-0333

Očesne bolezni odraslih in otrok

Nevrološka klinika doc.dr.Simon Podnar, de.med. P3-0338

Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni

Pediatrična klinika prof.dr.Tadej Battelino, dr.med. P3-0343

Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljene bolezni pri otrocih in mladostnikih

Pediatrična klinika OI, dr.Janez Žgajnar (dr.Veronika Velenšek, dr.med.) P3-0352

Družine s povišano visoko ogorženostjo za raka: svetovanje, odkrivanje mutacij in preprečevanje raka

Kirurška klinika

Zavod RS za transf.medicino, dr.Primož Rožman

(prof.dr.Dragica Smrke, dr.med.) P3-0371

Človeške matične celice-napredno zdravljenje s celicami

Nevrološka klinika UL,Fak.za šport, dr. Milan Čoh

(doc.dr.Bojana Žvan ,dr.med.) P5-0147

Kineziologija mnostrukturnih polistrukturnih in konvencionalnih športov

Tabela 13: Raziskovalni programi v ukc ljubljana v letu 2009 zaradi povečane raziskovalne aktivnosti raziskovalnega

programa v RS in EU

Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana Šifra

Ginekološka klinika prof.dr.Živa Novak Antolič,dr.med. P3-0124

Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega

zdravja, porod

Interna klinika porf.dr.Pavel Poredoš dr.med. P3-0308 Ateroskleroza in tromboza

Interna klinika prof.dr.Blaž Rozman, dr.med. P3-0314

Sistemske avtoimunske bolezni

Ginekološka klinika prof.dr.Borut Peterlin,dr.med. P3-0326 Ginekologija in reprodukcija

Očesna klinika prof.dr.Marko Hawlina,dr.med. P3-0333

Očesne bolezni odraslih in otrok

Nevrološka klinika doc.dr.Simon Podnar, de.med. P3-0338

Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in

bolezni

Nevrološka klinika UL,Fak.za šport, dr. Milan Čoh

(doc.dr.Bojana Žvan ,dr.med.) P5-0147

Kineziologija mnostrukturnih

polistrukturnih in konvencionalnih športov

50

Tabela 14: Ciljni raziskovalni programi (CRP) v UKC Ljubljana v letu 2009

Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana Šifra

Interna klinika UL, Biotehnična fak., dr.Robert Veberič (dr.Barbara Salobir, dr.med.) V4-0331


Infekcijska klinika Kemijski inšt. Lj., dr.Janko Jamnik (prof.dr.Franc Strle, dr.med.) V4-0481 Interna klinika ZD Ljubljana, dr.Cirila Hlastan Ribič (rof.dr.Zlatko Fras,dr.med.) V3-0545



Infekcijska klinika Kemijski inšt. Lj., dr.Janko Jamnik (prof.dr.Franc Strle, dr.med.) V4-0481 Interna klinika ZD Ljubljana, dr.Cirila Hlastan Ribič (rof.dr.Zlatko Fras,dr.med.) V3-0545


Tabela 15: Raziskovalni programi v okviru EU za leto 2009

Akronim Koordinator Nosilec v UKC

Genepark prof.dr.Borut Peterlin,dr.med. UKC prof.dr.Borut Peterlin,dr.med.

OrphaNet RD Portal Inserm prof.dr.Borut Peterlin,dr.med.

EuroPGDcode ESHRE Belgija Bruno Van den Eede prof.dr.Borut Peterlin,dr.med.

NefroQuest Prof. Jorge Cannata Andia prof.dr.Jadranka Boturovič Ponikvar,dr.med.

Ercusyn Barcelona Susan Webb doc.dr.Marija Pfeiffer,dr.med. ARCH Brescia Andrea Remuzzi prof.dr.Marko Malovrh,dr.med. TARCC Ms.Marianne Desmedt dr.Tanja Gmeiner Stopar,mag.farm. EuroNHID INMI Rim prof.dr.Franc Strle,dr.med. Mosar Marc J.M. Bonten UMC Utrecht Igor Muzlovič,dr.med. Respect Švedska prof.dr.David Neubauer,dr.med. SCPE network Lyon prof.dr.David Neubauer,dr.med. nEUroped Hospices Civils de Lyon prof.dr.David Neubauer,dr.med. MediCEMP prof.dr.David Neubauer,dr.med. Note Southampton University NHS Trust prof.dr.David Neubauer,dr.med. Inform Ifg EWiv-GEIE Villach Magdalena Avbelj

Euro Peristat II Assistance Public-Hopitaux de Paris prof.dr.Ziva Antolič Novak,dr.med.

Ob Surve doc.Adolf Lukanovič,dr.med. MentHEalthWork BKK Essen Eva Strgar, dr.med. Leech Nofer Institute of Occupational Medicine Tanja Urdih Lazar Hires+ ASTREES France Metoda Dodič Finkfak Promoting Good Practice of Company Health Insurance Founds BKK Essen doc.dr.Metoda Dodič Fikfak,dr.med.

Esac III University Antverp, H. Goosens prof.dr.Milan Čižman,dr.med.

51

Objave v strokovnem tujem in domacem tisku Tabela 16: Število bibliografskih enot (COBISS tipologija), ki so jih v letu 2007, 2008 in 2009 prispevali avtorji UKC

Tip dokumenta (po COBISS) 2007 2008 2009 1.01 Izvirni znanstveni članek 205 273 119 1.02 Pregledni znanstveni članek 54 58 17 1.03 Kratki znanstveni prispevek 41 44 16 1.04 Strokovni članek 147 90 42 1.05 Poljudni članek 59 1 3 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 12 15 15 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 61 14 12 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 105 160 69 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 637 547 410 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 456 439 276 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 244 157 47

1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 12 12 3 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 156 197 125 1.20 Predgovor, spremna beseda 13 26 12 1.21 Polemika, diskusijski prispevek 5 7 1 1.22 Intervju 1 4 10 1.25 Drugi članki ali sestavki 32 14 29 2.02 Strokovna monografija 2 3 1 2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 8 3 3 2.05 Drugo učno gradivo 3 3 2 2.06 Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid 12 16 3 2.08 Doktorska disertacija 30 12 36 2.09 Magistrsko delo 14 4 11 2.11 Diplomsko delo 2 2 2 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 6 2 4 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 8 10 14 2.30 Zbornik nerecenziranih prispevkov na konferenci 28 24 14 2.31 Zbornik recenziranih znan. prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci 13 1 0

2.32 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci 11 15 skupaj 2.366 2.149 1.262

4.1. RAZISKOVALNI SVET

Univerzitetni Klinični center (UKC) Ljubljana je velika ustanova, zato je razumljivo, da je bila raziskovalna dejavnost tudi v tem letu zelo heterogena po vsebini in da so bile – podobno kot prejšnja leta – prisotne velike razlike med intenzivnostjo in uspešnostjo raziskovalnega dela med posameznimi raziskovalnimi skupinami znotraj ustanove. V povprečju je bila raziskovalna dejavnost v letu 2009 po kvaliteti in kvantiteti razmeroma uspešna in primerljiva z letom 2008. V letu 2009 je UKC Ljubljana s strani Agencije za raziskovanje Republike Slovenije (ARRS) pridobil nekaj več sredstev kot leta 2008. Razpis za (koncesionarske) programe, ki jih je razpisala ARRS leta 2008 in so se začeli financirati leta 2009, je bil za raziskovalne skupine Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana uspešen. Poleg tega je pri razpisu za projekte in mentorje mladim raziskovalcem jeseni 2008 ARRS v prvi fazi preusmerila vse vloge nemedicinskih raziskovalnih skupin, ki so se prijavili na področje medicine, v skupino interdisciplinarnih projektov, kar je pomenilo več sredstev za klinično raziskovanje v letu 2009.

52

Raziskovalci UKC Ljubljana so v letu 2009 raziskovali v 19 raziskovalnih programih (v letu 2008 jih je bilo 15 in vsi so se zaključili), kar finančno pomeni približno 1,6 mio €, in v 57 projektih (v letu 2008 jih je bilo 51), kar predstavlja cca 1,1 mio €. V celoti to pomeni, da smo v letu 2009 glede na leto 2008 od financerja projektov in programov (ARRS) dobili za 5,3% več sredstev. Po več letih upadanja nam je bilo s strani ARRS namenjenih tudi nekaj več novih mladih raziskovalcev kot v prejšnjih letih, kar je predvsem posledica večjega deleža sredstev, ki jih je za mlade raziskovalce namenila ARRS (klinični) medicini. Na žalost zanimanje za pridobitev statusa mladega raziskovalca med mladimi zdravniki v primerjavi s prejšnjimi leti še vedno upada. V letu 2009 je bilo v UKC Ljubljana aktivnih 44 mladih raziskovalcev, za njihovo usposabljanje pa pridobljenih oziroma namenjenih ~ 1.781.000€. V UKC Ljubljana se je v letu 2009 odvijalo 19 EU projektov, 18 EU projektov je še v različnih fazah potrjevanja. V letu 2009 je bil UKC Ljubljana uspešen pri enem od razpisov za Center odličnosti, ki je trenutno v ustanavljanju. Formalno je imel Raziskovalni svet UKC Ljubljana v letu 2009 le dve seji, vendar je bil vsebinsko mnogo bolj aktiven kot kažejo statistični podatki in to preko Strokovnega sveta UKC Ljubljana, v katerem so predsednik in nekateri člani Raziskovalnega sveta UKC Ljubljana, predvsem pa preko Znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino. V letu 2009 je Raziskovalni svet UKC Ljubljana prevsem:

• podpiral je aktivnosti, ki povečujejo možnosti za uspešno kandidiranje na razpisih za domače in evropske oz. mednarodne projekte, kakor tudi aktivnosti, ki omogočajo uspešno izvajanje pridobljenih projektov;

• se zavzemal za organiziranost, ki omogoča učinkovito raziskovalno delo uspešnim skupinam, in podpiral ukrepe za vzpodbudo raziskovanja v delih zavoda, ki so raziskovalno slabše razviti;

• podprl nadaljevanje aktivnosti za razpis za projekte Terciar I UKC Ljubljana in • sprožil je postopke za spremembo Poslovnika Raziskovalnega sveta UKC Ljubljana.

Člani Raziskovalnega sveta so podobno kot prejšnja leta tudi v letu 2009 še vedno menili, da bi bila potrebne v raziskovalnem delu UKC Ljubljana korenite, predvsem organizacijske spremembe. V letu 2009 so ponovno oživele aktivnosti glede reorganizacije raziskovalne dejavnosti v UKC Ljubljana oziroma ustanovitve raziskovalnega inštituta UKC Ljubljana.

4.2. KOMISIJA ZA MEDICINSKO ETIKO

Komisija za medicinsko etiko UKC Ljubljana (KME-UKC) je v letu 2009 delovala v naslednji sestavi:

- Asist.mag. Ivan Kneževič, dr.med. - Zdenka Mrak, prof.zdrav.vzg. - Doc.dr. Janez Primožič, dr.med. - Prim. Dušica Rigler-Pleterski, dr.med. - Prof.dr. Franc Strle, dr.med. - Prof.dr. Tomaž Tomaževič, dr.med. - Doc.dr. Vislava Velikonja Globevnik, spec.kl.psih. - Dr. Jože Štupnikar, univ.dipl.theol..

53

KME-UKC v letu 2009 ni obravnavala nobenih resnejših etičnih zadev, ki bi zahtevala njeno sklicevanje. Pripomniti je treba, da gredo vse raziskovalne naloge, magistrska in diplomska dela ter dela za doktorate v presojo Komisiji za medicinsko etiko RS, ki ima tudi centralno urejen in računalniško voden sistem evidentiranja in arhiviranja. Želeli smo nadaljevati z izobraževalnim delom v obliki predavanj kot so bila v letu 2008, vendar moram odkrito reči, da sem bil kot glavni koordinator za organizacijo in vodenje aktivnosti ob preselitvi Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike zelo angažiran in se nisem mogel ukvarjati z delom v KME UKC, tako kot bi želel. Kot predsednik sem bil občasno konzultiran s strani posameznih zdravnikov UKC-ja, večinoma po telefonu, za nekatere bolnike.

5. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO - TERCIAR

5.1. KOMISIJA ZA KLINIČNE RAZISKAVE Pregledali in uskladili smo razdelitev sredstev za leto 2009 za odobrene dvoletne in triletne projekte iz razpisa v letu 2007. Pripravili smo Pravilnik o delu Komisije za klinične raziskave, ki je bil potrjen na strokovnem svetu in je stopil v veljavo s podpisom generalnega direktorja 29. januarja 2010. Pravilnik opredeljuje: - pomen, naloge in sestavo Komisije, - razporeditev sredstev za interne razpise, - postopek objave razpisov, - ocenjevanja predlogov novih projektov, - razporeditev finančnih sredstev znotraj predlogov in - letno poročanje o izvajanju.

Izdelali smo novo verzijo spletne aplikacije za prijave na interne razpise. Pripravili in uskladili smo novi interni razpis za terciarna razvojna sredstva za leto 2010, ki je bil objavljen na intranetni strani UKC Ljubljana 22. decembra 2009. Razpis se je zaključil 31. januarja 2010.

5.2. PROJEKTI TERCIARNE DEJAVNOSTI UKCL Iz objavljenega internega razpisa za financiranje razvojnih in raziskovalnih projektov iz leta 2007 se je nadaljevalo delo na 165 projektov. Med vsemi projekti je aktivnih 130, zaključilo pa se 35 projektov. V nadaljevanju so poročila o izvajanju posameznih odobrenih projektov.

54

5.3. LETNA POROČILA ZA TERCIARNO RAZVOJNO – RAZISKOVALNO DELO UKCL

5.3.1. Interna klinika Klinični oddelek za kardiologijo 70016 Uporaba aortnih stentov pri zdravljenju bolezni aortne zaklopke; prof.dr. Matjaž Bunc, dr.med. V okviru terciarnega projekta Perkutane implantacije aortnih zaklopk smo v letu 2009 opravili prve implantacije perkutanih zaklopk. Vstavili smo 5 pet TA in 1 eno TF zaklopko.Vzpostavili smo dober sistem rekrutacije starejših bolnikov s hudo aortno stenozo in njihove obravnave. V povezavi s projektom izvajamo redno balonske dilatacije aortnih zaklopk ter v zadnjem času tudi perkutano obsevanje aortnih zaklopk po balonski dilataciji. V zvezi s perkutanimi TA aplikacijami aortnih zaklopk smo dosegli samostojnost pri izvajanju postopkov, pri izvajanju TF implantacij zaklopk pa smo še vezani na sodelovanje s proktorjem. 70032 Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja s presaditvijo krvotrovnih matičnih celic; prof.dr. Bojan Vrtovec, dr.med. V leto 2009 je bilo opravljenih 10 presaditev matičnih celic. Pri bolnikih smo v 12-mesečnem obdobju opazili pomembno izboljšanje iztisnega deleža levega prekata, telesne zmogljivosti ter zmanjšanje vrednosti NT-por BNP v plazmi. Rezultati so bili predstavljeni na obeh največjih svetovnih kardioloških kongresih v letu 2009 (AHA in ACC):

- Bojan Vrtovec, Gregor Poglajen, Dragoslav Domanovic, Matjaz Sever, Luka Lezaic, Peter Cernelc, Guillermo Torre-Amione. Long-Term Effects of Intracoronary CD34+ Stem Cell Transplantation in Patients With Dilated Cardiomyopathy. American College of Cardiology Scientific Sessions, Orlando, April 2009.

- Bojan Vrtovec, Gregor Poglajen, Renata Okrajšek, Miran Šebestjen, Dragoslav Domanovič, Peter ČernelČ, Francois Haddad, Guillermo Torre-Amione. Intracoronarv stem cell transplantation in dilated cardiomyopathy: the results of SC-DCM trial. American Heart Association Scientific Sessions, Orlando, November 2009.

70124 Tromboza koronarnih stentov; prof.dr. Igor Kranjec, dr.med. V naši raziskavi smo si zadali nalogo ugotoviti kako pogosto pride do epizod ACS po stentiranju koronarnih arterij, kakšne so posledice ATVF, kateri dejavniki vplivajo na razvoj ATVF in s katerimi izboljšavami bi prognozo bolnikov po stentiranju izboljšali. V troletnem poteku raziskave smo izdelali register, v katerega smo zajeli prospektivno vse bolnike pri katerih je prišlo do ATVF po predhodno uspešnem stentiranju. V obdobju med 27. julijem 2007 in 20. januarjem 2010 smo tako prospektivno zajeli 192 bolnikov z ACS zaradi ATVF. Pogostnost tega ishemičnega zapleta po koronarnem stentiranju je tako v naši ustanovi 2.9%. Iz naših podatkov je razvidno, da pride do ACS po implantaciji stentov praviloma najprej zaradi ST, kasneje pa zaradi RST in progresa ateroskleroze. V populaciji bolnikov sta bila najpogostejša ST in RST, progres neobstruktivne ateroskleroze pa je privedel do ACS relativno le v 10%. Dosedanje rezultate smo prikazali tudi na mednarodnem kongresu o koronarni bolezni v Pragi:

- Kranjec I, Cerne A, Cercek M. Acute coronary syndrome after successful stent implantation. (th International Congress on Coronary Artery disease, ICCAD, October 11-14, 2009, Abstracts CD.

55

70207 Spremljanje odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami; prof.dr. Mirta Koželj, dr.med. V letu 2009 smo opravili 110 prvih ambulantnih pregledov odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Opravili smo 241 ehokardiografskih preiskav pri bolnikih s prirojenimi srčnimi napakami, od tega 53 transezofagealnih preiskav. Samostojno smo začeli perkutano zapirati odprta ovalna okna in atrijske septum defekte. Opravili smo 31 tovrstnih perkutanih posegov. Hospitalno smo obravnavali 20 bolnikov, opravili smo 30 testov 6-minutne hoje. Nadaljevali smo z raziskavo European Heart Survey Pregnancy in Cardiac Diseases. Objave v letu 2009:

- Dolenc J, Zver S, Koželj M, Fink M, Pajič T. Ebsteinova anomalija z redko motnjo strjevanja krvi - Prikaz primera in pregled literature. Zdrav Vestn 2009: 78, 576-580 [COBISS.SI-ID 26288345].

- Zaletel M, Žvan B, Koželj M, Prokšelj K, Podnar T, Berden P, Mishaly D. Migraine with aura induced by artificial microbubbles. Cephalalgia (Oxf. Online), 2009, 29: 480-483 [COBISS.SI-ID 25713369].

70214 Hemodinamski senzorji in biventrikularna elektrostimulacija srca pri bolnikih s srčnim popuščanjem; prof.dr. Igor Zupan, dr.med. Dejavnosti v zvezi z atrio-biventrikularno stimulacijo srca potekajo po načrtovanem programu tako v klinični kot v raziskovalni smeri. Do sedaj je prejelo atrio-biventrikulrni spodbujevalnik že več kot 100 bolnikov. Bolnike spremljamo s pomočjo klinične preiskave, laboratorijskih parametrov in ehokardiografije prvi, tretji ter šesti mesec po vsaditvi naprave, nato pa vsakih šest mesecev. Glede novejših senzorjev medprekatne dissinhronije smo bili in smo ponovno vključeni v mednarodne raziskave, ki jih nadzira FDA. Svoje izsledke objavljamo na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih. Z večanjem števila bolnikov pridobivamo nove izkušnje in se bližamo zastavljenim ciljem. 70031 Izboljšani načini ablacije atrijske fibrilacije; Prof. dr. Peter Rakovec,dr.med. Po teoretičnih pripravah v prvi polovici leta in nabavi kriokonzole (aparature za izvajanje posegov) smo junija napravili prvo krioablacijo za klasično indikacijo. Že julija pa sva se doc. dr. Matjaž Šinkovec in prof. dr. Peter Rakovec udeležila učne delavnice na kliniki v Bad Neustadt an der Saale, Nemčija. To je bila učna delavnica za uporabo kriobalonov za zdravljenje atrijske fibrilacije. Obsegala je tako teoretični del kot tudi prisostvovanje dvem tovrstnim posegom. Brez diplome take delavnice tudi ni mogoče pričeti z izvajanjem teh posegov, ker je to predpogoj, da se kateter (»Arctic Front«) sploh dobavi. Jeseni je prišlo do zamenjave konzole (ki je bila začasno dobavljena) z novo, ki omogoča tudi uporabo balonov. Nato smo izvedli spet krioablacijo pri bolnici s klasično indikacijo, v decembru 2009 pa prvi dve balonski krioablaciji atrijske fibrilacije (ob pomoči zdravnika iz Belgije). Lahko torej zaključimo, da nam je uspelo v letu 2009 začeti z dejavnostjo krioablacij. Klinični oddelek za hematologijo 70122 Citogenetske preiskave pri plazmocitomu; doc.dr. Helena Podgornik, spec.med.biokem. V letu 2009 smo opravili analizo novejših kromosomskih preureditev pri 40 bolnikih s plazmocitomom. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo potrdili vse iskane spremembe tudi pri naših bolnikih, obenem pa smo začeli s študijo njihovega sopojavljanja. Smo v končni fazi zbiranja podatkov, ki jih bomo zdaj poskusili ovrednotiti tudi s statistično analizo.Veliko dela smo opravili tudi na kontroli kakovosti. Za vse testirane DNA-sonde smo namreč določali pražnje vrednosti, kar zahteva veliko čas in je tudi finančno zahtevno. Vendar je to predpogoj za kakovostno izvedeno delo. Projekt zaključujemo in načrtujemo le še nekaj sklopov testiranj, nato pa bomo prešli na analizo rezultatov. 70123 Opredelitev kromosomskih sprememb pri akutnih levkemijah; doc.dr. Helena Podgornik, spec.med.biokem.

56

V letu 2009 smo izvedli testiranja medijev za gojenje celic venske krvi pri bolnikih z akutno levkemijo. Ugotovili smo, da ni enega samega ustreznega medija, pač pa je glede na veliko heterogenost teh bolezni raznolika tudi uspešnost posameznih tehnik gojenja. Tako smo se odločili, da ohranimo kot prvi medij izbora že predhodno uporabljani medij, medtem ko smo spremenili možnosti drugega izbora. Bistven rezultat izvedenih poskusov je, da s prilagojenimi metodami dosegamo tudi pri venski krvi boljše rezultate za splošno uspešnost kariotipizacije, kot pa jo zahtevajo mednarodne smernice za naše področje. V rutinsko uporabo smo za vse podtipe akutnih levkemij uvedli algoritme za molekularno citogenetske preiskave. Določili smo nabore FISH sond, ki jih uporabljamo glede na predhodne ugotovitve citomorfoloških in imunoloških preiskav. Nekatere delamo vzporedno, druge pa zaporedno. Na ta način smo dosegli zelo velik delež bolnikov z ugotovljenim citogenetskim »markerjem«. Obenem smo uvedli preverjanja nekaterih specifičnih preureditev, ki jih pred tem še nismo delal. Nadaljevali smo z opredeljevanjem zahtevnejših kariotipov pri akutnih levkemijah. Z zahtevnejšimi metodami pa se trudimo, da bi pri vsakem bolniku dosegli čimbolj natančno razdelati preureditve. Razpolagamo s celovitim naborom DNA-sond za celotno barvanje kromosomov, in sicer tudi v različnih barvah, kar smo financirali s sredstev terciarja. To nam bo omogočalo redno delo tudi vnaprej. Razdelali smo tudi metode FISH na predhodno barvanih preparatih, kjer uspešno delamo tudi več zaporednih FISH postopkov. Klinični oddelek za intenzivno interno medicino 70058 Uporaba rekombinantnega FVIIa pri hemoragičnih zapletih; Špela Tadel Kocjančič,dr.med. S pravočasno detektiranimi hemoragičnimi zapleti, ki so bili v 99,0% posledica posegov na femoralnih arterijah v okviru levostranske srčne kateterizacije, smo se uspešno izognili aplikaciji aFVIIa, saj smo uporabili klasične metode kot so manualna kompresija, aplikacija sveže zmrznjene plazme in trombocitov, s čimer lahko bistveno zmanjšamo stroške ter preprečimo prokagulantne stranske učinke aFVII po pravkar opravljenih koronarnih posegih. Pri dveh bolnikih smo aplicirali aFVII (6 ampul aa 1,2mg; 1ampula aa 2,4mg; 10 ampul aa 4,8mg). Pri 3 bolnikih pa je bil potreben interventni radiološki poseg ali kirurška hemostaza. 70064 Spremembe tkivne oksigenacije pri kritično bolnih; doc.dr. Matej Podbregar,dr.med. V okviru projekta 70064 smo v letu 2009 pridobili v uporabo monitor za merjenje tkivne oksigenacije možgan in perifernih organov INVOS. Za nakup 50 elektrod smo porabili 5.500 EUR. Za oceno jetrne funkcije uporabljamo Limon (Limon, Pulsion, Nemčija), za reagente (indocian green), ki se aplicira v žilo smo porabili 50 ampul po 50mg. Jetrno funkcijo ocenjujemo pri bolnikih z akutno jetrno odpovedjo, ki so kandidati za tx jeter, pri bolnikih po kardiopulmonalni reanimaciji zdravljenih s hipotermijo, kjer višje vrednosti laktata perzistirajo kljub hemodinamski stabilizaciji in pri bolnikih v septičnim šokom z odpovedjo organov. Trenutni vmesni rezultati nakazujejo povezavo med začetno vrednostjo očistka indociangreena (ICG) s prognozo za nevrološko restitucijo po kardiopumonalnem oživljanju. Obstaja pa tudi šibka povezava med serumsko vrednostjo laktata, ki je uporaben pri napovedovanju preživetja oz . napovedi hemodinamske in organske prizadetosti bolnikov. 70055 Razvoj in uporaba umetnega nosu v intenzivni medicini; doc.dr. Matej Podbregar,dr.med. V okviru projekta 70055 nam je zunanji sodelavec dr.Holobar, Echo doo iz Slovenskih Konjic napravil prototip elektrokemičnega analizatorja plinov, ki detektira koncentracije CO2, CO, NH3, H2S v izdihanem zraku bolnikov, ki so umetno ventilirani. Razvili smo tudi sistem, ki omogoča zajemanje vzorca pri spontano dihajočem bolniku. Prototip je bil uspešno testiran na 15 umetno ventiliranih bolnikih. V letu 2009 smo pripravili nadgradnjo sistema z računalniško podporo, ki bo omogočala neposredno in neprekinjeno spremljanje koncentracije plinov v izdihanem zraku ter zamenjavo senzorjev s še bolj občutljivimi senzorji- območje zaznave 10-100 ppb.

57

70063 Primerjava Levosimendana in Dobutamina pri kritično bolnih z okvaro srčne mišice po srčnem zastoju; prim. mag.Vojka Gorjup,dr.med. V letu 2009 smo začeli izvajati projekt po dodatni etični presoji republiške etične komisije. Prve naše ugotovitve so naslednje: levosimendan je zelo potentno zdravilo z zelo močnim vazodilatatornim učinkom. Vazodilatatorni učinek je tako močan, da ga v najhujših primerih lahko zavremo le z visokimi odmerki noradrenalina in vazopresina v kontinuirani infuziji. Motnje srčnega ritma, ki so bile poročane v mednarodnih razsikavah, in naj bi bile manj pogoste kot pri dobutaminu, smo opažali le pri dveh bolnikih, pri katerih smo morali zdravljenje z levosimendanom prekiniti. Nejasno ostaja še doziranje in učinki levosimendana pri ledvični insuficienci. Hemodinamsko nestabilne bolnike tako začnemo zdraviti z najnižjimi odmerki. Klinični oddelek za nefrologijo 70219 Pomen regulatornih proteinov komplementnega sistema in nenormalnosti v številu podocitov v urinu za prognozo glomerulnih bolezni; prof. dr. Radoslav Kveder, dr. med. v letu 2008 smo nadaljevali z izpopolnjevanjem metode določanja podocitov v seču. V prvem delu leta smo se posvetili: 1. standardizaciji vzorca seča (časovni odvzem – prvi, drugi jutranji vzorec, preverjanje uporabnosti vzorca v odvisnosti od časa od odvzema), 2. dodatnemu preverjanju izbranega protitelesa proti podokaliksinu, kot tudi preverjanju ponovljivosti in meritvene variabilnosti in 3. inovativnemu preizkušanju filtracijske metode v primerjavi s »citospinsko« metodo za pripravo preparatov (metodi so preverjali in izvajali v citološkem laboratoriju Inštituta za patologijo MF v Ljubljani) pred imunocitokemičnim barvanjem ter iskanju najuporabnejšega kvantitativnega merjenja (število celic na ml seča oziroma število celic na mg kreatinina v seču). V marcu 2009 smo končali z zbiranjem podatkov o izločanju podocitov v urinu ledvično zdravih preiskovancev. V raziskavo, ki smo jo prijavili kot Prešernovo nalogo, smo vključili 94 preiskovancev različnih starosti in obeh spolov. Iz končne analize, ki je potekala do junija 2009 smo morali izključiti 19 preiskovancev, ker rezultati opravljenih laboratorijskih preiskav niso zadostovali vključitvenim kriterijem (prisotnost znakov za akutno ali kronično ledvično bolezen, prisotnost sumljivih znakov za bolezen drugega organa, ki bi lahko neposredno vplivala na ledvično delovanje itd.). Analiza bolnikov z različnimi glomerulnimi boleznimi je pokazala, da so le-ti izločali pomembno večje število PDX+ celic kot zdravi preiskovanci. Ta ugotovek dopušča možnost uporabe določanja PDX+ celic v seču v diagnostične namene kot pomoč pri razlikovanju med glomerulnimi in neglomerulnimi obolenji, kar so izpostavili že v nekaterih drugih raziskavah. Ker pa smo ugotovili tudi pomembno prekrivanje med populacijo zdravih preiskovancev in bolnikov, predvsem pri nizkih vrednostih PDX+ celic v seču, smo zaključili, da določanje PDX+ celic samo po sebi ni povsem zanesljiva metoda za ločevanje bolnikov z glomerulnimi boleznimi od zdrave populacije. Pokazali smo, da so PDX+ celice prisotne v seču pri nekaterih bolnikih s fokalno segmentno glomerulosklerozo, membransko nefropatijo, lupusnim nefritisom, imunsko bornim glomerulonefritisom v sklopu ANC + sistemskega vaskulitisa in pri diabetični nefropatiji, ne pa pri bolnikih z MCD, kar je bilo v skladu z do sedaj objavljenimi podatki v literaturi. Objave:

- Skoberne A, Konieczny A, Schiffer M. Glomerular epithelial cells in the urine: what has to be done to make them worthwhile? Am J Physiol Renal Physiol 2009; 296: F230-41.

- Raziskava je dobila fakultetno Prešernovo nagrado. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije 70199 Pomen gliv za bolezni dihal; doc.dr.Marjeta Terčelj,dr.med. V letih od 2004 do 2006 smo na našem Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo prvič zdravili bolnike s sarkoidozo pljuč s kombinacijo antimikotikov in kortikosteroidov. Rezultati so pokazali, da smo

58

dosegli hitrejši in boljši regres sprememb bolezni na pljučih pri 15 od 18 bolnikov s kronično pljučno sarkoidozo in smo te rezultate predstavili na ATS kongresu (American Thoracic Society), na letnem srečanju leta 2006 in 2007 in tudi objavili v literaturi. V letih 2008 in 2009 smo po istem protokolu zdravili še 50 bolnikov z na novo odkrito pljučno sarkoidozo. Te bolnike smo predstavili leta 2008 in 2009 prav tako na svetovnem kongresu ATS in je sedaj v postopku objava članka v tuji literaturi. Rezultati so bili podobni in se izkazali za boljši izhod zdravljenja. V marcu 2009 smo organizirali prvi mednarodni simpozij o novostih pri pljučni sarkoidozi in prikazali prve rezultate naše študije, skupaj z Mikrobiološkim inštitutom, z Inštitutom za genetiko v okviru ginekološke klinike in Bio Fact Environmental Health Research Center iz Leruma na Švedskem. Na tem simpoziju smo prikazali novosti, ki do sedaj še niso bile prikazane niti pri nas, niti v svetu in smo napravili iz teh predavanj zbornik, obenem pa je v postopku objava tudi v našem Zdravniškem vestniku, kjer bomo objavili 6 samostojnih publikacij. V letih 2008 in 2009 smo na podlagi dosedanjih izkušenj uvedli tudi meritve plesni pri bolnikih doma v domačem okolju, kot možen dejavnik tveganja za nastanek sarkoidoze na pljučih. Te meritve smo izvedli pri 150 bolnikih: pri kontrolni grupi, pri novo nastali sarkoidozi, pri bolnikih s kronično sarkoidozo in pri bolnikih, pri katerih ni več prišlo do recidiva bolezni. Ugotovili smo, da so vrednosti biomase gliv pri tistih bolnikih, ki imajo kronično sarkoidozo ali pri na novo nastali sarkoidozi bistveno višje, kot pri tistih, ki so kontrolna zdrava grupa ali pri tistih, ki so spontano imeli regres bolezni. Tudi ti rezultati so v postopku objave v tuji literaturi. Pri vseh na novo odkritih sarkoidozah opravljamo tudi in vitro test stimulacije monocitov za izločanje citokinov odgovornih za tvorbo granulomov, v sodelovanju z Mikrobiološkim inštitutom. To je tudi del doktorske disertacije mlade raziskovalke. Pri teh bolnikih odvzamemo krvne monocite ter jih in vitro stimuliramo z različnimi substancami delov gliv, kot so cymosan, hitin, glukan, NAHA. In vitro testiranja smo opravili že pri 30 bolnikih in smo sedaj v postopku analize rezultatov teh bolnikov. Prve rezultate smo že predstavili na simpoziju o novostih pri sarkoidozi pljuč v marcu 2009. Sočasno pri teh bolnikih tudi opazujemo genetske predispozicije za nastanek granulomov kot odgovor na antigen gliv. Sodelujemo tudi s Pediatrično kliniko v Ljubljani zaradi meritev encima hitotrioksidaze kot markerja aktivnosti monocitov v krvi. Pri analizi 200 bolnikov se je izkazalo, da je le-ta marker lahko kot marker dejavnika aktivnosti bolezni celo boljši, kakor doslej znani marker S-ACE. Študija še poteka, ker je potrebno še večje število bolnikov za natančnejšo statistično analizo. Objave:

- zbornik »Nova spoznanja pri raziskavah sarkoidoze«, 17.3.2009 - Maver A, Medica I, Salobir B, Tercelj M, Peterlin B. Lack of association of immune-response-

gene polymorphisms with susceptibility to sarcoidosis in Slovenian patients. Genet Mol Res. 2010 Jan 12;9(1):58-68.

- Maver A, Medica I, Salobir B, Tercelj M, Peterlin B. Genetic variation in osteopontin gene is associated with susceptibility to sarcoidosis in Slovenia. Dis Markers. 2009;27(6):295-302.

- Tercelj M, Salobir B, Simcic S, Wraber B, Zupancic M, Rylander R. Chitotriosidase activity in sarcoidosis and some other pulmonary diseases. Scand J Clin Lab Invest. 2009;69(5):575-8.

Klinični oddelek za revmatologijo 70127 Analiza in izboljšava diagnostičnih postopkov pri bolnikih s sistemsko sklerozo in pomen kapilaroskopije v zgodnji diagnostiki bolezni: mag. Alenka Šipek Dolničar, dr. med. V letu 2009 smo v ambulanti za SSc (sistemsko sklerozo) pod sumom na to bolezen pregledali 75 bolnikov. Tri letno sistematično spremljanje bolnikov s sistemsko sklerozo je pokazalo, da sta CREST in UCTD z elementi sistemske skleroze najpogostejši klinični obliki bolezni.

59

V treh letih smo diagnozo CREST sindroma postavili 42 bolnikom, diagnozo UCTD z elementi SSc pa 17 bolnikom. Difuzna in omejena kožna oblika bolezni sta redkejši. V treh letih smo diagnozo difuzne kožne oblike bolezni postavili 6 bolnikom, diagnozo omejene kožne oblike bolezni pa 5 bolnikom. Diagnozo preskleroderme smo v treh letih ugotovili pri 11 bolnikih, diagnozo sistemske skleroze brez prizadetosti kože pa pri 12 bolnikih. Tudi letos smo 12 bolnikom postavili diagnozo Raynaudovega sindroma s patološko kapilaroskopijo. V treh letih smo odkrili 31 takih bolnikov, ki jih bomo v prihodnje sistematično spremljali, prav tako kot tudi bolnike s presklerodermo, ki smo jih v treh letih odkrili 11. Iz podatkov pridobljenih v letih 2007, 2008, 2009 smo izračunali incidenco sistemske skleroze v Sloveniji. V letu 2009 smo še 21 bolnikom pregledanih v ambulanti za sistemsko sklerozo (2008 in 2009) določili citokinski profil (IL-6, IL-12, IL-10, IP-10, MCP-1 in TNF alfa). Skupno je bilo testiranih 95 bolnikov. Delo so opravili na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V priponki vam prilagam računa, ki sta bila za opravljeno delov izstavljena UKC Ljubljana v letu 2009. Objave:

- Alenka Šipek Dolničar, Žiga Rotar, Matija Tomšič. Incidence of systemic sclerosis in Slovenia, Abstract (poslan na EULAR Evropski revmatološki kongres).

70154 Razvoj in izboljšava metode za določanje avtoprotiteles proti protrombinu: Polona Žigon, univ. dipl. mikrobiol. V preteklem letu smo protitelesa proti protrombinu (aPT) določali v serumu bolnikov in krvodajalcev v dveh izvedbah. Ena izvedba je v literaturi objavljena metoda, kjer določamo protitelesa proti čistemu protrombinu (aPT-A), druga pa je naša modificirana izvedba metode, kjer določamo protitelesa proti protrombinu vezanem na PS (aPS/PT). V literaturi avtorji pripisujejo aPS/PT večjo povezanost s trombozami v primerjavi z aPT-A, hkrati pa je obstoj dveh ločenih populacij protiteles in vivo vprašljiv. V skupini 221 krvodajalcev smo določili pražne vrednosti obeh metod. Pri vsaki izvedbi ELISA smo uporabili interne standarde, ki smo jim pripisali arbitrarne vrednosti AUG/AUM, tako smo vsakemu testiranemu serumu lahko poleg izmerjene absorbance določili tudi arbitrarne enote. Mejne vrednosti so pri aPS/PT ELISA 5 AUG/AUM in pri aPT-A 30 AUG/AUM. Testirali smo 95 bolnikov za antifosfolipidnim sindromom (APS), 37 bolnikov z sistemskim lupusom eritematozusom (SLE), 50 bolnikov z RA in 12 bolnikov s Sjogrenovim sindromom (SjS). Med bolniki z APS je 44 bolnikov imelo aPS/PT in 14 aPT-A. Pri bolnikih z SLE jih je 5 imelo aPS/PT in 3 aPT-A. V skupini bonikov z RA je imelo aPS/PT 7 bolnikov, vendar samo izotipa IgM, medtem ko je imelo aPT-A 9 bolnikov (2 izotipa IgG). Noben serum bolnikov s SjS ni imel aPS/PT in eden je imel aPT-A izotipa IgM. Ugotovili smo, da je diagnostična specifičnost obeh ELISA metod primerljiva (aPS/PT 80% in aPT-A 83%), medtem ko je občutljivost aPS/PT 60% in močno presega občutljivost aPT-A, ki je bila 25%. Tako občutljivost kot specifičnost aPS/PT ELISA sta primerljivi z aCL ELISA (specifičnost 76%, občutljivost 79%) in z anti-β2-GPI ELISA (specifičnost 81%, občutljivost 67%), medtem ko je občutljivost LA komaj 46%, specifičnost pa 85%. Testirali smo tudi avidnost aPT in v ta namen uporabili kaotropno aPS/PT ELISA z naraščajočimi koncentracijami NaCl v vezavnem pufru. Naša hišna aPS/PT metoda omogoča določitev nizko avidnih protiteles, ki so tudi prisotna pri bolnikih z APS. Ugotovili smo, da so v skupini bolnikov z visoko in heterogeno avidnimi protitelesi statistično značilno pogosteje bolniki z APS (40/43 vs. 4/6; p<0.05), hkrati pa nihče od bolnikov z SLE ni imel visoko avidna protitelesa. 70204 Optimizacija izolacije β2-glikoproteina I z nizko tlačnim kromatografskim postopkom: dr. Saša Čučnik, univ.dipl.biol. Ugotavljanje prisotnosti protiteles proti β2-glikoproteinu I (anti-β2GPI) kot podskupine tako imenovanih anti-fosfolipidnih protiteles, je pomembno v diagnostiki in v raziskovanju patogeneze avtoimunske tromboze. Za določanje protiteles moramo imeti celoten protein, saj niso natančno opredeljeni imunodominantni epitopi na β2GPI. Zato je najprimernejše pridobivanje β2GPI kot antigena, izolacija iz človeške plazme. Ker je izolacija β2GPI večstopenjski in dolgotrajen postopek z majhnim izkoristkom, je

60

pomembno, da v vseh stopnjah izolacije optimiziramo pogoje z namenom pridobitve čim več proteina. K čim višjim izkoristkom stremimo zaradi težavne dostopnosti izvornega materiala. Do sedaj smo opredelili pogoje nove aparature BioRad BioLogic LP in prenesli postopek izolacije na nov sistem, ki nam omogoča boljšo avtomatizacijo in posledično večjo ponovitev dela; ugotovili, da so izkoristki izolacije iz zamrznjene plazme tipa A bistveno manjši kot iz zamrznjene plazme tipa AB; preverili izkoristke izolacije iz sveže plazme tipa AB in ovrednotili smotrnost izolacije iz sveže plazme; ugotovili, da je bila količina izoliranega proteina pri izolaciji iz sveže plazme tipa AB kar za 230% višja kot pri izolaciji iz zmrznjene plazme tipa A in kar za 120% višja kot pri izolaciji iz zmrznjene plazme tipa AB; z novim sistemom izoliramo nativni protein β2GPI, ki ima ohranjene antigenske lastnostm in je bolj čist v primerjavi s komercialno dostopnim proteinom (Hyphen Bio Med), kar je pomembno za določanje specifičnih protiteles v diagnostiki antifosfolipidnega sindroma. Pri izolaciji se običajno pojavita dva do trije vrhovi. Ugotavljali bomo proteinsko čistost posameznega vrha in smotrnost združevanja in/ali ne-združevanja posameznih vrhov. Izolirani protein uporabljamo v rutinske in raziskovalne namene. Smo namreč koordinatorji multicentrične študije Avidity of anti-β2-glycoprotein I antibodies in patients with antiphospholipid syndrome. Klinični oddelek za žilne bolezni 70054 Specialni laboratorij za raziskave aterotromboze; prof.dr.Mojca Stegnar, univ.dipl.biol. Ateroskleroza in tromboza zajemata bolezenske spremembe v arterijskem in venskem delu obtočil. Pri aterosklerozi je nastanek krvnega strdka, ki pripelje do dokončne zapore prizadetega arterijskega odseka posledica sprememb žilne stene, pri trombozi v venah pa je nastanek krvnega strdka primarni dogodek in je predvsem posledica sprememb v sestavi krvi (koagulabilnosti) ter sprememb v toku krvi. Cilji projekta so odkrivanje novih celičnih in molekularnih mehanizmov nastanka ateroskleroze in tromboze, odkrivanje in ugotavljanje pomena novih dejavnikov tveganja, preizkušanje novih načinov prepoznavanja, napovedovanje tveganja za ponovitev bolezni, zdravljenje, preprečevanje ter laboratorijski nadzor zdravljenja aterotromboze na podlagi rezultatov specialnih laboratorijih preiskav. V letu 2009 smo opravili 4538 specialnih preiskav: merjenje adhezijskih molekul (VCAM-1, P-selektin), kazalcev vnetja (C-reaktivni protein, TNF-��interlevkin-6), funkcije endotelija (t-PA aktivnost, t-PA antigen, PAI-1 aktivnost, PAI-1 antigen, vWf ag) ter genskih polimorfizmov (CYP2C9*2, CYP2C9*3, VKORC-1 6484 C/T, VKORC-1 9041 G/A, IL-6 -6331 T/C, IL-6 -572 G/C, IL-6 -174 G/C) pri bolnikih z aterosklerotično boleznijo perifernih arterij in pri bolnikih z vensko trombozo. Nabor 13 preiskav za ugotavljanje trombofilije, ki vključuje gensko analizo hemostatskih faktorjev (faktor V Leiden in protrombin G20210A) smo opravili pri 803 bolnikih iz različnih zdravstvenih ustanov iz cele Slovenije. Pri 100 bolnikih z atrijsko fibrilacijo smo proučevali vpliv polimorfizmov v genu za podenoto 1 encimskega kompleksa reduktaze vitamin K-2,3-epoksida (VKORC1) in v genu za citokrom P450 (CYP) 2C9 ter citokrom P450 (CYP) 4F2 na urejenost in zaplete pri uvajanju zdravljenja s kumarini. Pri 12 bolnikih smo v vzorcih krvi, odvzetih med perkutano transluminalno angioplastiko, pred, 20, 40 in 60 minut po dajanju nefrakcioniranega heparina, proučevali ex vivo nevtralizacijo heparina s protamin sulfatom z merjenjem trombinskega in aktiviranega parcialnega tromboplastinskega časa ter z merjenjem zaviralne aktivnosti na faktor Xa. V letu 2009 smo dosegli zastavljene cilje pri ugotavljanju pomena nekaterih novih dejavnikov tveganja pri aterosklerozi, pri ugotavljanju nagnjenosti k venski trombozi – trombofiliji zaradi sprememb v sestavi krvi (hiperkoagulabilnosti) ter vpliva nekaterih genskih polimorfizmov v uvajalnem obdobju antikoagulacijskega zdravljenja. 70269 Celovita preventiva in rehabilitacija bolnikov z zapleti aterosklerotične bolezni – vzpostavitev bolnišničnega registra; dr. Zlatko Fras, dr. med. 1. Oblikovanje prenovljenih smernic za sekundarno preventivo in rehabilitacijo po srčnem infarktu (1-

3). Smernice je oblikovala razširjena avtorska (delovna skupina), pod vodstvom prof.dr. Irene

61

Keber. Predvidene spremembe so bile predstavljene na nacionalnih strokovnih srečanjih s področja srčno-žilne medicine, pod okriljem Združenja kardiologov Slovenije.

2. Oblikovanje izhodišč in vsebinske osnove za vzpostavitev dejavnosti celovite preventive in rehabilitacije bolnikov z zapleti aterosklerotične bolezni (4). Izhodišča smo pripravili v okviru ožje akcijske skupine strokovnjakov, ki delamo na Enoti za preventivno kardiologijo na KO za žilne bolezni. V nadaljevanju so bila predstavljena in prediskutirana v okviru Delovne skupine za preventivo in rehabilitacijo bolezni srca in žilja pri Združenju kardiologov Slovenije. Delo je bilo predstavljeno v okviru nacionalnega Foruma za preventivo bolezni srca in žilja, pa tudi na nacionalnem rednem letnem srečanju Združenja kardiologov v Radencih. Organizirana je bila tematska skupina predavanj, kjer so poleg strokovnjakov z UKCL sodelovali tud predstavniki nacionalnega Inštituta za varovanje zdravja in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

3. Priprava dokumenta »Integrirana preventiva bolezni srca in žilja v Sloveniji« (5).Dokument, ki je bil v obliki preglednega članka objavljen v zborniku slovensega Foruma za preventivo bolezni srca in žilja, je nastal na podlagi aktivnosti v okviru zgoraj opisanih točk. Predstavlja osnovo bodoči vzpostavitvi delovanja dejavnosti celostne, integrirane preventive bolezni srca in žilja v Sloveniji, v okviru katere bodo združene / koordinirane tako aktivnosti primarne, kot tudi sekundarne preventive bolezni srca in žilja, ki naj bi jo izvajali na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti – primarni, sekundarni in terciarni.

4. Oblikovanje vsebinske in podatkovne hrbtenice bolnišničnega registra bolnikov z boleznimi srca in žilja (6,7). Pripravljen je bil dokument – podatkovne / informacijske zahteve uporabnika (oz. naročnika) – za potrebe oblikovanja računalniške programske podpore delovanju Registra bolnikov z boleznimi srca in žilja. Dokument je bil oblikovan na osnovi v letu 2004 na evropski ravni dogovorjenih standardov za zbiranje podatkov v dejavnosti srčno-žilne medicine (CARDS).

5. Oblikovanje oz priprava/izdelava softvera za zbiranje podatkov – osnova vzpostavitvi registra srčno-žilnih bolnikov v UKCL (8). Po dogovoru z zunanjim sodelavcem / izvajalcem (na podlagi avtoske pogodbe oz. naročila majhne vrednosti) je bil oblikovan testni softver za delovanje bolnišničnega registra bolnikov z boleznimi srca in žilja. Je v fazi testiranja. Programiranje še ni bilo plačano, zato še tudi nismo lastniki softvera.

Objave: - Keber I, Cevc M, Fras Z, Gužič Salobir B, Jug B, Vene N. Posodobitev smernic za sekundarno

preventivo in rehabilitacijo bolnikov po srčnem infarktu. In: Fras Z, ed. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja 2008: zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2008: 41-9.

- Keber I, Fras Z, Gužič Salobir B, Jug B, Šabovič M, Vodopivec Jamšek V, et al. Rehabilitacija in sekundarna preventiva po srčnem infarktu. Nacionalna klinična smernica. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS - Projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva, 2004: pp. 1-77.

- Fras Z, Jug B, Keber I, Kenda MF, za Delovno skupino za preventivo bolezni srca in žilja pri Združenju kardiologov Slovenije. Slovenske smernice za preprečevanje bolezni srca in žilja v klinični praksi. Slov Kardiol 2009; 6: 44-89.

- Fras Z. Slovenski model celovite preventive bolezni srca in žilja – vloga partnerstva pri dosežkih v preteklem desetletju. In: Fras Z, ed. Slovenski forum o preventivi bolezni srca in žilja 2009. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije; 2009. p. 5-13.

- Fras Z. Integrirana strategija za boljše srčno-žilno zdravje v Sloveniji – s poudarkom na preprečevanju bolezni srca in žilja in rehabilitaciji že obolelih. In: Fras Z, ed. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja 2006: zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2006: 57-64.

- Flynn MR, Barrett C, Cosio FG, Gitt AK, Wallentin L, Kearney P, et al.The Cardiology Audit and Registration Data Standards(CARDS), European data standards for clinicalcardiology practice. Eur Heart J 2005; 26: 308–13.

62

- Fras Z, Leskošek B. Oblikovanje, vzpostavitev in stalno delovanje »Registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni« v Sloveniji. In: Vrbovšek S, Luznar N, Maučec Zakotnik J, eds. Skupaj varujemo in krepimo zdravje – kaj smo dosegli v prvih omih letih? Zbornik ob letnem srečanju izvajalcev Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2009. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2009. p.27-33.

70270 Integrirana rehabilitacija in sekundarna preventiva pri bolnikih z zapleti koronarne bolezni; dr. Zlatko Fras, dr. med. 1. Oblikovanje nacionalne strokovne delovne skupine za preventivo bolezni srca in žilja: Skupina je bila oblikovana, redno deluje in se sestaja. Pripravlja, razpravlja in oblikuje smernice in priporočila. Sodeluje na nacionalnih strokovnih sestankih s področja preventive bolezni srca in žilja in na rednih letnih strokovnih srečanjih kardiološkega in drugih strokovnih združenj s področja interne medicine. 2. Oblikovane so bile smernice in priporočila: V okviru razširjene, multidisciplinarne avtorske delovne skupine so bile pripravljene nacionalne Smernice za preventivo bolezni srca in žilja (1) (širši okvir) in usmerjena smernica za »Sekundarno preventivo in rehabilitacijo po srčnem infarktu« (2). Dokumenta sta vsebinska osnova za izvajanje praktičnih aktivnosti integrirane preventive in rehabilitacije pri bolnikih z zapleti koronarne bolezni. 3. V razpravi – pred oblikovanjem zaključnega dokumenta - so vsebinska zasnova za oblikovanje nacionalnega referenčnega centra za preventivo in rehabilitacijo bolezni srca in žilja. 4. Vzporedno z izvajanjem aktivnosti, navedenih v okviru 1.-3., so bile izvajane kontinuirano tudi ženekatere aktivnosti, ki smo jih načrtovali v okviru delovanja citiranega nacionalnega referenčnega centra:

- specialistična ambulantna dejavnost preventivne kardiologije – s poudarkom na integrirani obravnavi presnovnih dejavnikov tveganja (3,4);

- izvajanje ambulantne rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov in spremljanje kakovosti izvajanja te dejavnosti (cca. 150-200 bolnikov na leto);

- konzultacije specialistom na sekundarni ravni zdravstvenega varstva (zlasti v SB Slovenj Gradec, SB Izola, Zdraviliščih Radenci in Šmarješke Toplice);

- upravljanje in vodenje Registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni (5); - mednarodno sodelovanje – strokovno in znanstveno-raziskovalno – s področij sekundarne

preventive in rehabilitacije bolnikov s koronarno boleznijo – sodelovanje na številnih strokovnih srečanjih doma in v tujini, kjer smo sodelovali z vabljenimi preglednimi predavanji in predstavitvami originalnih rezultatov naše dejavnosti (navajam le najpomembnejše znanstvene reference – sodelovanja v izvajanju raziskave EUROASPIRE III) (6,7).

5. Oblikovanje modela za registracijo in integrirano kakovostno obravnavo bolnikov v okviru rehabilitacije in sekundarne preventive akutnih zapletov koronarne bolezni: Aktivnosti na tem področju potekajo, so pa soodvisne z dokončanjem izvedbe terciarnega projekta z naslovom »CELOVITA PREVENTIVA IN REHABILITACIJA BOLNIKOV Z ZAPLETI ATEROSKLEROTIČNE BOLEZNI – VZPOSTAVITEV BOLNIŠNIČNEGA REGISTRA«. Ko bo začel v popolnosti delovati novo vzpostavljeni register (bolnišnični) za registracijo bolnikov z boleznimi srca in žilja, bomo lahko nadaljevali z konkretno izvedbo uvajanja modela registracije in spremljanja kakovosti obravnave bolnikov z akutnimi zapleti koronarne bolezni, ki se zdravijo v UKCL. Objave:

- Fras Z, Jug B, Keber I, Kenda MF, za Delovno skupino za preventive bolezni srca in žilja pri Združenju kardiologov Slovenije. Slovenske smernice za preprečevanje bolezni srca in žilja v klinični praksi. Slov Kardiol 2009; 6: 44-89.

- Keber I, Cevc M, Fras Z, Gužič Salobir B, Jug B, Vene N. Posodobitev smernic za sekundarno preventivo in rehabilitacijo bolnikov po srčneminfarktu. In: Fras Z, ed. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja 2008: zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2008: 41-9.

63

- Fras Z. Obravnava dislipidemije pri metaboličnem sindromu. In: Fras Z, ed. 47 Tavčarjevi dnevi : Zbornik prispevkov. Ljubljana: Katedra za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani; 2005:59-70.

- Fras Z. Integrirana strategija preventive in rehabilitacije na področju bolezni srca in žilja v Sloveniji. In: Fras Z, Kenda MF, eds. 26. Radenski dnevi – zbornik prispevkov. Ljubljana, Radenci: Združenje kardiologov Slovenije, 2008: 46-8.

- Fras Z. Dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja pri koronarnih bolnikih v Sloveniji - rezultati raziskave EUROASPIRE III. In: Fras Z, ed. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja 2008. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije; 2008: 57-70.

- Kotseva K, Wood D, De Backer G, De Bacquer D, Pyörälä K, Keil U; EUROASPIRE Study Group. EUROASPIRE III: a survey on the lifestyle, risk factors and use of cardioprotective drug therapies in coronary patients from 22 European countries.Eur J Cardiovasc Prev Rehabil. 2009; 16: 121-37.

70271 Vodenje bolnikov z vensko trombozo na domu; prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med. V letu 2009 smo nadaljevali z obravnavo bolnikov z akutno vensko trombozo na domu. Delo na projektu, ki smo ga vzpostavili v letu 2008, smo intenzivirali in tako več kot polovici bolnikov z akutno vensko trombozo prihranili hospitalizacijo. V okviru projekta dnevne bolnišnice je bilo v letu 2009 obravnavanih preko 500 bolnikov. Spremljali smo tudi kakovost dela in varnost takšne oblike obravnave bolnikov z akutno vensko trombozo in ugotovili, da je ta način zdravljenja bolj prijeten za bolnika in enako varen kot hospitalno zdravljenje. Na začetku smo v okviru dnevne bolnišnice obravnavali le bolnike z lažjimi oblikami bolezni, ki nimajo dodatnih zapletov, v zadnjem času pa se v okviru dnevne bolnišnice obravnava vedno več zapletenih bolnikov, to so bolniki, ki imajo napredovale oblike venske tromboze in pridruženo pljučno embolijo. Hkrati se povečuje tudi obseg celotne obravnave bolnikov z akutno vensko trombozo na domu. Zlasti je ta oblika zdravljenja primerna za bolnike v domovih za stare, kjer so bolniki pod stalnim nadzorom negovalnega osebja, ki poskrbi za redne odvzeme krvi in izvid strjevanja krvi po telefonu sporoči v dispanzer za trombotične bolezni KOŽB, kjer posredujejo informacije o nadaljnjem zdravljenju oz. vodenju bolnika. Tako smo vzpostavili model sodobne obravnave bolnikov s to akutno in nevarno boleznijo. Model bomo tudi predlagali kot način zdravljenja akutne venske tromboze v celotnem slovenskem prostoru. 70273 Vzpostavitev in vodenje mreže regijskih centrov za obravnavo bolnikov s periferno arterijsko boleznijo; prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med. V letu 2009 smo nadaljevali z izvajanjem projekta katerega cilj je prenos določenih vsebin angiološke dejavnosti iz hospitalnega na primarni nivo in vzpostavljanje osnov mreže regijskih centrov za obravnavo bolnikov s periferno arterijsko boleznijo. Nadaljevalni smo z individualno edukacijo družinskih zdravnikov in specializantov interne medicine. Na Kliničnem oddelku za žilne bolezni so si pridobili osnovna znanja s področja neizvazivne žilne diagnostike. Hkrati je potekalo tudi izobraževanje medicinskih sester, ki sodelujejo pri obravnavi bolnikov z motnjo perifernega arterijskega obtoka: merjenje perfuzijskih tlakov z Dopplerjevim UZ detektorjem, akralna fotopletizmografija, oksimetrija. Doslej je bilo s pomočjo zdravstvenega osebja, ki se je šolalo na kliničnem oddelku za žilne bolezni po vsej Sloveniji ustanovljenih več kot 150 žilnih centrov, kjer poteka presejanje bolnikov s sumom na motnjo perifernega arterijskega obtoka. Na ta način se je bistveno izboljšala prepoznavnost bolezni perifernih arterij, ki predstavlja eno najpogostejših oblik aterosklerotične bolezni in so pomemben napovedovalec najnevarnejših srčno-žilnih zapletov kot sta možganska in srčna kap. Zaradi boljše prepoznavnosti bolezni perifernih arterij na primarnem nivoju, prihajajo na pregled v specialistične ambulante Kliničnega oddelka za žilne bolezni bolj izbrani bolniki, takšni, ki najbolj potrebujejo specialistično obravnavo. Z večjo dostopnostjo do zdravstvenih storitev na primarnem nivoju se bolnikom prihrani čakanje na specialistični pregled in potovanje v oddaljene vaskularne centre.

64

70274 Priprava prenove in diseminacije nacionalne klinične smernice: prof. dr. Irena Keber, dr. med. Klinični oddelek za žilne bolezni (KOŽB) je zadolžen za razvoj vaskularne medicine (ki vključuje zdravljenje, pa tudi preprečevanje zapletov srčnih in žilnih bolezni ter rehabilitacije prizadetih posameznikov) v celotnem slovenskem prostoru. Nacionalne klinične smernice predstavljajo pomemben instrument za prenos ustreznih znanj in veščin ter udejanjanje optimalne oskrbe posameznikov z določenim obolenjem v celotnem slovenskem prostoru, zato si na KOŽB prizadevamo strokovni javnosti ponuditi ustrezno metodološko zasnovane in z najširšim strokovnim soglasjem oblikovane smernice, med katere sodijo tudi nacionalne klinične smernice za sekundarno preventivo in rehabilitacijo srčnih bolnikov. Projekt razvoja z dokazi podprtih nacionalnih kliničnih smernic je sprva spodbujal Projekt za razvoj upravljanja v zdravstvu pod okriljem Ministrstva za zdravje, po letu 2004 pa se je zadolžitev za izdelavo in/ali posodabljanje smernic prenesel oziroma prepustil strokovnim ustanovam na terciarni ravni. KOŽB je v sodelovanju z Delovno skupino za preventivo in rehabilitacijo Slovenskega združenja kardiologov zato imenoval skupino strokovnjakov za pripravo in posodobitev nacionalnih kliničnih smernic s tega področja (zadnja različica, ki je bila tudi osnova za posodobitev, je izšla leta 2003). Delovna skupina je z ustrezno metodologijo, ki jo je leta 2003 v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami (SIGN, NICE in GIN) izdelal Projekt, zbrala in sistematično analizirala obstoječo literaturo in podatke iz klinične prakse s področja sekundarne preventive in rehabilitacije v kardivaskularni medicini ter zasnovala in izdelala klinične smernice; slednje so bile z namenom zbiranja povratnih informacij predstavljene strokovni javnosti na dveh srečanjih z mednarodno udeležbo ter podvržene zunanji strokovni recenziji in predane v tehnično urejanje (priprava za tisk) dne 6/12/2009. Delovna skupina za smernico je izdelala tudi načrt razpečevanja smernic in udejanjanja njihovih priporočil v klinični praksi. Smernice so sistematično dorekle teoretično zaledje sekundarne preventive in rehabilitacije srčnih bolnikov, ki ga bodo v vsakdanji klinični praksi izvajali posamezni izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni. Dodatno ponujajo elaboriran načrt postopnega snovanja sekundarnopreventivnih in rehabilitacijskih centrov v Sloveniji z modelom, ki smo ga v skladu z novimi spoznanji vzporedno z izdelavo smernic začeli snovati v enoti za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo srčnih bolnikov KOŽB. Smernice ponujajo tudi okvirne standarde oskrbe za rehabilitacijo bolnikov s srčnimi obolenji (priporočljivo trajanje, kadrovska zasedba ipd.), ki jih bodo lahko uporabili v vseh rehabilitacijskih centrih v Sloveniji. Udejanjanje smernic bomo spremljali z ustreznimi kazalniki kakovosti, s katerimi lahko posamezne zdravstvene ustanove že sedaj pridobijo povratne informacije o kakovost oskrbe bolnikov po srčnem infarktu, v kasnejši fazi pa bodo kazalniki kakovosti omogočali sistematično spremljanje, preverjanje in primerjanje kakovosti v sekundarni preventivi po srčnem infarktu na nacionalni ravni. Center za zastrupitve 70258 Protein S100B kot nevrobiokemični označevalec in prognostični parameter pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom: doc. dr. Miran Brvar dr.med. V letu 2009 smo nadaljevali z zbiranjem bolnikov vključenih v projekt. V letu 2009 smo v raziskavo S100B pri zastrupitvah s CO vključili še 11 bolnikov, ki so se zdravili v Centru za zastrupitve. 7 bolnikov smo zdravili s hiperbaričnim kisikom. V raziskavo S100B pri zastrupitvah s CO smo tako vključili že 32 bolnikov, ki so se zdravili v Centru za zastrupitve. Vsi vključeni bolniki niso opravili nevropsihološkega testiranja zaradi nesodelovanja ali organizacijskih težav. 70259 Vpliv zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta/alfa na telesno temperaturo, motnje srčnega ritma in prekrvavitev kože pri bolnikih s srčnim popuščanjem ob toplotni obremenitvi: doc. dr. Miran Brvar dr.med.

65

V letu 2009 smo nadaljevali s pripravo dokumentacije in opreme ter zbiranjem bolnikov, ki smo jih nameravali vključiti v raziskavo. V projektu smo lahko opravili le teoretični del (Brvar M, Bunc M. Srčno popuščanje ob vročinskem valu: zdravila in klimatske spremembe. V: Gričar M, Vajd R. Urgentna medicina: izbrana poglavja, Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino 2007, 217-219), klinične preiskave pa kljub odobritvi etične komisije in zbranih bolnikov nismo mogli opraviti, ker naročene raziskovalne opreme nismo dobili. Projekt smo v letu 2009 zaključili.

5.3.2. Kirurška klinika Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo 70079 Laparoskopske resekcije debelega črevesa in danke zaradi raka; doc. dr. Franc Jelenc,dr.med. Od 1.1.2009 do 31.12.2009 smo operirali 64 bolnikov z rakom debelega črevesa in danke. Pri 48 bolnikih z rakom debelega črevesa smo od dragega potrošnega materiala uporabili harmonični skalpel (260569), ENDO-GIA instrument (252772) z belim polnilom (145949) in najmanj dvema modrima polniloma (252771), pri 27 cirkularni stapler (121966 ) in pri 17 linerarni spenjalnik (121274) in dvema polniloma (121269). Pri 17 bolnikih z rakom rektosigmoidnega prehoda in danke smo porabili harmonični skalpel, ENDO-GIA instrument z enim belim polnilom (145949) in dvema modrima polniloma (252771) ter pri 16 bolnikih cirkularni spenjalnik 121966). Pri vseh 64 bolnikih smo uporabili po štiri troakarje: 1X 12 mm (169919), 1 X 11 mm (16918 ) in dva 5 mm troakarja (169920) Ekipa pri operacijah je standardna:

- operater, asistent I, asistent II (dva zdravnika specialista in en specializant) - medicinska sestra inštrumentarka I, II, III (tri mediciske sestre) - zdravnik specialist anesteziolog - anestezijska medicinska sestra

Operacije trajajo 2 – 3 ure. S številom 64 laparoskopskih resekcij debelega črevesa in danke v lanskem letu smo presegli letno število posegov ki smo jih načrtovali v začetku raziskave leta 2007. 70078 Intraoperativna lokalizacija nevroendokrinih tumorjev z gama detektorjem; prof. dr. Stane Repše,dr.med. (prevzel doc. dr. Franc Jelenc, dr. med.) V letu 2009 smo operirali 4 bolnike z nevroendokrinim tumorji, pri katerih smo uporabili gama detektor. Operacija traja 3 do 4 ure, ekipa je standarna (seznam pri poročilu 70079). Pri vseh operacijah se opravi: slikovna preiskava z gama detektorjem pred operacijo na kliničnem oddelku za nuklearno medicino in med operacijo. 70084 Laparoskopska kirurgija jetrnih tumorjev; prim. Dragoje STANISAVLJEVIČ, dr.med. Od 1.1.2009 do 31.12.2009 smo operirali 20 bolnikov. Operacija traja 3-4 ure, ekipa je standardna (seznam pri poročilu 70079). Pri vseh operacijah je bil uporabljen instrument ACE za UZ skalpel – 169533, trije različni trokarji (169919, 169918, 169920), endostapler 30 ali 45 (145950 ali 145960) – 6 do 8 komadov.

66

Klinični oddelek za torakalno kirurgijo 70226 Razvoj informacijskega sistema za vodenje dokumentacije in klinične raziskave: Tomaž Štupnik, dr. med. V letu 2009 resno nadaljevanje projekta zaradi blokiranih sredstev za investicije ni bilo mogoče. Do določene mere smo izrabili del opreme, ki smo jo kupili v letu 2008, polna funkcionalnost pa bo mogoča šele, če se bodo sprostil preostanek sredstev s katerimi bomo nadaljevali razvoj sistema. Večino preostalih sredstev za izobraževanje smo porabili za obisk MD Anderson Cancer Centra v Houstonu, ZDA in obisk konference v Barceloni. 70221 Tumorska banka: prof.dr. Miha Sok, dr.med. Zbiranje vzorcev normalnega tkiva, tkivo raka in serum sedaj spet poteka redno. Imeli smo izpad zbiranja vzorcev zaradi preureditve urgentnega laboratorija. V urgentnem laboratoriju smo namreč imeli lociran zamrzovalnik in bili dogovorjeni za pripravo vzorcev. Sedaj je zamrzovalnik lociran na Polikliniki, vzorce pa ureja Ga. Mateja Šter vodja laboratorija za analizo urina. Zbranih imamo okoli 180 vzorcev. Vzorce smo po protokolu do pol ure po opereaciji prenesli v zmrzovalnik in jih zmrznili do -80 st. C. Na osnovi te tkivne banke smo do sedaj pripravili dva posterja na 11. CELCC, Ljubljana 12-14 junij 2008 in publicirali tri članke z IF:

- Vid Mlakar, Miha Sok, Damjan Glavač Novel biomarkers in an early stages of lung adenocarcinoma identified with oligonucleotide based dna microarrays.

- D. Černe, E. Melkič, Z. Trošt, J. Marc, M. Sok. Novel biomarkers in an early stages of lung adenocarcinoma identified wlipoprotein lipase activity and gene expression in lung cancer and in adjacent non-cancer lung tissue.

- Trošt Zoran, Sok Mihael, Marc Janja, Černe Darko. Increased lipoprotein lipase activity in non-small cell lung cancer tissue predicts shorter patient survival. Arch. med. res., 2009, 40, 364-368

- Trošt Zoran, Marc Janja, Sok Mihael, Černe Darko. Increased apolipoprotein E gene expression and protein concentration in lung cancer tissue do not contribute to the clinical assessment of non-small cell lung cancer patients. Arch. med. res., 2008, 39, 663-667.

- Černe Darko, Melkič Enver, Trošt Zoran, Sok Mihael, Marc Janja. Lipoprotein lipase activity and gene expression in lung cancer and in adjacent noncancer lung tissue. Exp. lung res., 2007, 33, 217-225.

70223 Registriranje uporabe razkužil v enotah za intenzivno oskrbo: prof.dr. Miha Sok, dr.med. Sodelovanje na projektu skupaj z Fakulteto za elektrotehniko je pripeljalo do prve prototipne aplikacije z komercialno dosegljivimi senzorji alkohola. Ker so le ti uporovni detektorji, je potrebna velika energija za postavitev pogojev merjenja po vsaki izpostavitvi senzorja razkužilu. Zaradi velike porabe energije (40mA) in velikosti so praktično neuporabni (prejšnja poročila). Pripravili smo tudi demonstarcijo merjenja in beleženja temperture z RFID sistemom na frekvenci 13,5MHz. Hkrati smo do sedaj v LMFE načrtali in izdelali nekaj vrst kapacitivnih kemičnih senzorjev, realiziranih na silicijevi rezini. Meritve so priložene v prilogi. Laboratorijske meritve so zelo vspodbudne, saj so se izvajale v komori pri minimalni relativni vlagi in s posebnim postopkom doziranja razkužilnih hlapov. Meritve v realnem okolju pa so pokazale vrsto slabosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Ugotovili smo veliko občutljivost senzorjev na vlago, kar zmanjšuje selektivnost in reverzibilnost detekcije substanc v razkužilih.

67

Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 70090 Pomen beljakovine, ki veže lipopolisaharid (LBP), topnih receptorjev(s) CD14 ter ekspresije nevtrofilnega antigena CD64 v diagnostiki pljučnice kritično bolnih novorojenčkov in otrok 70090; Prof. dr. Metka Derganc, višja svetnica Pri 15 otrocih v EIT s sumom na pljučnico smo po protokolu določali v krvi poleg rutinskih kazalcev CRP in PCT tudi LBP in sCD14 in jih primerjali z vrednostmi pri otrocih s sepso. V primerjavi ROC krivulj serumske koncentracije LBP, (s)CD14, PCT in CRP je imel največjo površino pod krivuljo (AUC) PCT, razlike med LBP in CRP ni bilo, najslabši je bil CD14. Pri 15 otrocih s pljučnico smo nato primerjali iCD64 na nevtrofilnih levkocitih in monocitih in koncentracijo CRP, LBP in PCT z ravnijo teh kazalcev pri otrocih s sistemskim vnetnim odgovorom (SIRS). Ugotovili smo, da je najboljši kazalec iCD64n , spet sta imela podobno srednje dobro zanesljivost CRP in LBP, PCT pa je bil najmanj zanesljiv. V aspiratih traheje smo pri dokazani pljučnici našli >25 levkocitov v vidnem polju pri 80%. V 25% primerov smo našli neujemanje izvidov razmaza po Gramu in kulture aspirata traheje. Med bakterijami smo z običajno kulturo aspirata traheje našli sledeče bakterije: H.influenzae 5 x, Stenotrophomonas 4 x,, S.aureus 2 x , P.aeruginosa 2 x, Klebsiella pneumoniae 2 x., S. pneumoniae 2 x, , Acinetobacter baumanii 2 x , Moraxella catarrh. 2x in E coli 1 x. V kvantitativnih kulturah smo našli omenjene bakterije med 110 CFU/ml in 4, 1 x 106 CFU/ml. Zaenkrat še relativno majhno število bolnikov ne dovoljuje statistične obdelave mikrobioloških podatkov. Poleg bolnišnične pljučnice smo zato začeli vključevati dojenčke z bronhiolitisi in sumom na dodatni baktertjski infekt. 70242 Stresni in imunski odziv pri novorojenčkih in majhnih otrocih po velikih kirurških posegih zdravljenih v enoti za intenzivno terapijo; doc. dr. Štefan Grosek, dr. med. Iz delnih rezultatov dobljenih v raziskavi in iz že predhodno dobljenih rezultatov v okviru druge raziskave, je bila izdelana študentska raziskovalna naloga, ki je prejela fakultetno Prešernovo študentsko nagrado za leto 2008. V letu 2009 smo analizirali naše rezultate in nismo mogli odvzeti nobene preiskave zaradi intenzivnih priprav na selitev v novo bolnišnico. Zaradi selitve v novo pediatrično kliniko in logističnih težav, ki bi lahko nastale ob selitvi in takoj po selitvi smo se odločili, da v drugi polovici leta 2009 ne jemljemo preiskav. S preiskavami smo ponovno začeli januarja 2010. Rezultati raziskave potrjujejo našo hipotezo zastavljeno v prijavi naloge, da je imunosupresija, ki se pojavi po kirurškem stresu pomembna. Tisto, kar pa je novo in ugotovljeno s to raziskavo je, da so samo otroci, ki so bili že pred operacijo imunosupresivni (čeprav niso dobivali zdravil in so bili klinično in laboratorijsko brez znakov okužbe) pridobili po operaciji bolnišnično okužbo. Otroci, pri katerih je prišlo do prehodne imunosupresije po operaciji pa saj v naši skupini preiskovancev niso pridobili bolnišnične okužbe. Objave: Iz dosedanjih rezultatov smo trenutno dokončali en raziskovalni članek za tujo strokovno revijo in ga poslali v tujo strokovno revijo. Na mednarodnem kongresu intenzivne medicine na Dunaju, 22nd Annual Congress, Vienna, Austria, 11-14 October 2009je nosilec, doc dr. Š. Grosek imel predavanje na temo raziskovalne naloge z naslovom:" Low CD8 T-Cells In Neonates And Infants Prior To Surgery And Healthcare-Associated Infections : A Prospective Observational Study". Povzetek je bil objavljen v suplementu revije Intensive Care Medicine, 2009. 70243 Spremembe tkivne oksigenacije mišic pri kritično bolnih otrocih po velikih kirurških posegih zdravljenih v enoti za intenzivno terapijo; doc. dr. Štefan Grosek, dr. med. Konec novembra oz. v začetku decembra leta 2008 smo dobili aparat INVOS za merjenje tkivne oksigenacije. Seznanili smo se z delovanjem aparata in opravili poizkusne meritve. Zaradi manjše napake v programski opremi, meritev nismo mogli nadaljevati. Predstavnik firme je pridobil novo

68

programsko opremo, ki jo je dne 02.02. 2009 zamenjal. Dne 03.02. 2009 smo začeli s prvo meritvijo tkivne oksigenacije po protokolu. Od 3. 02. 2009 do 31. 12. 2009 smo opravili meritve pri 36 kritično bolnih otrocih, ki so se zdravili v enoti za intenzivno terapijo Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Polovica vključenih otrok je bilo deklic (18) in polovica dečkov (18). Število opravljenih meritev je bilo 4,4+/-2,7 meritev na otroka. Meritve smo opravili po sprejemu v EIT, nato pa vsak dan do odpusta oz. premestitve iz EIT. Sočasno smo merili tkivno oksigenacijo možganov, jeter, ledvic in mišic in spremljali hemodinamske in respiracijske kazalce otrok. Delno analizo meritev pri otrocih z bronhiolitisi, ki so zahtevali umetno predihavanje zaradi dihalne odpovedi smo že naredili in jo nameravamo v letu 2010 predstaviti na mednarodnem strokovnem sestanku. Klinični oddelek za travmatologijo 70102 Balonska kifoplastika; asist.dr.Miloš Vesel,dr.med. Od 27.2.2004 uporabljamo na KO za travmatologijo balonsko kifoplastiko za zdravljenje osteoporotičnih zlomov vretenc. Po tej metodi perkutano v splošni anesteziji uvedemo v poškodovano vretence posebno kanilo in preko nje v telo vretenca balonček, ki ga pod visokom pritiskom polnimo z kontrastom. S tem postopkom dobimo ponovno primerno obliko zlomljenega vretenca. Nato balonček odstranimo in nastalo votlino napolnimo z kostnim cementom ali osteokonduktivnim nadomestkom, da zadržimo obliko vretenca. Polnitev vretenca poteka pod nizkim pritiskom, tako da so možnosti neželenega iztoka cementa in s tem možne komplikacije čim manjše. Od takrat do 31.12.2009 smo po tej metodi operirali 235 bolnikov. Opazili smo hitro zmanjšanje bolečin in porabo analgetikov po operaciji, večina operirancev je pričela z hojo naslednji dan po operaciji, niso več potrebovali tuje pomoči, niso več potrebovali ortotičnih pripomočkov, hospitalizacija se je bistveno skrajšala, večina bolnikov je odšla domov in ni potrebovala dodatne rehabilitacije, nege na domu ali domske oskrbe. Menimo, da se je na ta način močno zmanjšala obremenitev zdravstvene blagajne. V letu 2009 smo do 31.12.2009 operirali 43 bolnikov. 70100 Perkutane učvrstitve zloma medenice in acetabuluma; asist. dr. Anže Kristan, dr. med. Operirali smo 10 bolnikov, pričeli smo s testiranjem navigacijske opreme za to operacijo. Navigacijska oprema je plod našega razvoja. 70109 Intrapelvična tehnika operacije zlomov kolčne ponvice; asist. dr. Anže Kristan, dr. med. Operirali smo 7 bolnikov na ta način. Razvili smo poseben implantat, ki omogoča učinkovitejšo metodo učvrstitve. V letu 2010bomo pričeli z uporabo tega implantata. 70104 Uvedba pelvične spone in pelvičnega pasu pri poškodbah hrbtenice; doc. dr. Matej Cimerman, dr. med. V letu 2009 smo stabilizirali nestabilne poškodbe v sklopu politravme z medeničnim pasom. Uporabljali smo PCCD pas (pelvic circumferential compression device). Pas smo uporabili v 10 primerih. Namestili smo ga povprečno v prvih 10 minutah po prihodu v ranimacijski prostor. Za namestitev smo uporabili povprečno 4 minute. Nobeden od poškodovancev ni umrl, pas smo pustili in situ povprečno 2 dni. Vedno smo uporabili trohanterni položaj pasu. Pas se je izkazal kot odličen pripomoček za začasno urgentno stabilizacijo medenice. Za leto 2010 smo že pridobili najnovejšo različico pneumatskega pasu po Baumgartnerju, ki je trenutno še v kliničnem testiranju. Preverili bomo prednost variablilnih zračnih komor za kompresijo različnih kompartmentov okoli medenice.

69

Klinični oddelek za plastično,rekonstrukcijsko esetsko kirurgijo in opekline 70093 Zdravljenje velikih otroških opeklin z dermalnim kožnim nadomestkom: Asist.dr.Albin Stritar,dr.med. V letu 2009 je bila potrebna ponovna nabava IDRTS Integra kožnih ksenotransplantatov omenjenih kožnih nadomestkov. Nova količina je bila nabavljena v jesenskem terminu 2009 in se nahaja v kožni banki opeklinskega oddelka pod natančno evidenco. Ksenotransplantati so shranjeni v kožni banki in pripravljeni za morebitno veliko otroško opeklino, kar je tudi kontekst terciarnega projetka. Ker velikih opeklin pri otrocih ni bilo, rok proizvoda pa je začel počasi potekati, je bila dermalna koža uporabljena v rekonstruktivne namene. Operiranih je bilo 10 pacientov. Indikacije za uporabo so bile točno določene in v skladu z strokovnimi smernicami. Omenjeni pacienti so sedaj ambulantno v evidenci. Končni rezultat pa bo vrednoten eno leto po uporabi. Uporaba Integre ksenotransplantata poteka po protokolu, ki ga zagovarja proizvajalec. Sedaj je v pripravi uvedbe identa za dermalni presadek za klinično in rutinsko kirurško uporabo. Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 70132 Aksilarni blok brahialnega pleteža: primerjava uspešnosti izvedbe z ultrazvočno metodo in živčnim stimulatorjem; Sabina Štivan-Robar, dr. med. Konec decembra 2009 smo prevzeli ultrazvočni aparat, ki omogoča izvajanje raziskave s področja regionalne anestezije. Pred tem se je nosilka izobraževala na dveh tečajih in trodnevnem kliničnem delu na Hrvaškem. Aparat sedaj uporabljamo za namen raziskave. Zaradi premajhnega števila pacientov še ne moremo podati rezultatov. S to metodo se približujemo sodobnemu izvajanju regionalne anestezije, ki je v svetu prisotno dobrih deset let. 70033 Možnosti zmanjševanja potrebnega pretoka svežih plinov pri anestezijskem dihalnem sistemu Emona (ADS Emona); prof. dr. Aleksander Manohin, dr. med. Po odobritvi projekta so na IJS Jožef Štefan izdelali napravo za izvajanje meritev in določili osebo za merjenje. Sestavili so tudi pogodbo za sodelovanje z UKC Ljubljana kot zunanji sodelavci. Ko je bilo že vse pripravljeno za začetek raziskave, so nastopile nepričakovane in do sedaj nerešljive težave: zunanji sodelavec z IJS Jožef Štefan, prof. dr. Igor Mekjavič, kljub večkratnim poskusom vzpostavitve stika tako z moje strani kot s strani sodelavca v projektu prof. dr. Dušana Šuputa, dr. med., in z njegovim neposrednim nadrejenim ni poslal obljubljene pogodbe. Zato se projekt še ni začel. Brez njihovega sodelovanja projekt ni izvedljiv. 70257 Vpliv povišanega intraabdominalnega pritiska na pljučno funkcijo pri travmatiziranih bolnikih; prim. asist. mag. Adela Stecher, dr. med. Do konca leta 2009 smo v študijo vključili skupno 42 bolnikov. V letošnjem letu jih nameravamo vključiti še 20. Temu bo sledila statistična obdelava rezultatov ter na podlagi teh izdelava priporočil za rutinsko merjenje intraabdominalnega tlaka. Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo 70023 Razširitev preiskav pri bolnikih s karcinomom ustne votline zaradi možnosti izoboljšanega načrtovanja zdravljenja: doc. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med.) V raziskavo smo prvo leto vključili po odobritvi 34 bolnikov, v letu 2008 pa še dodatnih 25, ki so se na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo pričeli zdraviti zaradi karcinomoma v področju glave in vratu. V letu 2009 po načrtu ne bi vključevali več novih pacientov, ampak zgolj prospektivno sledili že vključenim.

70

Protokol njihovega zdravljenja je ostal povsem nespremenjen, le dodano je bilo načrtovano imunološko preiskovanje po zastavljenem raziskovalnem protokolu in s soglasjem pacientov. Pri teh bolnikih smo opravili v letu 2009 65 načrtovanih dodatnih laboratorijskih testov, vsi še nadaljujejo običajno zdravljenje, zdravniško spremljanje in v sklopu tega tudi načrtovano raziskavo. Zaradi naprej navedenih problemov pa smo razširili preiskovanje še na 20 novih pacientov. Problemi, ki so se v načrtovanem projektu pojavili so povezani z samo naravo preiskovane bolezni. Namreč umrljivost pacientov s ploščatoceličnim karcinomom ustne votline je zaradi napredovalosti bolezni tako velika v prvem letu po zaključku kirurškega in obsevalnega zdravljenja primarnega tumorja, da imamo velik osip pacientov. Tako je po zastavljenem protokolu kompletno obravnavano le 16 pacientov iz prvega leta, kar je manj kot polovica vzorca. V naslednjem letu pa je dodaten problem nastal pri 5 pacientih, pri katerih je nastal nov primarni karcinom v področju orofarinksa (po literaturi pri 20% pacientov s ploščatoceličnim karcinomom ustne votline nastane nov primarni karcinom v obdobju 5 let). Ti pacienti tako predstavljajo zelo zanimivo skupino v smislu imunske predispozicije za ponavljajoče primerne karcinome orofarinksa, jih pa v osnovno skupino v projektu Terciar I ne moremo vključiti. To pomeni, daje nujno vključevati več pacientov, kot je bilo zasnovano. Hkrati pa to pomeni, da bi bilo te paciente zelo koristno tako v kliničnem kot raziskovalnem smislu spremljati več let kot 3, kot teče projekt in bomo zato prosili za nadaljevanje projekta. Objave: Tadej Dovšak, Alojz Ihan, Vojislav Didanovič, Andrej Kansky, Nataša Ihan Hren. Influence of surgical treatment and radiotherapy of the advanced intraoral cancers on complete blood count, body mass index, liver enzymes and leukocyte CD64 expression. Radiology and Oncology 2009; 43: 282-292. Klinični oddelek za nevrokirurgijo 70233 Epiduralne stimulacije vidnega živca in snemanja električno-izvabljenih potencialov neposredno z vidnega živca oziroma z zatilja: prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med., svetnik. V letu 2009 smo v študijo vključili še dva bolnika, dosedanji preliminarni rezultati pa kažejo, je pri bolnikih z normalnim vidom med nevrokirurško operacijo mogoče varno posneti VEP po epiduralnem električnem draženju vidnega živca, sestavljene iz dveh pozitivnih potencialov z latenco 20 ms in 40 ms, ki so stabilni in ponovljivi. Preliminarni rezultati kažejo, da VEP po epiduralnem električnem draženju vidnega živca bolj specifično odražajo delovanje vidnega živca med nevrokirurško operacijo kot že raziskana metoda medoperativnega spremljanja bliskovnih VEP po draženju očesa z bliskovnim dražljajem. Objave:

- Benedičič Mitja, Bošnjak Roman. Optic nerve evoked potentials and visual evoked potentials after stimulation of the anterior visual pathway during neurosurgery. V: Koritnik Blaž (ur.), Osredkar Damjan (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference '09, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, 26th - 29th September 2009. Book of abstracts. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2009, str. [90]. [COBISS.SI-ID 26192601]

70234 Piezoresistorski retraktor, razvoj novega kirurškega inštrumenta: prof. dr. Roman Bošnjak , dr. med., svetnik Pri operaciji diskus hernije je neizbežno odmikanje korena, da lahko pristopimo k odstanjevanju izbočene medvretenčne ploščice pod njim. Aplicirana sila, ki je potrebna za ta intermitentni odmik (retrakcijo) korena, je lahko premočna ali traja predlogo ali oboje in povzroči dodatno okvaro spinalnega korena. Motnja prevajanja sestavljenega akcijskega potenciala korenu je reverzibilna (fiziološki blok prevajanja), funkcijska okvara korena, zato poskušamo škodljivi manever (trakcijo, kompresijo) zaznati in ustaviti že v tej fazi, pred nastankom ireverzibilne okvare (aksonska degeneracija). Namen ustvarjanja »inteligentnega« inštrumenta je zmanjšati dodatno okvarjanje korena zaradi vleka med operacijo pri eni najpogostejših operacij v spinalni kirurgiji.

71

V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, Laboratorij za merilno tehniko in mikrosenzorje smo že opremili retraktor za spinalni koren, ki bo deloval kot silomer med neizbežno trakcijo spinalnega korena med operacijo odstranitve diskus hernije. Retraktor smo preiskusili v laboratorijskih pogojih (umerjanje) in dokazali zadovoljivo linearnost v merilnem območju. V letu 2009 smo izvedli klinični preizkus pri 3 bolnikih in določili red velikosti sil v časovni vrsti. Pokazala se je potreba po dodatnih senzorjih na retraktorju, ki bodo merili tudi silo odmika od podlage (vertikalni vlek) in ne samo stranskega odmika (horizontalni vlek). Rezultate raziskovalnega dela smo predstavili na 2 mednarodnih nevro-znanstvenih konferencah. Objave:

- Aljančič Uroš, Penič Samo, Bošnjak Roman, Makovec Matej, Možek Matej, Resnik Drago, Vrtačnik Danilo, Amon Slavko. 2D measurement of retraction force. V: Topič Marko (ur.), Krč Janez (ur.), Šorli (ur.). 45th International Conference on Microelectronics, Devices and Materials and the Workshop on Advanced Photovoltaic Devices and Technologies, September 9 - September 11, 2009, Postojna, Slovenia. Proceedings. Ljubljana: MIDEM - Society for Microelectronics, Electronic Components and Materials, 2009, 381-384, ilustr [COBISS.SI-ID 7254868]

- Makovec Matej, Bošnjak Roman. H wave and spinal root potentials in neuromonitoring of S1 root function during evacuation of herniated disc : preliminary results. V: Koritnik Blaž (ur.), Osredkar Damjan (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference '09, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, 26th - 29th September 2009. Book of abstracts. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2009, str. [98]. [COBISS.SI-ID 26194137]

Klinični oddelek za kirurške okužbe 70224 Uporaba gojenih kožnih nadomestkov za zdravljenje kroničnih in akutnih ran: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Predvidena je transplantacija kože mrtvega nesorodnega darovalca kože. Raziskava je že odobrena s strani etične komisije in s pisnim soglasjem in ureditvenim protokolom s strani naše transplantacijske dejavnosti. Uspešen je bil tudi avtologni transplantat keratinocitov pri bolniku s kalcifilaksijo. Izsledke smo objavili v reviji s impact faktorjem. 70225 Zdravljenje nezaceljenih slabo zaceljenih zlomov dolgih kosti z uporabo alogenskega trombocitnega dela in avtologne spongioze: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. V obdobju terciarja sta bila s to metodo obravnavana dva pacienta. Prvi pacient je imel po narejeni osteosintezi obeh zlomov podlahti komplikacijo v smislu posttravmatskega osteitisa na ulni. Večkrat je bil operiran že predhodno pred prihodom na naš Klinični oddelek. Pri nas smo v omenjenem odbobju napravili nekrektomijo, sekvestrektomijo, sanirali vnetje in nato transplantirali spongiozno kost z matičnimi celicami in z dodatkom trombocitnega gela. Zdravljenje je potekalo brez zapletov. Sprotno delamo evalvacijo po začrtanem protokolu. Naslednji pacient je utrpel odprt zlom goleni in je bil primarno oskrbljen z FE.Ob prihodu na zdravljenje na naš Klinični oddelek je imel obsežen kostni defekt tibije in smo ga zdravili z našo metodo. Pooperacijski potek je bil brez komplikacij. Transplantat je dobro vraščen, pacient pa je še pod našo kontrolo in zdravljenja še nima zaključenega. Pacientov s tako problematiko je malo in jih bo potrebno zbirati na daljši rok, tako da bodo pravi rezultati vidni šele čez daljši čas. Skupno smo do sedaj s to metodo zdravili 10 bolnikov. Delo je bilo predstavljeno na različnih domačih, evropskih in svetovnih konferencah. 70227 Fotobiomodulacija pri zdravljenju akutnih in kroničnih ran: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Do sedaj napravljen pregled literature, pridobitev najnovejših referenc, izdelan protokol, napravljena kalibracija inštrumenta za obsevanje ran s strani sodelujoče organizacije Votan d.o.o.. Narejen predlog

72

za soglasje etične komisije. Slovenski strokovni javnosti že predstavljeno kaj je fotobiomodulacija na IV. Konferenci o kronični rani v Portorožu 2009. Trenutno poteka izdelava zahtevnega protokola, pridobivanje ustreznega računalniškega programa za merjenje velikosti oziroma obsega rane, ki je na svetovnem tržišču težko dostopen. Preliminarno je v postopek zdravljenja že vključena skupina pacientov. 70229 Razvoj oblog in obližev z nanosom medu: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Pregled literature, pridobitev najnovejših referenc o podobnih oblogah, predvsem poročil o novozelandskem medu in že narejenih preparatih, Pridobitev vseh certifikatov za slovenski med. S sodelavci iz Tosame so bile preliminarno narejene vzorčne obloge z medom perfekcioniran in postopek izpeljan v popolnosti za pridobitev CE. Študija je bila tudi prospektivna, omejena je z ustreznimi kroničnimi ranami glede na klasifikacijo ran in glede na zahteve protokola. Ta terciar je velik in izjemen dosežek Kliničnega oddelka za kirurške okužbe tako na slovenskem kot svetovnem nivoju, saj je bil na novo generiran in izdelan moderni material s slovenskim medom za zdravljenje kroničnih ran v sodelovanju strokovnjakov različnih strok in s Tosamo. 70230 Patohistološke spremembe v mišicah trebušne stene pri bolnikih z indirektno dimeljsko kilo: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Študija je prospektivna in limitirana s številom operiranih primerov. Pridobljena odobritev etične komisije. Preparati do sedaj le delno evaluirani zaradi velikega števila vzorcev s strani specialista patologa na inštitutu za patologijo in inštitutu za anatomijo. Do sedaj so bili vzorci odvzeti pri 30 operiranih bolnikih. Vzorci so bili odvzeti tudi pri 30 zdravih umrlih (s strani dimeljske patologije) na inštitutu za patologijo in inštitutu za sodno medicino. S strani klinike poteka sprotna evalvacija vzorcev po začrtanem protokolu. Prav tako pa poteka še iskanje primernih vzorcev, predvideno jih manjka še 50. 70263 Zdravljenje ran na biokirurški način: prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Oskrba kronične rane z oblogo, ki vsebuje ekskret larv (Lucillie Sericate). Potek zdravljenja je evidentiran po protokolu, ki je pripravljen ciljano v namen te študije. Namen je izdelati optimalno oblogo. Ta postopek je bil izveden pri nas prvič v svetu, ideja je popolnoma nova in jo že nekaj časa načrtujemo in tudi izvajamo v sodelovanju z Biotehniška fakulteto v Ljubljani z oddelkom za biologijo. K študiji so se nam pridružili tudi kolegi iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Število primerov je omejeno, potrebno je izbirati ustrezno rano po zahtevanem protokolu. Študija je tudi prospektivna, omejena je z ustreznimi kroničnimi ranami glede na klasifikacijo ran in glede na zahteve protokola. Sestavili oz. izpolnili smo protokol, v katerega smo med drugim uvrstili tudi učinek ekskreta na različne mikroorganizme in odgovarjajoči antibiogram. Ekskret larve smo poizkusno kombinirali z alginatom in ta pripravek testirali na koži zdravih prostovoljcev. Reakcije na ta pripravek nismo beležili. Sedaj nas čaka aplikacija tega pripravka na rane po protokolu. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja 70250 Fizične omejitve so učinkovite metode za preprečevanje poškodb in zmanjševanje nemira; Klavdija Peternelj, dipl.med.sesta. Potek raziskovalne naloge je trenutno zelo upočasnjen, ker bi bila predvidena časovna obremenitev ob drugih zadolžitvah prevelika. Aktivno smo sodelovali pri drugem projektu »Zagotavljanja varnosti pacientov: preprečevanje padcev pacientov«, ki se tesno navezuje na uporabo posebnih varovalnih ukrepov. Na nivoju zavoda UKC Ljubljana je bila v letu 2009 ustanovljena delovna skupina za oblikovane smernic o uporabi posebnih varovalnih ukrepov, kamor sodi tudi privez rok. V tej delovni skupini imamo enega vabljenega člana.

73

Za namen izvedbe projekta je bil dobavljen en stacionarni računalnik, ki se ga sedaj uporablja za vsakodnevno delo timskih medicinskih sester na Oddelčni enoti in je nameščen v sestrskem timu na strani »A« Oddelčne enote. Preostali del raziskovalnega načrta je razen časovnega zamika še vedno izvedljiv in bi ga v prihodnosti želeli dokončati. 70264 Pomen dobre informiranosti bolnika pri upoštevanju diagnostično terapevtskih navodil; Klavdija Peternelj, dipl.med.sestra. Potek raziskovalne naloge je trenutno zelo upočasnjen, ker bi bila predvidena časovna obremenitev ob drugih zadolžitvah prevelika. Nazadnje je bila v letu 2008 opravljena pilotska študija. Prej je bil opravljen tudi študij literature. Sedaj bi bilo potrebno ponovno pregledati nove vire. Informativne brošure so začele oblikovati sodelujoče diplomirane medicinske sestre, ki so sčasoma ugotovile, da bi bilo nujno, da se jih za ta čas razbremeni dela z bolnikom. Preostali del raziskovalnega načrta je razen časovnega zamika še vedno izvedljiv. Za namen izvedbe projekta je bil dobavljen en stacionarni računalnik, ki se ga sedaj uporablja za vsakodnevno delo predvsem timskih medicinskih sester na Oddelčni enoti in je stacioniran v sestrski sobi I. Projekt ima dokaj velik aplikativen potencial za naše paciente na ravni klinične obravnave in tudi širše na primarni ravni. Kljub zaostanku bi ga v prihodnosti želeli dokončati. 70114 Dolgoročni sistem za mehanično podporo levemu prekatu - Heartmate 2; doc. dr. Tone Gabrijelčič,dr.med. Pri enem bolniku smo implantirali sistem za dolgoročno podporo levemu prekatu heartmate 2. Bolnik je poseg odlično prestal in s to napravo živi doma. To je bila prva takšna implantacija v Sloveniji. V zvezi s tem projektom smo izobraževali tudi veliko kadrov: anesteziologov, medicinskih sester, fizioterapevtov. Trenutno bolnik čaka na presaditev srca. 70115 Kratkoročni sistem za podporo levemu prekatu - Levitronix; doc. dr. Tone Gabrijelčič,dr.med. Pri skupini bolnikov smo implantirali kratkoročne sisteme za podporo levemu in desnemu prekatu. Večina teh bolnikov je bila potrebna tega posega po operaciji na srcu. Ta projekt je izredno pomemben tudi zaradi pojava nove gripe, kjer smo sisteme vstavili pri treh bolnikih, kot zunajtelesno membransko oksigenacijo. 70116 Kirurško zdravljenje atrijske fibrilacije; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. Pri 21 bolnikih smo uvedli metodo hibridne radiofrekvenčne ablacije atrijske fibrilacije. Poseg se je pokazal za izredno odmevnega v mednarodni javnosti, saj so rezultati skupine bolnikov po šestih mesecih dosegli 100% vzpostavitev normalnega sinusnega ritma, 80% bolnikov pa je bilo brez vsakih zdravil (antiaritmikov, antikoagulantne terapije). 70117 Avtonomna regulacija srčnega ritma po operaciji na srcu; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. Pri skupini bolnikov smo izvajali meritve ekg (kratkotrajni holter) po operaciji na srcu (koronarne premostitve, konkomitantni posegi zaradi atrijske fibrilacije). Projekt je pomemben zaradi teoretičnega razumevanja nastanka aritmij po operacijah na srcu, praktično pa pomemben za bolnike, ki bi jih lahko preventivno obravnavali zaradi nastanka novih aritmij. V zvezi s tem smo objavili članke v mednarodnih revijah z visokim faktorjem vpliva. 70118 Avtonomna regulacija po kirurški ablaciji atrijske fibrilacije; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. Pri bolnikih operiranih zaradi ablacije atrijske fibrilacije smo izvajali meritve holterjev in visokoločljivostnega ekg. Razvoj tega omogoča prilagajanje terapije po ablacijah AF pri konkomitantnih

74

posegih in lahko dolgoročno zniža stroške zdravljenja (potrebe po zdravilih) in s tem tudi pomembno vpliva na dolgoročno zdravje bolnikov operiranih na srcu. 70119 Biološke srčne zaklopke; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. Pri 25 bolnikih smo implantirali novo biološko zaklopko magna (del v aortni, del v mitralni poziciji). Gre za perikardialno zaklopko, ki ima nizke gradiente, zlasti v aortni poziciji in s tem lahko vpliva na zmanjšanje hipertrofije levega prekata po zamenjavi aortne zaklopke. S tem tudi pomembno vpliva na boljše dolgoročno preživetje bolnikov po operaciji. 70120 Študij operacije aortne zaklopke na delujočem srcu; Prof. dr. Borut Geršak,dr.med. Pri skupini bolnikov smo izvajali operacije in meritve koronarnih pretokov in srčnih encimov - gre za bolnike z operacijo aortne zaklopke. V zvezi s tem je prijavljena in sprejeta doktorska tema na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. 70249 Doslednost pri dajanju zdravil; Andrej Bračič, med. tehnik Glavni namen raziskave je bil odkriti in analizirati odklone pri predpisovanju in dajanju zdravil v intenzivni terapiji Kliničnega oddelka za kirurgijio srca in ožilja, na podlagi česar bi uvedli ukrepe za odpravo odkonov. Iz zdravstvene dokumentacije bolnikov je bilo razvidno, da je kar 10,3 % vseh odmerkov zdravil, ki so jih prejeli bolniki, nepredpisanih na obrazec Zdravnikova naročila. V skupino »Prejeta nepredpisana zdravila« so bila zajeta vsa zdravila, ki so jih bolniki prejeli in niso bila napisana (pisno naročena) na list Zdravnikova naročila. V skupini »Ne prejeta predpisana zdravila« so bila zajeta vsa zdravila, ki jih bolniki niso prejeli in so bila predpisana na listu Zdravnikova naročila, pogoji za njihovo opustitev pa niso bili predvideni oz. naročilo ni bilo popravljeno. V povprečju bolniki niso prejeli 3,3% posameznih predpisanih odmerkov zdravil. V skupini »Prejeta druga zdravila« so bila zajeta vsa zdravila, ki so jih bolniki prejeli, niso pa bila predpisana na listu Zdravnikova naročila, ampak so namesto njih bolniki prejeli druga primerljiva zdravila z enako glavno učinkovino (po seznamu »medsebojno zamenljivih zdravil«). Bolniki so v povprečju prejeli 1,06 drugih med seboj zamenljivih zdravil oz. 2,37 % vseh predpisanih zdravil na bolnika. Med danimi zdravili so bila navedena tudi takšna, ki jih v UKC LJ v času raziskave ni bilo na voljo, kar kaže na to, da medicinske sestre niso vpisovale dejansko danih zdravil, kar sem dokazal s primerjavo bolnikovih dokumentacij z računalniškim programom Birpis, kamor zaposleni preko črtne kode vnašajo dejansko dano zdravilo. Pri analizi pridobljenih podatkov iz ankete ugotavljam, da vsi zaposleni v negovalnem timu praviloma dajejo zdravila, nenapisana na list Zdravnikova naročila. Na podlagi analize starostne strukture zaposlenih ugotavljam, da so manj izkušeni in nižje izobraženi bolj dosledni pri dajanju zdravil. Iz bolnikove dokumentacije je razvidno neprimerno več odklonov, kot jih lahko predvidimo z obstoječim zbiranjem le-teh. Upoštevajoč le tri zgoraj obravnavane odklone pri dajanju zdravil to pomeni približno 3 odklone na bolnika dnevno, ki so zakonsko sporni. Menim, da so velika odstopanja od pričakovanih norm zgolj posledica nedorečenih in neprotokolariziranih določil, ki naj bi bila obvezujoča za vse stroke. Večina zaposlenih v zdravstveni negi ni dosledna pri upoštevanju izpostavljenih smernic pri uporabi zdravil, čeprav se zavedajo nepravilnosti svojega početja, kar nakazuje na moč oddelčne tradicije in zakoreninjenih metod dela nad priporočili in predpisi. Na podlagi analize podatkov sem izpostavil posamezne nedorečene oziroma nerazvidne probleme iz prakse. To je bilo vodilo za sestavo protokola na podoročju predpisovanja in dajanja zdravil; ta naj bi take odklone predvideval in izključil. Protokol je plod sodelovanja zdravnikov in medicinskih sester, dodatno verificiran tudi s strani izvedenke za medicinsko pravo s Pravne fakultete v Ljubjani.

75

5.3.3. Nevrološka klinika

Klinični oddelek za bolezni živčevja 70168 Vzpostavitev banke vzorcev cerebrospinalnega likvorja; Uroš Rot Delo na banki vzorcev likvorja poteka z naše strani skladno z načrtom. Preostanek likvorja po lumbalnih punkcijah (približno 10 ml) shranjujemo na -70 stopinj pri bolnikih z najrazličnejšimi diagnozami. Doslej smo v banko shranili 982 vzorcev likvorja, med njimi skoraj 183 vzorcev bolnikov z multiplo sklerozo in klinično izoliranim sidromom sumljivim za multiplo sklerozo. 70181 Ultraobčutljiva metoda določanja oligoklonalnih trakov v serumu in likvorju; Uroš Rot Projekt smo realizirali skaldno z načrti. Metodo smo razvili z modificiranim postopkom barvanja. Novo metodo smo že uvedli v rutinsko diagnostiko namesto stare, dražje in zahtevnejše metode določanja oligoklonalnih trakov. Postopek smo v letu 2009 ponovili 41 krat (vzporedno izoelektrično fokusiranje likvorja in seruma vzorcev 369 bolnikov). 70158 Uvajanje in izobrazba specializirane DMS za s posebnimi znanji za obravnavo bolnikov z epilepsijo; Bogdan Lorber Medicinska sestra, ki se je izobraževala za posebna znanja iz epilepsije je diplomirala junija 2009. Zaradi njene odsotnosti (porodniški dopust) se je začel izobraževati že formiran diplomiran zdravstveni tehnik. Načrtujemo napotitev na strukturirano tri mesečno izobraževanje za sestre in tehnike za epilepsijo v Center za epilepsije Chalfront v Veliki Britaniji. Pri nas se bo udeležil 5. mednarodne praktične šole za epilepsijo. 70161 Delovnoterapevtska obravnava oseb z epilepsijo, pred in po kirurškem zdravljenju; Bogdan Lorber Delovna terapevtka, je v sklopu izobraževanj za leto 2009, obiskala center za epilepsijo na Norveškem, kjer je pridobila informacije o vlogi delovnega terapevta pri obravnavi osebe z epilepsijo (intervju in preventivni ukrepi pri eventualnih padcih med napadom – alarmne naprave). Sledilo je še izobraževanje na 4. mednarodni praktični šoli za epilepsijo v Radovljici. V naslednjem letu načrtujemo sodelovanje nadaljevanje izobraževanja predvsem v sklopu 5. mednarodne praktične šole za epilepsijo, ki bo ponovno v Radovljici in v sklopu sodelovanja s Centrom za epilepsije v Erlangnu v Nemčiji. 70163 Testiranje z nagibno mizo z dolgotrajnim EEG snemanjem; Bernard Meglič in Bogdan Lorber Do sedaj je v projekt bilo vključenih 100 preiskovancev iz treh skupin (zdravi, bolniki s posturalno ortostatsko tahikardijo in bolniki z ortostatsko intoleranco drugega vzroka). Pri vseh so bila opravljene naslednje preiskave:

- Klinični pregled - Aktivni in pasivni (nagibna miza) ortostatski test - 24 urno merjenje krvnega tlaka - Odvzem krvi – hemogram, elektroliti, nivo noradrenalina.

Vključevanje preiskovancev poteka po načrtu, zapletov pri izvajanju projekta ni z izjemo občasnih zastojev v laboratoriju zaradi velike obremenitve z rutinskim delom in prehodnim zastojem ob selitvi v novo stavbo Nevrološke klinike. Rezultate raziskave smo predstavili na mednarodnem srečanju NEUROCARD 2009:

- Kirbis M, Meglic B, Grad A. Predictive value of heart rate changes during head-up tilt table test, International Symposium on Neurocardiology October 1-3, 2009 Beogred, Srbija

76

70171 Obravnava motenj mokrenja pri obolelih z multiplo sklerozo; Saša Šega Delo na tem projektu je zaključeno, predvidenemu številu bolnikov z MS smo po mokrenju z ultrazvočnim aparatom izmerili zastojni urin in se glede na volumen zastojnega urina odločili za primerno zdravljenje. 70202 Uvajanje metode za testiranja voha pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi: University of Pennsylvania Smell Identification Test (UPSIT); Maja Trošt Raziskava je pokazala, da imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo pomembno večjo pojavnost predkliničnih biomarkejev kot splošna populacija, kar je potrdilo našo prvo hipotezo in obenem pokazalo, da bi metode, ki smo jih uporabili, morda lahko postale uporabne za odkrivanje predkliničnih biomarkerjev. Rezultati so tudi pokazali, da se prevalenca biomarkejev med sorodniki in kontrolno skupino ne razlikuje, kar je ovrglo drugo hipotezo. Vzrok za tak rezultat bi lahko bila majhna skupina preiskovancev ali neobčutljivost metod, lahko pa tudi dejstvo da je PB dedna le v manjši meri. Na področju predkliničnih biomarkerjev in sorodnikov bolnikov s PB je zelo malo raziskav in bi bile zato potrebne natančnejše in večje študije. V sklopu tega terciarnega projekta smo prvič v Sloveniji uporabili UPSIT teste za voh in jih tudi prevedli v slovenščino, tako da jih lahko odslej uporabljamo tudi pri rednem kliničnem delu. 70173 Nočne težave pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in vpliv le teh na kakovost življenja; Maja Trošt Nočne težave pri parkinsonovi bolezni zo zelo pogoste in prizadanejo večino bolnikov s parkinsonovo boleznijo. Tovrstne težave se kažejo na različne načine in v veliki meri vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Namen naše raziskave je ugotoviti pogostnost nočnih težav, vzroke zanje in odvisnost le teh, glede na motorično (vklop/izklop), psihično (depresija ali anksioznost) in kognitivno stanje bolnika. Ugotoviti želimo tudi v kolikšni meri nočne težave vplivajo na kakovost življenja bolnikov. V projekt je doslej vključenih 31 bolnikov z raličnimi oblikami parkinsonizma, večinoma v napredovalih fazah bolezni. Vsi testirani bolniki so bili hospitalni. 70136 Uvajanje ocenjevalne lestvice Assessment of Awareness of Disablity (AAD) v klinično prakso; Maja Trošt V okviru terciarnega projekta AAD so bile izvršene naslednje aktivnosti: - sofinanciranje aktivne udeležbe na svetovnem Parkinsonskem kongresu v Amsterdamu novembra 2007 - sofinanciranje aktivne udeležbe »European Brain policy forum – focus on Parkinson's disease« v februarju 2008, - organizacija in izvedba tečaja AAD za tri zaposlene delovne terapevtke, ki so imele pogoje za udeležbo v januarju 2008 ( gostujoči učitelj iz Karolinske na Švedskem ) - aktivna udeležba na simpoziju AMPS (Assessment of Motor and Procces Sklils – Ocenjevanje motoričnih in procesnih spretnosti ) v juliju 2008 v Halifaxu. AMPS je osnovna ocenjevalna metoda, ki nam poda informacijo o kakovosti izvajanja smiselnih dnevnih aktivnosti. AAD je nadgradnja AMPS-a in nam pove, kako se bolnik zaveda svojih težav pri izvajanju namenskih in smiselnih aktivnosti. - sofinanciranje aktivne udeležbe na kongresu »vas-cog« v Singapuru v januarju 2009. Združenje vas cog se ukvarja s problematiko vaskularnih demenc. V januarju 2008 je bil tečaj AAD v Ljubljani. Terapevt je po tečaju ocenil 10 bolnikov po lestvicah AMPS-u in AAD-ju. Ti podatki so bili osnova za kalibracijo terapevta oz. osnova za pridobitev licence za uporabo AAD-ja. Terapevtke smo uspešno opravile kalibracijo. V klinični praksi je bilo doslej ocenjenih 24 bolnikov z demenco in motnjami gibanja. Terciarni projek je omogočil uvedbo uporabe lestvice v redno klinično delo z bolniki.

77

Tri delovne terapevtke z Nevrološke klinike so za zdaj edine v Sloveniji, ki imajo licenco za opravljanje omenjenea tesiranja. Projekt se zaključuje s koncem leta 2009. Objave:

- Povzetek Assessment of Awareness of Disability (AAD) – a case study of its clinical utility in advanced parkinson's disease (PD) patient je sprejet za predstavitev na 18. kongresu svetovnega nevrološkega združenja na temo parkinsonizma in sorodnih obolenj na Florida (ZDA), 13- 16. 12. 2009.

KO inštitut za klinično nevrofiziologijo 70232 Stimulacija vagusnega živca pri bolnikih z epilepsijo; as. dr. Tomaž Žgur dr. med. V letu 2009 smo nadaljevali spremljanje zdravljenja epilepsije s stimulacijo vagusnega živca (SVŽ) pri 12 bolnikih, ki so imeli stimulator vstavljen že v prejšnjih letih. Spremljali smo tako spremembe pogostosti in jakosti epileptičnih napadov po uvedbi novega načina zdravljenja. V rednih presledkih smo kontrolirali delovanje stimulatorja. Na novo smo v letu 2009 vključili enega bolnika, ki je imel v tem letu vsajen vagusni stimulator, ki smo ga nabavili iz sredstev za terciar v letu 2008. Drugi v letu 2008 nabavljeni stimulator pa smo uporabili za zamenjavo že iztrošenega stimulatorja pri bolniku, ki je imel stimulator vsajen v tujini, še predno smo s tem postopkom začeli v Sloveniji. Nato smo mesečno preverjali delovanje stimulatorja, spreminjali parametre delovanja stimulatorja in ocenjevali učinek te terapije na pogostost in jakost epileptičnih napadov. 70231 Neinvazivno predihavanje bolnikov z živčno mišičnimi boleznimi: Asist. Mag. Lea Leonardis, dr.med. V letu 2009 smo v sklopu terciarne dejavnosti opravili naslednje dejavnosti: 1. Bolniki z boleznijo motoričnega nevrona: Obravnavali smo 51 bolnikov z respiratorno insuficienco. Od tega je bilo 27 bolnikov v letu 2009 na novo odkritih, pri ostalih pa smo z obravnavo začeli že v prejšnjih letih in smo z neinvazivno ventilacijo le nadaljevali. Pri 15 bolnikih smo neinvazivno ventilacijo uvedli na novo. Trenutno vodimo 12 bolnikov z neinvazivno ventilacijo. 24 bolnikov je bilo hospitaliziranih, poleg tega so bili enkrat na 1-3 mesece obravnavani še ambulantno. Ostali bolniki so bili obravnavani le ambulantno enkrat na 1-3 mesece. Pri 8 bolnikih smo opravili nočno polisomnografsko snemanje, pri 5 bolnikih pohodno PSG snemanje. 2. Bolniki z dedno živčno mišično boleznijo: Obravnavali smo 16 bolnikov, 12 bolnikov z neinvazivno in 4 z invazivno ventilacijo. 8 bolnikov je bilo hospitaliziranih, trije dvakrat v tem letu, ostala obravnava je bila ambulantna, v povprečju enkrat na 3-6 mesecev. Nočno polisomnografsko snemanje je imelo 7 bolnikov, od teh eden dvakrat Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo 70089 Evocirani možganski pretoki v patoloških in fizioloških razmerah; doc.dr.Bojana Žvan,dr.med. V raziskavi smo ugotovili, da je pri bolnikih s hemodinamsko pomembno zožitvijo notranje karotidne arterije zmanjšan evociran možganski pretok. Slednje smo ugotovili s transkranialno doplersko sonografijo. S MRI so se nakazovale spremembe, ki bi kazale na spremenjen evociran pretok, vendar pa niso bile specifične.

78

V prihodnje nameravamo meritve izvajati na bolj izbrani skupini preiskovancev z zožitvijo notranje karotidne arterije, ki je visoke stopnje. Raziskava kaže na pomen interventnega endovaskularnega zdravljenja bolnikov s aterosklerotično karotidno boleznijo. Metodo bo potrebno še razviti in aplicirati tudi na druga možganska povirja. Rezultati kažejo, da je potrebno bolnike, ki jim grozi možganska kap obravnavati kompleksno, saj z metodo zdravljenja zmanjšamo tako motorično okvaro kot kognitivno funkcijo. V letu 2009 smo vključili 10 bolnikov. 70091 Register bolnikov z možganskožilnimi boleznimi; doc.dr.Bojana Žvan,dr.med. V programu Registru bolnikov smo se pričeli povezovati z Združenjem kardiologov Slovenije in Katedro za socialno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, da bi izdelali skupne kriterije za register, ki bi ga implementirali po vsej Sloveniji. Na KO VNINT smo registrirali register za trombolizo in zdravljenje bolnikov s subarahnoidno krvavitvijo, register bolnikov s karotidno boleznijo zdravljenih s karotidno angioplastiko z vstavitvijo žilne opornice. V letošnjem letu bomo pripravili bazo podatkov, kamor bomo vnašali podatke pacientov pričeli neposredno vnašati podatke bolnikov z možgansko kapjo. V prejšnjih letih smo imeli težave z nakupom računalnika namenjeno osrednji bazi podatkov. Register bo potrebno v prihodnosti implementirati v celoten slovenski proctor. 70092 Delovanje avtonomnega živčevja v fizioloških in patoloških razmerah; doc.dr.Marjan Zaletel,dr.med. 1. Delovanje avtonomnega živčevja in možganskega endotelija: V letu 2008 smo pričeli meritve pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco in pri normalnih preiskovancih. Meritve smo opravili pri 5 bolnikih z blago Alzheimerjevo demenco in pri 7 normalnih preiskovancih, ki so se starostno ujemali. Pri vsakem smo opravili testiranje z L-argininom. Pri vsakem preiskovancu in bolniku z Alzheimerjevo boleznijo smo tudi izpolnili vprašalnik o morebitnih dejavnikih tveganja za možganskožilne bolezni. Opravili smo tudi nevroradiološke slikovne preiskave (MR glave in CT glave). Zaenkrat nismo opazili pomembnih razlik v odzivih. Naslednje leto nameravamo pri istih preiskovancih dodatno opraviti še test FMD (flow mediated dilatation) in tako kompleksno določiti delovanje endotelija pri Alzheimerjevi bolezni. V okviru raziskovalne naloge zaradi reorganizacije klinike ne bomo mogli opraviti merjenj dejavnosti avtonomnega živčnega sistema. 2. Delovanje avtonomnega živčevja pri bolnikih s kronično migreno: V tem delu naloge smo opravili meritve pri zdravih preiskovancih. Opazovali smo odzive hitrosti krvnega pretoka pred, med in po izvajanju testa omočitve z ledeno hladno vodo. Izmerili smo odzive pri 8 zdravih preiskovancih. Začetne analize so v skladu s pričakovanji, tj, da se evocirani pretoki zmanjšajo med simpatičnim draženjem. Naslednje leto nameravamo opraviti meritve pri dodatnih zdravih preiskovancih in pričeti z meritvami pri bolnikih z migreno. Zaenkrat raziskava poteka v skladu zastavljeni cilji. 70098 Možganska kap pri mladih z odprtim ovalnim oknom in antifosfolipidnim sindromom; doc.dr.Marjan Zaletel,dr.med. V okviru raziskovalne naloge smo v letošnjem letu opravili testiranje antifosfolipidnih protiteles pri 15 mladih bolnikih z ishemično možgansko kapjo. Poleg tega smo pri vseh mlajših bolnikih opravili transkranialno doplersko sonografijo ob uporabi Valsalvinega manevra in s tem skušali določiti desno-levi šant. Pri vseh bolnikih smo opravili tudi ultrazvok vratnih arterij. Naslednje leto nameravamo opraviti teste še pri dodatnih bolnikih z ishemično možgansko kapjo in pričeti z analizo podatkov. Zaenkrat raziskava poteka po predvidenem programu.

79

5.3.4. Ginekološka klinika Klinični oddelek za ginekologijo 70267 Možnosti terapevtske uporabe magnetne stimulacije v zdravljenju disfunkcij medeničnega dna; doc.dr.Adolf Lukanovič,dr.med. V letu 2009 smo oblikovali ciljno skupino bolnic, pri katerih je indikacija za zdravljenje s pulzirajočim magnetnim poljem. To so bolnice z nenadzorovanim uhajanjem urina, pri katerih so v glavnem izčrpani običajni terapevtski postopki, in bolnice z bolečinskim sindromom medeničnega dna. Prednosti magnetne stimulacije so predvsem v možnosti stimulacije globokih struktur v telesu z zunajtelesnim pristopom in brez stranskih učinkov in brez neudobja za bolnico. V preteklem letu smo zaključili oblikovanje ocenjevalnega protokola. Zaradi zamude pri naročilu in dobavi elektronske kartice s softwarom za aktivacijo magnetnega stola stimulacijskih postopkov še nismo začeli izvajati. Proces naročila NeoCOntrol Smart Card 100 in NeoControl Smart Card 200 poteka v ustreznih službah Univerzitetnega kliničnega centra. Ker vse leto 2009 navkljub intervencijam kartice nismo dobili, z izvajanjem raziskovalne naloge nismo mogli začeti. V januarju 2010 je bila kartica končno dobavljena, zato bomo začeli vključevati prve bolnice v predvideno raziskavo v drugi polovici meseca februarja 2010. Klinični oddelek za perinatologijo 70212 Vpeljava novega načina medikamentozne prekinitve nosečnosti med 10.in 22.tednom nosečnosti zaradi nepravilnosti pri plodu ali pri zadržanem splavu: doc.dr. Nataša Tul Mandić,dr.med. Medikamentozna prekinitev nosečnosti z MI MI je učinkovita in varna metoda z relativno malo stranskimi učinki. V primerjavi z dosedanjo metodo (intraamnijsko aplikacijo prosteglangina) je tehnično manj zahtevna, hospitalizacija je krajša (in bi jo bilo mogoče še skrajšati - postopek bi v večini primerov lahko potekal le z dnevnim sprejemom), v večini primerov po posegu ni potrebna abrazija maternične votline. Ocenjujem, da smo dosedanje delo dobro opravili, saj smo v redno klinično delo uspešno vpeljali učinkovito metodo za UPN. Rezultate dela bi radi predstavili na svetovnem kongresu fetalne medicine v Portorožu junija 2009 in na kongresu slovenskih ginekologov novembra 2009. 70184 Napovedni dejavniki zgodnje sepse novorojenčka, rojenega po predčasnem razpoku plodovih ovojev; asist.dr. Tanja Premru-Sršen,dr.med. V prospektivno raziskavo, ki jo je odobrila Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje, smo vključili 42 nosečnic in 45 otrok (trikrat so bili rojeni dvojčki). Določitev vnetnih mediatorjev v vzorcih vaginalne tekočine in krvi (matere, popkovnice, novorojenčka) je bila po predhodnem centrifugiranju (v Urgentnem laboratoriju Kliničnega inštituta za kemijo in biokemijo UKC) in hranjenju v zmrzovalniku na -70˚ C opravljena v več kot 450 vzrocih na Kliniki za nuklearno medicino UKC. Vsebnost IL-6, LBP in CRP je bila določana s kemiluminiscenčno sekvenčno imunometrično metodo, koncentracija HNP1-3 izmerjena s pomočjo metode ELISA. Posteljice in popkovnice so bile do histološke preiskave na horioamnionitis oziroma funizitis shranjene v formalinu v Službi za patologijo Ginekološke klinike UKC. Preliminarne oziroma delne rezultate smo že predstavili na kliničnih konferencah KO za perinatologijo in na Kongresu Evropskega združenja za pediatrično in neonatalno intenzivno terapijo (ESPNIC) v Veroni (junij 2009; poster z naslovom Predictors of early neonatal sepsis in preterm premature rupture of membranes je pripravil M. Lučovnik, predstavila ga je M. Derganc; delo je prejelo nagrado za najboljši poster kongresa). 70215 Napovedna vrednost C-reaktivnega proteina (CRP) za zgodnjo poporodno okužbo: asist.dr.Tanja Premru-Sršen,dr.med.

80

Zaradi preobremenitve negovalnega kadra zaradi velikega presežka dela (50 % večje število carskih rezov v petih letih) in nenadomeščenih daljših bolniških ter porodniških odsotnosti, zaenkrat naloge še nismo izpeljali. Ob večjem število specializantov in dveh novih sobnih zdravnikih na pooprativnem oddelku bomo pričeli z vključevanjem porodnic po carskem rezu s 01.03.2010. 70220 Placentni protein-13 in zarezni indeks materničnih arterij kot napovedna dejavnika za preeklampsijo: asist.dr.Tanja Premru-Sršen,dr.med. V študijo smo vključili že vseh 260 nosečnic, ki so tudi že rodile, in opravili vse ultrazvočne meritve. Serum nosečnic je zmrznjen. V naslednjem letu bomo opravili določitve koncentracije PP-13 v zamrznjenem seruma nosečnic, ki bodo razvile preeklampsijo pred 34. tednom nosečnosti in kontrolne skupine nosečnic brez zapletov v nosečnosti. Klinični oddelek za reprodukcijo 70135 Anti- Müllerjev hormon v serumu in foliklovi tekočini pri spontanih in stimuliranih postopkih: prof.dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr.med. V letu 2009 smo nadaljevali z zastavljeno raziskavo in pri ženskah vključenih v program OBMPV merili koncentracije AMH, luteiniziraločega hormona (LH), folikel stimulirajočega hormona (FSH), estradiola (E2) in progesterona (P) v serumu in foliklovi tekočini ter jih primerjali med skupinama žensk v modificiranih naravnih ciklusih (MNC) in spodbujenih ciklusih. Vključili smo 29 žensk, ki so bile v programu zunajtelesne oploditve v MNC, in 30 žensk, ki so imele zunajtelesno oploditev v ciklusih spodbujenih z GnRH antagonistom in gonadotropinom. Vzorce seruma in foliklove tekočine smo pridobili na dan aspiracije jajčnih celic. Koncentracija AMH v foliklovi tekočini je bila približno 2-krat višja v MNC kot v spodbujenih ciklusih, medtem ko je bila serumska koncentracija AMH v obeh skupinah primerljiva. Serumska koncentracija LH je bila skoraj 50-krat višja, koncentracija LH v foliklovi tekočini pa skoraj 8-krat višja v MNC kot v spodbujenih ciklusih. Koncentracija LH je bila skoraj 4-krat nižja v jajčnih foliklih, kjer je prišlo do implantacije zarodka, kot v foliklih, kjer do implantacije ni prišlo. V spodbujenih ciklusih se je serumska koncentracija AMH višala z večanjem števila pridobljenih jajčnih celic in nižala s starostjo ženske. V MNC smo našli negativno povezavo med koncentracijo AMH v foliklovi tekočini in volumnom aspirirane foliklove tekočine ter med serumsko koncentracijo LH in volumnom aspirirane foliklove tekočine. Serumska koncentracija FSH je bila v MNC 2-krat višja kot v spodbujenih ciklusih, folikularna koncentracija FSH pa je bila v obeh skupinah primerljiva. Serumska koncentracija E2 je bila v MNC 8-krat nižja, folikularna koncentracija pa 2-krat višja kot v spodbujenih ciklusih. Tudi serumska koncentracija P je bila v MNC 8-krat nižja kot v spodbujenih ciklusih, folikularna koncentracija P pa v obeh skupinah primerljiva. Ugotovili smo, da se koncentracije hormonov v serumu in foliklovi tekočini močno razlikujejo med MNC in spodbujenimi ciklusi. Močno povišane koncentracije LH v serumu in foliklovi tekočini bi lahko imele vpliv na endometrijsko receptivnost in bi bile zato lahko odgovorne za slabši uspeh zunajtelesne oploditve v MNC. V spodbujenih ciklusih pa višja serumska koncentracija AMH napoveduje večje število pridobljenih jajčnih celic. Objave:

- Jančar Nina, Virant Klun Irma, Vrtačnik Bokal Eda. Serum and follicular endocrine profile is different in modified natural cycles than in cycles stimulated with gonadotropin and gonadotropin-releasing hormone antagonist. Fertil. steril. [Print ed.] v tisku

70188 Matične celice jajčnika in in vitro oogeneza pri ženskah s prezgodnjo menopavzo: doc.dr. Irma Virant-Klun, univ.dipl.biol. Terciarni raziskovalni projekt nam je omogočil bistven napredek na področju raziskav matičnih celic v odraslem humanem jajčniku.

81

Pri ženskah s prezgodnjim prenehanjem delovanja jajčnikov oziroma s prezgodnjo menopavzo in pri pomenopavznih ženskah smo:

- iz populacije celic postrganih iz površinskega epitelija jajčnika izolirali še nepoznane majhne, okrogle, rumenkaste celice s premerom od 2 do 4 �m in majhno, mehurčku podobno strukturo, ki ne ustrezajo krvnim celicam in celicam imunskega sistema in so zelo podobne embrionalnim matičnim celicam,

- dokazali, da te celice izražajo markerje, značilne za pluripotentne matične celice: površinski antigen SSEA-4 (s pretočno citometrijo) in transkripcijske faktorje Oct-4B, Sox-2, Nanog (z RT-PCR)

- ob prisotnosti heterologne folikularne tekočine iz postopka zunajtelesne oploditve vzgojili te celice v zgodnjim jajčnim celicam podobne celice, ki izražajo gene, značilne za jajčno celico, na primer gene za zono pelucido,

- ugotovili, da ima večina teh celic normalno - 1 jedro (barvanje z DAPI), - ugotovili, da jajčnim podobne celice, vzgojene v pogojih in vitro nimajo večje pojavnosti

anevploidij; dokazali smo tudi majhen delež haploidnih jeder (z metodo fluorescenčne in situ hibridizacije),

- ugotovili, da se delež teh celic spontano deli v zarodkom oziroma blastocistam podobne strukture, odkrili SSEA-4 pozitivne celice tudi po barvanju histoloških rezin jajčnika pri ženskah s prezgodnjo menopavzo in pomenopavznih ženskah.

Vzpostavili smo raziskovalno sodelovanje z Inštitutom za anatomijo in Centrom za regenerativno biologijo in medicino Univerze Tuebingen, Nemčija. Objave:

- Virant-Klun I, Rozman P, Cvjeticanin B, Vrtacnik-Bokal E, Novakovic S, Rülicke T, Dovc P, Meden-Vrtovec H. Parthenogenetic embryo-like structures in the human ovarian surface epithelium cell culture in postmenopausal women with no naturally present follicles and oocytes. Stem Cells Dev. 2009 Feb;18(1):137-50. [COBISS.SI-ID 714875]

- Virant-Klun I in Skutella T. Stem cells in aged mammalian ovaries. Aging Journal, Februar 2010 – v tisku.

- Virant-Klun I, Vogler A, Šinkovec J, Hren M, Gruden K, Maličev E, Meden-Vrtovec H. V: 4. Kongres ginekologov in porodničarjev Slovenije z mednarodno udeležbo, Portorož, 11. do 13. november 2009, (Zdravniški Vestnik, Letn. 78, Suppl 1). Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, 2009, str. I-57 - I-61. [COBISS.SI-ID 26260185]

70190 Uporaba hialuronske kisline (SpermSlow) za selekcijo spermijev za postopek neposrednega vnosa spermija v citoplazmo jajčne celice (ICSI): Liljana Bačer Kermavner, univ.dipl.biol. V letu 2009 je raziskovalna naloga s številko 70190 potekala od januarja do decembra. Od začetka študije do sedaj smo vključili 41 parov. Vsi postopki so bili del klinične obravnave v postopku OBMP in so bili financirani iz rednih sredstev Ginekološke klinike, zato dokumenti pacientk niso bili označeni s številko raziskovalne naloge pri odpustu. Vzorci za določanje protaminov z metodo RT-PCR so shranjeni v tekočem dušiku. V laboratoriju Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na Inštitutu za Biokemijo, Medicinske fakultete Ljubljana smo poskušali optimizirati metodo izolacije RNA iz semenčic. Iz štirih vzorcev izolirana RNA ni bila ustrezne čistosti za RT-PCR, zato smo se odločili, da opravimo funkcionalne teste na vzorcih brez selekcije in po selekciji s hialuronanom. Vzorci za določanje fragmentacije DNA in mitohondrijski potencial ne smejo biti zamrznjeni, zato smo zbrali 30 vzorcev 15 pacientov in jih poslali v Laboratorij za pretočno citometrijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinske fakultete Ljubljana, kjer so vzorce analizirali. Vrednosti fragmentacije DNA kažejo povezavo z nekaterimi parametri klasičnega spermiograma in razvojem zarodkov. Skupina je premajhna za statistično obdelavo zato bomo z vzorčenjem nadaljevali.

82

70217 Laparoskopsko operiranje globoke infiltrativne endometrioze: doc.dr. Martina Ribič-Pucelj, dr.med. V letu 2009 je bilo sprejetih na Ginekološko kliniko 32 bolnic z rektovaginalno endometriozo in sumom na prizadetost črevesja. Pri vseh je bil narejen endorektalni ultrazvok, katerega občutljivost je bila 60 oz. 70%, specifičnost pa 90 oz. 100% (preiskave sta izvajala 2 centra). Pri 19 bolnicah je bila potrjena prizadetost črevesa in narejena laparoskopska operacija endometrioze z resekcijo črevesa (15 resekcij rektosigme, 2 resekciji terminalnega ileuma in 2 operaciji slepiča s caekumom), pri ostalih pa samo sprostitev črevesja in ostali posegi rektovaginalne endometrioze. 70216 Prenos zarodka 3. ali 5. dan pri bolnicah s slabim odzivom na stimulacijo ovulacije: doc.dr. Andrej Vogler, dr.med. Pri bolnicah, ki se slabo odzovejo na stimulacijo ovulacije z gonadotropini dobimo podpovprečno število jajčnih celic in posledično podpovprečno število zarodkov, ki jih praviloma prenašamo 5. dan po aspiraciji oocitov, na razvojni stopnji blastociste. Pri maloštevilnih zarodkih pa se dokaj pogosto razvoj zarodkov v in vitro pogojih zaustavi, tako da peti dan ni več zarodkov primernih za prenos. Menimo, da bi se vsaj nekateri in vitro razvojno zaustavljeni zarodki, v in vivo pogojih normalno razvijali in nidirali. Namen raziskave je primerjava uspešnost postopkov zunajtelesne oploditve pri bolnicah s slabim odzivom na stimulacijo ovulacije (manj kot 4 pridobljene jajčne celice), če zarodek ali zarodka prenesemo 3. ali 5. dan. Do sedaj smo v raziskavo vključili 38 bolnic, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem, kar je nekoliko manj kot smo sprva načrtovali. To lahko pripišemo predvsem strogim vključitvenim kriterijem, ki zagotavljajo objektivnost načrtovane raziskave. V letošnjem letu predvidevamo vključitev še preostalih 12 bolnic, zaključek vstopa v raziskavo in dokončno analizo pridobljenih podatkov. 70244 Nova metoda ocenjevanja morfologije spermija in vnos mrfološko čim bolj normalnega spermija (IMSI): doc.dr. Branko Zorn, dr.med. V laboratoriju za OBMP KO za reprodukcijo UKC Ljubljana izvajamo metodo ISMSI pri pacientih z najhujšimi oblikami moške neplodnosti od meseca marca 2009. Uvedli smo novo klasifikacijo morfologije spermija, ki jo rabimo v praksi. Ugotavljamo, da z metodo IMSI rezultate metode ICSI na splošno izboljšamo. Metoda IMSI je učinkovita predvsem pri parih s hudo teratozoospermijo, s povečano žensko starostjo in s tremi oz. več neuspešnimi postopki klasične metode ICSI. V prispevku za kongres ESHRE poročamo o 23 postopkih IMSI. Računamo, da naslednjih 27 postopkov bomo dokončali v 2. trimesečju leta 2010. Objave:

- Irma Virant-Klun, Katja Knez, Branko Zorn, Sašo Drobnič, Tomaž Tomaževič, Eda Vrtačnik-Bokal (2009) Selekcija spermijev za ICSI na podlagi njihove morfologije- Sperm selection before ICSI depending on their morphology. In: Premagovanjemoške neplodnosti: napredek in novi izzivi-Overcoming Male Infertility: Progress and New Challenges. (2009) Zorn, B. in Vrtačnik Bokal, Eda. (ur). pp. 15-21.

- K. Knez, I. Virant-Klun, B. Zorn, T. Tomaževič, E. Vrtačnik-Bokal. (2009) Nova klasifikacija morfologije spermijev pred ICSI pod 6000-kratno povečavo. In: Zbornik prispevkov 4. Kongresa Ginekologov in Perinatologov Slovenije z mednarodno udeležbo. Portorož, 11.-13. November 2009

70245 Primerjava uspešnosti zdravljenja neplodnosti zaradi varikokele s postopkom OBMP ali z operativnim zdravljenjem: doc.dr. Branko Zorn, dr.med. Študija je potekala neprekinjeno, a počasi, na KO za reprodukcijo UKC Ljubljana. Naleteli smo na težave pri vključevanju pacientov in njihovem sledenju. Pacienti pridejo težko na vrsto za operacijo varikokele. V študijo smo vključili 11 pacientov. Računamo, da bomo ostalih 27 pacientov v študijo vključili do konca leta. Napredovali smo v patofiziologiji varikokele in vpliva na plodnost moškega..

83

Objave: - Zorn B, Ihan A, Prezelj M, Kopitar AN, Kolbezen M, Vrtačnik-Bokal E. (2009) Apoptoza

spermijev in antioksidativna moč semena pri diagnostiki moške neplodnosti-Sperm apoptosis and seminal antioxidant power in the diagnosis of male infertility. In: Premagovanje moške neplodnosti: napredek in novi izzivi-Overcoming Male Infertility: Progress and New Challenges. (2009) Zorn, B. in Vrtačnik Bokal, Eda. (ur). pp. 74-79.

Služba za medicinske dejavnosti skupnega pomena 70138 Nekateri dejavniki tveganja pri uporabnicah hormonskega nadomestnega zdravljenja; prof.dr.Ksenija Geršak,dr.med. Skupna incidenca ginekoloških rakov (maternično telo, jajčnik) in raka dojke je v Sloveniji približno 1500 na leto (Register raka za Slovenijo). Med nekaterimi znanimi dejavniki tveganja so zgodnja prva menstruacija, kasna prva nosečnost in pozna menopavza. Njihov skupni imenovalec je izpostavljenost steroidnim hormonom estrogenom, ki so endogeni in tudi eksogeni. Eden od načinov vnosa v telo je hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) v peri- in postmenopavzi. Možni mehanizmov njihovega karcinogenega delovanja je nastajanje večjih koncentracij nekaterih metabolitov v procesu inaktivacije. Glede na protokol in vključitvene kriterije smo vsaki preiskavanki pri prvem pregledu odvzeli vzorce krvi in urina, naredili UZ pregled in jim predpisali enotno estrogensko terapijo. Po treh mesecih smo jih aktivno povabili na drugi pregled, ponovno vzeli vzorce krvi, urina in ponovili UZ. Vse vzorce smo sproti shranjevali v hormonskem labiratoriju KIKKB. V letu 2009 smo pričeli tudi z analizami zmrznjenih vzorcev. Določali smo serumske koncentracije E2, E1, prolaktina, FSH, LH, T, SHBG in DHEA, v urinskih vzorcih pa kreatinin 2-0H-E in 16alfa-E1. Po predvidenem načrtu izvedbe projekta bomo z vključevanjem in analizami nadaljevali do konca leta 2010.

5.3.5. Pediatrična klinika Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo 70008 Novi algoritem zdravljenja dlje kot 5 minut trajajočih epileptičnih napadov; prof.dr.David Neubauer,dr.med. V letih 2007-2009 smo obravnavali novih prmerov skupaj 29.7 otrok. Nekateri otroci so bili sprejeti večkrat, največ petkrat v proučevanem obdobju (dva otroka). Deklic je bilo 29, dečkov pa 23. Najmlajši primer je bil star 6 mesecev (deklica), najstarejši pa 12 let (deček). Epileptični status je trajal od deset minut do tri ure in pol. Vsi so bili prekinjeni na oddelku in premeščanje v enoto intenzivne terapije ni bilo potrebno. Algoritem, ki temelji na najnovejših spoznanjih opredelitve trajanja epileptičnega statusa (5 minut) smo izdelali v prvem letu projekta, v drugem smo dodali le minimalne prilagoditve.in prilagodili algoritem, kot je bil objavljen leta 2006, našim razmeram. Smernice iz tega algoritma smo predstavili na dokotrskih študijih Biomedicina v Ljubljani (2009/2010) in Nevroznanost v Zagrebu. S to tematiko smo bili vključeni tudi v delo nagrajenso s Prešernovim priznanjem za študente v letu 2009: Danojevič S: Postneonatalna epilepsija (mentor: D Neubauer) Objave:

- Soltirovska Šalamon Aneta, Neubauer David. Protikonvulzivna zdravila pri novorojenčkih = Anticonvulsant therapy in the newborn. V: Paro PanjanDarja (ur.), KRŽAN, Mojca (ur.). Neonatalna farmakologija : zbornik predavanj : mednarodni simpozij 2009, (Poglavja iz neonatologije, 2009, 1). Ljubljana: Klinični oddelek za neonatologijo, Inštitut za farmakologijo in

84

eksperimentalno toksikologijo, 2009, str. 175-194 - Neubauer David. Epilepsije pri metabolnih boleznih = Epilepsies in metabolic diseases. V:

Gregorič Alojz (ur.). Pediatrična urologija - novosti. Epilepsija pri otrocih in mladostnikih. Slikovna diagnostika pljuč pri otrocih : zbornik. Maribor: Univerzitetni klinični center, 2009, str. 69-80.

- Neubauer David, Osredkar Damjan, Paro Panjan Darja, Derganc Metka. Neurophysiological studies during early life. Paiditrikäe, 2009, letn. 72, str. 262-273.

- Breagant Tina, Širca Čampa Andreja, Zupančič Neža, NEeubauer David. Ketogena dieta = Ketogenic diet. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2009, letn. 67, št. 4, str. 187-193.

- Perkovič Benedik Mirjana, Neubauer David. Epileptični status pri otroku in mladostniku = Status epilepticus in children and adolescents. V: Gregorič Alojz (ur.). Pediatrična urologija - novosti. Epilepsija pri otrocih in mladostnikih. Slikovna diagnostika pljuč pri otrocih : zbornik. Maribor: Univerzitetni klinični center, 2009, str. 81-84.

- Danojevič S., Soltirovska Šalamon Aneta, Neubauer David, Paro Panjan Darja. Risk factors for postneonatal epilepsy in a group of children with neonatal seizures. Eur J Pediatr, 2009, letn. 13, suppl. 1, str. S29-S30.

70021 Razvojnopsihološke značilnosti nedonošenčkov v zgodnjem otroštvu; Jana Kodrič,dr.med. V prvem letu projekta smo prevedli in pridobili dovoljenja za uporabo naslednjih psiholoških ocenjevalnih preizkusov (Ocenjevalna lestvica vedenja za otroke - CBCL, Poročilo vzgojitelje o otroku – C-TRF in Vprašalnik o doživljanju stresa pri starših – PSI), ki smo jih uporabili pri spremljanju skupine prezgodaj rojenih otrok ter se usposobili za njihovo uporabo. Za izvedbo raziskave (razvojnopsihološko spremljanje nedonošenčkov) smo pridobili pozitivno mnenje Komisije za medicinsko etiko RS (št. 67/07/07). V letih od 2007 do 2009 smov skladu z načrtom pregledali 38 otrok pri 3. , 6. in 18. mesecu ter 27 otrok pri 3. letu (starši enega od otrok so sodelovanje odklonili, ostali pa še niso dolopnili 3. leta). Pri vseh starostih smo, skladno z načrtom, opravili razvojnopsihološki preizkus (Lestvice zgodnjega razvoja N. Bayley, druga izdaja), pri tretjem letu pa še Ocenjevalno lestvico vedenja za otroke, Poročilo vzgojitelja o otroku in Vprašalnik o doživljanju stresa pri starših). V naslednjih šestih mesecih nameravamo pregledati še preostale otroke in evalvirati zbrane rezultate. Na osnovi raziskave, izvedene v okviru projekta Terciar 70021 in spremljanja druge skupine prezgodaj rojenih otrok nameravamo s spremljanjem prezgodaj rojenih otrok, ugotavljanjem posledic na kognitivnem in vedenjskem področju ter njihove povezanosti z zgodnjimi nevrološkimi pokazatelji nadaljevati tudi v prihodnje in obe skupini otrok spremljati tudi v zgodnjem in srednjem otroštvu. V ta namen smo pripravili nadaljevanje projekta. 70009 Sirotne bolezni v otroški nevrologiji; prof.dr.David Neubauer,dr.med. V letu 2009 smo vključili 14 otrok, skupno torej 55. Problematiko smo predstavili na Doktorskem študiju Biomedicina v Ljubljani – izbirni predmet (5 KT) (študijsko leto 2008/2009 in 2009/2010. Od marca 2008 tudi sodelujemo v EU projektu 7th FP z naslovom:nEUroped /European Network of Reference for Rare Pediatric Neurological Diseases; No. 2007122. Objave:

- Bregant Tina, Širca Čampa Andreja, Zupančič Neža, Neubauer David. Ketogena dieta = Ketogenic diet. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2009, letn. 67, št. 4, str. 187-193.

- Rousseff R.T., Khuraibet A. J., Neubauer David. The "Child in the Barrel syndrome" - severe pharyngeal-cervical-brachial variant of Guillain-Barre Syndrome in a toddler. Neuropediatrics, 2008, letn. 39, št. 6, str. 354-356,

- Neubauer David. Epilepsije pri metabolnih boleznih = Epilepsies in metabolic diseases. V: Gregorič Alojz (ur.). Pediatrična urologija - novosti. Epilepsija pri otrocih in mladostnikih.

85

Slikovna diagnostika pljuč pri otrocih : zbornik. Maribor: Univerzitetni klinični center, 2009, str. 69-80.

- France Štiglec Alenka, Sešek Briški Alenka, Macedoni Lukšič Marta, Kodrič Jasmina, Zupančič Maja, Lešnik Musek Petra, Gosar David, Neubauer David, Kralj Božo, Žigon Dušan, Osredkar Joško. Heavy metals in children with autism spectrum disorders comparing to control group. V: IFCC-FESCC European Congress of Clinical Chemistry & Laboratory Medicine, Innsbruck, Austria, June 7-11, 2009. EUROMADLAB Innsbruck 2009 : 18th IFCC-FESCC European Congress of Clinical Chemistry & Laboratory Medicine, Innsbruck, Austria, June 7-11, 2009 : abstracts volume, (Clinical Chemistry and Laboratory Medicine, Vol. 47, special suppl.). Berlin, 2009: Walter de Gruyter, str. S319.

- Fakin Ana, Kerin Viktorija, Neubauer David. Improvement of neurological symptoms and signs in children receiving CoQ10 = Izboljšanje nevroloških simptomov in znakov pri otrocih po jemanju koencima. V: Jazbec Petra (ur.), Šmidovnik Andrej (ur.), Prošek Mirko (ur.). Mini conference on CoQ10 applications in food, human and veterinary medicine, October 16 - 18, 2009, Ljubljana. [Book of abstracts]. Ljubljana: National Institute on Chemistry, 2009, str. 129-135.

- Kerin Viktorija, Fakin Ana, Kodrič Jana, Neubauer David. Characteristics of children with rare neurodegenerative diseases admitted in 2008 at Department of child neurology, Ljubljana. Eur J Pediatr, 2009, letn. 13, suppl. 1, str. S107-S108.

70022 Mitohondrijske citopatije; prof.dr.David Neubauer,dr.med. Z izvajanjem projekta smo nadaljevali iz let 2007-2009 in tako do konca leta 2009 obravnavali 22 otrok. Preiskave na magnetno-resonančnega slikanja smo opravili v popoldanskem času, ko aparatura (3 T magnetno-resonančni tomograf) ni bila toliko zasedena. Sam postopek je trajal različno dolgo, od 60 do 120 minut, v povprečju 75 minut. Opravili smo poleg klasičnih snemanj (T1 in T2 otežene slike), tudi DWI in MRS. Poleg tega smo izdelali algoritem za obravnavo otrok s sumom na mitohondrijsko bolezen, vključili vanj tudi vprašalnik Mitocohondrial Diseases Criteria in vse otroke tudi funkcijsko testirali (PEDI = Pediatric Evaluation Disability Inventory) Delo smo predstavili na raziskovalnem sestanku EPNS v Tubingenu 3-4. oktobra 2008 (Rogač M: Mitohondrial disesases in Slovenia) in v 2 izvlečkih. Leta 2009 smo delo predstavili tudi na sestanku otroških nevrologov na Ohridu (Child Neurology Meets Ohrid), septembra 2009 (Mihael Rogač: Mitochondrial diseases in children). Objave:

- Neubauer David. Epilepsije pri metabolnih boleznih = Epilepsies in metabolic diseases. V: Gregorič Alojz (ur.). Pediatrična urologija - novosti. Epilepsija pri otrocih in mladostnikih. Slikovna diagnostika pljuč pri otrocih : zbornik. Maribor: Univerzitetni klinični center, 2009, str. 69-80.

- Fakin Ana, Kerin Viktorija, Neubauer David. Improvement of neurological symptoms and signs in children receiving CoQ10 = Izboljšanje nevroloških simptomov in znakov pri otrocih po jemanju koencima. V: JAZBEC, Petra (ur.), ŠMIDOVNIK, Andrej (ur.), PROŠEK, Mirko (ur.). Mini conference on CoQ10 applications in food, human and veterinary medicine, October 16 - 18, 2009, Ljubljana. [Book of abstracts]. Ljubljana: National Institute on Chemistry, 2009, str. 129-135.

86

5.3.6. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 70251 Epidemiologija Clostridium difficile; doc.dr.Tatjana Lejko-Zupanc,dr.med. V letu 2009 smo dodatno obdelali podatke o bolnikih, ki so bili okuženi z drisko, povzročeno s C.d. Te seve smo pošiljali na genetsko analizo v Maribor. Raziskovali smo tudi posamezne manjše izbruhe in z genetsko analizo potrdili, da je šlo za bolnišnični prenos. 70252 Doma pridobljena pljučnica; doc.dr.Tatjana Lejko-Zupanc,dr.med. V sklopu tega projekta smo še naprej zbirali podatke o bolnikih z doma pridobljeno pljučnico. V letu 2009 je bilo teh bolnikov več kot 500. V okviru projekta je bila izvedena raziskovalna naloga “Uporabnost kazalcev kakovosti za bolnišnično pljučnico”. Naloga je bila nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado. Sodelovali smo tudi pri pripravi novih posodobljenih smernic za zdravljenje doma pridobljene pljučnice. 70256 Epidemiologija Clostridium difficile pri otrocih; mag.Marko Pokorn, dr.med. V letu 2009 smo opažali upad števila bolnikov s črevesnimi okužbami. Posledično je bilo manj tudi opravljenih preiskav. V letu 2010 načrtujemo sodelovanje v prevalenčni študiji o epidemiologiji okužb s C. difficile. 70255 Doma pridobljena pljučnica pri otrocih; mag.Marko Pokorn, dr.med. V sklopu tega projekta smo še naprej zbirali podatke o bolnikih z doma pridobljeno pljučnico. V septembru 2009 smo pričeli z izboljšano diagnostiko virusnih okužb spodnjih dihal (vključno s pljučnico) pri otrocih, mlajših od 6 let. Obstoječe preiskave smo nadgradili z molekularnimi metodami. Posodobili smo smernice za empirično zdravljenje doma pridobljene pljučnice pri otroku.

5.3.7. Očesna klinika 70189 Varnost in učinkovitost intravitrealnih injekcij ranibizumaba/Lucentisa v kombinaciji s fotodinamično terapijo (PDT) z verteporfinom pri bolnikih z horoidalno neovaskularizacijo (CNV) zaradi starostne degeneracije makule (SDM); Prim.mag. Aleksandra Kraut, dr.med. V tretjem letu raziskave je bilo pri 5 bolnikih potrebno ponovno injecirati zdravilo v oko, od 1 do 8 injekcij na bolnika (en bolnik 1 injekcijo, en bolnik 2 injekciji, en bolnik 3 injekcije in en bolnik 8 injekcij). Povprečje števila injekcij v tretjem letu zdravljenja je 1,8 injekcij. Skupaj so bolniki prejeli v 3 letih 110 injekcij inhibitorja VEGF v oko, od 4 do 23 injekcij na bolnika, povprečje je 11 injekcij na bolnika v 3 letih. Analiza podatkov kaže, da se je večini preiskovancev izboljšala vidna ostrina, povprečno za 6,1 črk napram izhodni. Od 10 bolnikov smo 4 bolnikom zdravili edino videče oko in le dvema bolnikoma se je vid poslabšal glede na izhodno vrednost. Pri eni bolnici se je vid poslabšal za 6 črk že v prvem letu zdravljenja in ostaja enak po 3 letih, neuspeh zdravljenja je posledica dejstva, da je bilo prisotno obolenje že eno leto pred začetkom zdravljenja. Pri enem bolniku je prišlo do poslabšanja vida na zdravljenem očesu v drugi polovici tretjega leta raziskave zaradi pojava ponovne in obsežne neovaskularizacije v makuli. Ta bolnik je imel že izhodno relativno slab vid na preiskovano oko in že v prvem letu se mu je že enkrat ponovila neovaskularizacija. V času zdravljenja je prejel 17 injekcij v oko. Zadnja neovaskularizacija je bila preveč agresivna, mrežnica pa okvarjena do te mere, da nadaljnje injekcije antiVEGF ne bi izboljšale vida. Pri 8 bolnikih se je vid izbolšal že v prvem letu zdravljenja in se vzdržuje že 3 leta. Pri eni bolnici se je v zadnjem letu zdravljenja pojavila neovaskularizacija na drugem očesu, ko se je bolezen že umirila na prvem očesu in se zdravi z intravitrealnimi injekcijami anti-VEGF na drugem očesu.

87

70087 Uporaba OCT pri diagnostiki in spremljanju bolnikov z mrežničnimi obolenji in obolenji vidnega živca; asist. mag.Mojca Urbančič, dr.med. V letu 2009 smo nadaljevali z delom v okviru projekta. OCT preiskavo smo uporabili za diagnostiko in spremljanje bolnikov s starostno degeneracijo makule, diabetično makulopatijo, boleznimi vitreoretinalnega stika, pri bolnikih z makularnim edemom v sklopu uveitisa in pri bolnikih z glavkomom. V letu 2009 smo opravili 8686 OCT preiskav, kar pomeni 8686 oči. Glede na patologijo in namen preiskave (diagnostika, spremljanje, ponovljivost…) smo pri nekaterih bolnikih preiskavo opravili samo na enem očesu, pri drugih na obeh. Nekaterim bolnikom smo iz istih razlogov preiskavo opravili na istem očesu samo enkrat, drugim pa večkrat. Zato je relevanten podatek o številu preiskovanih oči, ne bolnikov. OCT preiskave so se izvajale (in se še izvajajo) redno vsakodnevno. Po tehnični izvedbi same preiskave, ki je relativno hitra in jo lahko opravi medicinska sestra, je potrebna še natančna ocena OCT slik, kar opravi zdravnik. Pri tem mora upoštevati klinični status (določitev vidne ostrine, pregled bolnika – pregled očesnega ozadja v midriazi) in eventuelne angiografske slike. Rezultate nekaterih študij, v katerih je bila uporabljena OCT preiskava, smo objavili v strokovnih revijah in/ali predstavili na oftalmoloških kongresih. 70096 Funkcijske in morfološke spremembe žilja mrežnice pri sladkorni bolezni TIP I; asist.Vladimir Debelić, dr.med. V sklopu projekta v letu 2009 je bilo pregledanih 43 bolnikov sladkorno boleznijo tipa I in 41 zdravih oseb. Pri vsakem posamezniku sem opravil meritve pretoka krvi mrežnice z Heidelberg retinal flowmetrom v mirovanju in ob “flicker” 8 Hz svetlobni stimulaciji. Podobna meritev toka krvi v centralni retinalni arteriji je opravljena z Doppler ultrazvočno preiskavo. Pri vsakem pacientu je bilo slikano očesno ozadje. Iz računalniško obdelane slike sem izračunal premere žilja mrežnice. Trije vzorci krvi in urin vsakega bolnika so bili poslani na Inštitut za klinično kemijo in biokemijo oz. odd. za endokrinonolške preiskave na Infekcijski kliniki UKC. Serum vzorcev je shranjen v zmrzovalniku za bodoče analize.

5.3.8. Klinika za otorinolaringologijo 80186 Skupinska terapija za laringektomirane bolnike in njihove svojce; prof.dr.Irena Hočevar Boltežar,dr.med. V letu 2009 so redno potekale delavnice za laringektomirane. Redno se jih je udeleževalo 6-8 laringektomiranih oseb in njihovih svojcev. Delavnice sta vodili psihologinja in foniatrinja. Po psihološki plati so udeleženci obravnavali problem strahu pred diagnozo raka in zdravljenjem ter odnos zdravih oseb do bolnikov brez grla. Glede na to, da so na delavnicah laringektomirani izpostavili problem izcedka iz nosu, slabšega voha in okusa, smo v okviru delavnic in ob rednih kontrolnih pregledih v kancerološki ambulanti v 2 mesecih izvedli anketo med osebami brez grla o pogostnosti njihovih težav. Na podlagi 52 zbranih vprašalnikov smo ugotovili, da ima po laringektomiji 18% bolnikov pogosto izcedek iz nosu, 62% pa občasno. 40% bolnikov moti izcedek iz nosu, 4% se zaradi izcedka celo izogibajo družbi. 83% bolnikov slabše voha, 46% jih slabši voh moti. 48% jih slabše okuša, 32% bolnikov moti slabši okus. Težave smo poskušali lajšati z ustreznimi zdravili. Bolnikom s težavami z nosom redno sledimo ob naslednjih delavnicah. O rezultatih ankete smo tudi poročali na strokovnem sestanku Združenja otorinolaringologov Slovenije SZD 29.5.2009 in v glasilu laringektomiranih (Hočevar Boltežar I. Težave z nosom pri laringektomiranih bolnikih. Obvestila, Informativni list Društva laringektomiranih Slovenije 2009; XVIII (št. 189): 1-2). Udeleženci delavnic so ocenili vlogo delavnic za njih. Opisali so jih kot možnost, kjer dobijo odgovore na svoja vprašanja, za katera ni časa v redni ambulanti oziroma sami odkrivajo, kako reševati vsakdanje probleme. Vsi bi opustitev delavnic močno pogrešali.

88

80185 Vpliv štirivalentnega cepiva proti humanim virusom papiloma (HPV) na klinični potek papilomatoze grla;prof.dr.Miha Žargi,dr.med. V letu 2009 smo dokončali cepljenje z vsemi 3 dozami štirivalentnega cepiva proti HPV pri 5 bolnikih in cepili še 3 bolnike z agresivno obliko bolezni. Bolnikom smo nato redno sledili, po potrebi smo jih tudi še operirali. Pri enem od bolnikov smo se zaradi zelo agresivne bolezni in izrednih anatomskih razmer, ki močno otežujejo kirurško odstranjevanje papilomov, odločili za sočasno zdravljenje s cidofovirom. Cepljeni so bili 2 moška, 5 žensk ter 1 deklica. Pri moškem, ki je dobil tudi cidofovir lokalno v ležišče odstranjenih papilomov, se bolezen ni več ponovila. Pri 2 ženskah in pri deklici se je rast papilomov upočasnila. Pri 1 ženski so sicer ponovno zrasli papilomi v grlu, vendar se je nato rast povsem zaustavila in je stanje nespremenjeno in ne zahteva nove operacije. Pri drugem moškem ter pri 2 ženskah se rast papilomov ni upočasnila in so bili vsi še vsaj 2 x ponovno operirani v istem letu. 80183 Vsajanje kostno vsadnega slušnega pripomočka (BAHA) pri hudi zračni izgubi sluha ob še ohranjeni kostni zaznavi sluha in uporaba BAHA pri enostransko gluhih osebah; doc.dr.Anton Gros,dr.med. V letu 2008 smo nabavili vse instrumente, ki so potrebni za opravljanje teh operacij. Zato, ker v letu 2008 nismo imeli dovolj sredstev, da bi plačali kupnino za nabavljene inštrumente, smo 1/4 kupnine črpali iz sredstev, ki so bila na razpolago v letu 2009. V letu 2009 smo vgradili dva kostno usidrana slušna pripomočka dvema naglušnima osebama s prirojeno anomalijo zunanjega ušesa in težko prevodno naglušnostjo. Prav tako smo vgradili dvema osebama s srednjo stopenjsko naglušnostjo, ki zaradi bolezenskih sprememb v zunanjem sluhovodu nista mogla uporabljati standardnega slušnega aparata, slušni pripomoček v srednje uho (Vibrant soundbridge). V preteklem letu smo načrtovali opraviti več to vrstnih operacij, saj imamo pripravljene kandidate, vendar nam velike težave povzročajo pomanjkanje lastnih operacijskih prostorov, saj operacijski program izvajamo na gostujočih lokacijah. S preselitvijo v nove operacijske prostore bomo program, ki smo ga zastavili lažje izpolnili. 70182 Uvajanje translabirintnega (TL) in srednjekotanjskega (MF) pristopa na notranji sluhovod in do pontocerebelarnega kota; mag. Saba Battelino, dr. med. V letu 2009 smo z na novo uvedenim pristopom operirali tri bolnike. S srednjekotanjskim pristopom (MF) smo operirali dva bolnika. Prvi bolnici smo odstranili tumor možganskih ovojnic – meningeom, ki se je spuščal s področja srednje možganske kotanje skozi kostno destrukcijo c srednje uho. Drugemu bolniku smo prav tako s tem (MF) pristopom odstranili podoben tumor, prav tako meningeom, ki se je iz zadnje in srednje možganske kotanje spuščal preko srednjega ušesa vse do notranje jugularne vene na isti strani vratu. Tretjemu bolniku smo s translabirintnim pristopom (TL) v celoti odstranili vestibularni švanom, ki je delno ležal v področju pontocerebelarnega kota in v večjem delu v notranjem sluhovodu. Pri vseh treh bolnikih ni bilo po-operacijskih zapletov, obrazni živec je bil v vseh treh primerih ohranjen. Pri vseh operacijah je enakovredno sodeloval nevrokirurg, prof. Dr. Roman Bošnjak. V letu 2009 smo diagnosticirali in v celoti pripravili še 9 novih bolnikov, katerim bi bilo potrebno odstraniti tumor iz notranjega sluhovoda in pontocerebelarnega kota s translabirintnim (TL) ali srednjekotanjskim pristopom(MF). Glede na nedokončano gradnjo opremljanje novega dela klinike in obnovo starega dela klinike žal nismo uspeli operirati vseh čakajočih bolnikov, ki smo jih diagnosticirali v letu 2008, tako, da so se jim na čakalni vrsti pridružili še na novo diagnosticirani bolniki v letu 2009. V času trajanja projekta smo tako skupaj opravili 13 tovrstnih posegov. Glede na to, da sodita omenjena posega (MF in TL) med najzahtevnejše oto-nevrokirurške posege in da potrebujeta že posamično ter tudi skupaj oba vključena kirurga (otokirurg in nevrokirurg) več izkušenj, bomo uvajanje teh dveh pristopov še razvijali in izpopolnili v letu 2010.

89

Nekateri bolniki sedaj čakajo na operativen poseg več kot leto in pol, nekaterim se je v obdobju čakanja sluh bistveno poslabšal, prav tako opažamo pri nekaterih bolnikih postopen razvoj hromenja obraznega živca zaradi dolgotrajnega čakanja na operacijo. Tovrstni operativni posegi potrebujejo dva glavna kirurga (otokirurga in nevrokirurga), prisotnost nevrofiziologa ter povprečno 10 ur operacijsko dvorano ter anestezijsko ekipo za splošno omamo. Po operaciji je potrebno zagotoviti dobro, intenzivno postoperacijsko nego, povprečno 4 dni. Nujen je prenos, v tujini razvitih in rutinsko uporabljenih, novih in uspešnih kirurških metod zdravljenja.

5.3.9. Klinika za nuklearno medicino 70140 Označevanje somatostatinskega analoga z 99m-Tc za scintigrafijo in intraoperativno detekcijo in odstranjevanje tumorjev z gama sondo; Jure Fettich V letu 2009 smo opravili preiskavo s 99m-Tc- EDDA/HYNIC_TOC pri 114 bolnikih, kjer je klinično obstajal sum na operabilni nevroendokrini tumor. Glede na izvid preiskave smo se na konziliju za endokrine tumorje odločili o najprimernejšem načinu zdravljenja. Operativno zdravljenje z intraoperativno uporabo gama sonde smo priporočili pri 27 bolnikih, toliko jih je bilo tudi sedaj operiranih, v 20 primerih uspešno, pri 7 bolnikih pa tumorja ni bilo mogoče najti. Organizacija projekta je zahtevala dobro koordinacijo vseh sodelujočih: radiofarmacevtov, specialistov nuklearne medicine rentgenskih inžinerjev in abdominalnih kirurgov. V letu 2009 smo projekt uspešno zaključili in novo metodo operacije nevroendokrinih tumorjev s pomočjo gama sonde vpeljali v redno klinično prakso v UKC Ljubljana. Raziskava je bila osnova za doktorat zanosti, ki ga je dr. Marina Hodolič uspešno zagovarjala maja 2009. Objave:

- Hodolič M, Fettich J, Repse S, Kolenc-Peitl P, Lezaic L, Hojker S: Factors influencing radioguided surgery of neuroendocrine tumours using 99mTc-ethylenediamine N,N'-diacetic acid/6-Hydrazinopyridine-3-carboxylic acid-D-Phe1-Tyr3-octreotide. Nucl Med Commun, 2008; 29: 311-317.

- Hodolic M; Fettich J; Rubello D. Influence of tumour size and uptake of 99mTc-octreotide on radio-guided surgery for neuroendocrine tumors. Minerva Endocrinol 2009;34:89-96.

- Hodolic M, Fettich J, Marzola MC, Nibale O, Al-Nahas A, Rubello D. Radioguided surgery and systemic radionuclide therapy of neuroendocrine tumours. In vivo 2010; 24: in print

70236 Sledenje bolnikov z evtirotično nodozno golšo; doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med. S pomočjo računalniškega sistema smo identificirali 1266 bolnikov z evtirotično nodozno golšo, ki jih je obravnaval en tirolog v ambulanti za bolezni ščitnice na Kliniki za nuklearno medicino med letoma 1999 in 2004. V letu 1999 je bilo teh bolnikov 378, v letu 2000 206, v letu 2001 182, v letu 2002 195, v letu 2003 207, v letu 2004 pa 98. Pregledali smo vse kartone in izločili tiste bolnike, ki smo jih napotili na operacijo ščitnice ali se odločili za katero drugo obliko zdravljenja. Pri bolnikih, pri katerih se nismo odločili za nobeno zdravljenje, sedaj ponavljamo ultrazvok ščitnice in ponovno merimo velikost gomoljev. Pridobiti moramo še nekaj rezultatov in jih statistično obdelati. 70112 Radiooznačevanje somatostatinskega analoga Z 90 Y in 111 In za ciljno radionuklearnoTterapijo nevroendokrinih tumorjev z izraženimi somatostatinskemi receptorji z 90 Y-DOTATOC; Tanja Gmeiner Stopar V letu 2007 smo izvedli validacijo priprave radioterapevtika 90Y-DOTATOC in z 111In označenega analoga za izvajanje dozimetrije pred/med ciljano radionuklidno terapijo. Ker je za paciente z manjšimi metastazami primernejša terapija z radioaktivnim izotopom z nižjo energijo sevanja, smo v letu 2008 vpeljali in validirali še postopek priprave analoga, označenega z 177Lu. V tem primeru so zaradi manjšega maksimalnega dosega sevanja v tkivih absorbirana doza na ledvica in obsg poškodb zdravih

90

tkiv manjši. Pri validaciji priprave vsakega od radiofarmakov smo na treh zaporednih serijah sinteze radiofarmakov izvajali naslednje teste: radiokemijska čistota, pH, sterilnost, apirogenost. Dodatno smo na eni od serij za vsak radiofarmak izvedli preiskus sposobnosti vezave radiooznačenega peptida na celični liniji AR2-4J. Pri izvedbi validacije in pripravi omenjenih radiofarmakov za rutinsko uporabo nismo imeli posebnih težav. V letu 2009 smo izvedli 5 terapij z 177Lu-DOTATATE, 1 dozimetrijo z 111In-DOTATOC in 1 terapijo z 90Y-DOTATOC. 70113 Uvajanje potrditvenega laboratorijskega testa za s heparinom izvano trombocitopenijo (HIT) v stopenjski laboratorijski diagnostiki; Tanja Gmeiner Stopar Potrditveni laboratorijski test za s heparinom izvano trombocitopenijo izvajamo na svežih neaktiviranih trombocitih pri pacientih, ki jim s presejalnim testom ELISA, ki ga izvajajo na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, pokažejo prisotnost protiteles proti heparinu. V fazi uvajanja testa v letu 2007 smo postavili in optimizirali protokol izvajanja analize. V letu 2008 se nam je pri izvedbi testa pri posameznih pacientih pojavljal problem neponovljivih rezultatov. Zaradi tega problema pri 2 bolnikih v letu 2008 nismo mogli interpretirati rezultata. Pri izključevanju možnih vzrokov za neponovljivost pri posameznih testih smo testirali tudi več različnih centrifug, ki jih imamo na KNM. V letu 2009 smo z nabavo in uporabo nove centrifuge odpravili problem neponovljivosti retultatov. Potrditveni test za HIT, ki ga izvajamo na vzorcih pacientov, ki imajo s presejalnim testiranjem z ELISA metodo pokazano prisotnost protiteles, smo tako v letu 2009 dokončno optimizirali. Skupno število opravljenih testov / pacientov: 85 testov na vzorcih krvi 84 pacientov. Od tega smo v letu 2009 opravili 25 analiz pri 24 pacientih. 70237 Vloga nuklearnomedicinskih preiskav pri opredelitvi aktivnosti endokrine orbitopatije pri bolnikih z bazedovko; prof.dr. Sergej Hojker,dr.med. Pri opredelitvi aktivnosti endokrine orbitopatije smo uporabili radiodiagnostika 99mTc-HYNICTOC in 99mTc-RITUXIMAB, ki nista na voljo na tržišču, zato smo odvisni od lastne priprave in sicer za vsakega bolnika posebej. V predkliničnem delu smo na treh zaporednih serijah za oba radiofarmaka izvedli validacijo priprave. Po radiooznačevanju in pred aplikacijo bolniku izvedemo kontrolo kakovosti radiofarmaka, s katero potrdimo ustrezno radiokemijsko čistoto in pH, retrogradno pa preverjamo še sterilnost in apirogenost. S scintigrafijo z označenim okreotidom (99mTc-HYNICTOC) smo uspeli potrditi aktivnost bolezni pri bolnikih z endokrino orbitopatijo, s scintigrafijo s 99mTc-RITUXIMABOM pa nam rezultata ni uspelo ponoviti. Scintigrafijo z označenim oktreotidom smo kot diagnostično metodo uspešno vključili v terapevtski postopek pri bolnikih s hudo aktivno endokrino orbitopatijo, ki jih zdravimo z monoklonalimi protitelesi anti-CD 20 (rituximab).

5.3.10. Klinični inštitut za kemijo in klinično biokemijo 70059 Vnetni odgovor pri operacijah pljuč; doc.dr.Milan Skitek V letu 2009 smo zaključili celostni protokol študije in pridobili mnenje etične komisije. Na podlagi soglasja je bilo vključenih 31 bolnikov, pri vsakem je bilo predvidenih in izvedenih 6 vzorcev med in po operaciji v skladu s protokolom za določanje vnetnostnih označevalcev (citokini). V 2009 so bile izvedene načrtovane analize. 70131 Vpliv polimorfizma gena MDRD-1 na nivo koncentracij digoksina v serumu; doc.dr.Milan Skitek V letu 2009 smo pripravili spremembo protokola in vključitev preiskovancev na intravenski medikaciji digoksina. Pri izboru preiskovancev smo ponovno naleteli na težave. Poleg tega, da ni bilo primernih bolnikov na peroralni uporabi digoksina, se je tudi odvzem po intravenozni uporabi digoksina izkazal za neprimeren. V letu 2010 načrtujemo zadnji poskus iskanja primernih bolnikov na peroralni rabi digoksina in iskanje drugih zdravil za farmakogenetično obdelavo.

91

70170 Racionalizacija laboratorijskih preiskav za bolnišnične preiskovance; doc.dr.Milan Skitek Projekt se je tudi v letu 2009 nadaljeval v 2 smereh:

- izobraževanje in podpora klinikam s statističnimi podatki in izboljšavami laboratorijskega informacijskega sistema (LIS). Klinike/oddelki/inštituti mesečno dobivajo podrobne statistike naročenih in izvršenih preiskav s stroški (interna realizacija) po posameznih naročniških mestih. LIS in HOSPIT smo nadgradili z okencem, kjer vsak naročnik lahko istočasno ob naročilu preveri eventuelne prejšna naročila in rezultate istega pacienta in izračuna strošek naročenih preiskav. V 2010 načrtujemo naročanje po različnih boleznih in prizadetih organih (npr. tumorski markerji) v skladu s kliničnimi potmi, smernicami in priporočili.

- z vzpostavitvijo avtomatiziranega laboratorijskega sistema (ALS) in konsolidacijo 4 laboratorijev KIKKB znotraj 24 urnega osrednjega laboratorija smo znižali podvajanje preiskav, z izvajanjem urgentnih in neurgentnih preiskav na 1 mestu pa smo posledično tudi racionalizirali naročanje in izboljšali nadzor nad celostnim procesom od naročila preiskave do prejema izvida pri naročniku. V 2010 načrtujemo dodatne optimizacije procesov dela in kadra laboratorijev in konsolidacijo laboratorijskih preiskav v KIKKB in UKCL.

70203 Vzpostavitev celovitega sistema zagotavljanja kakovosti pri hitrih laboratorijskih testih ob bolniku (POCT –Point of Care Testing) na kliničnih oddelkih UKC Ljubljana; dr. Marija Prezelj Ker smo v letu 2008 ugotovili, da ne bo možno imeti strokovni nadzor za obvladovanje POCT (Point of Care Test) dejavnosti v UKC Ljubljana, smo v letu 2009 preusmerili aktivnosti v prenos POCT rezultatov v Laboratorijski informacijski sistem (LIS). Za prenos rezultatov v LIS pa je potrebna identifikacijska (ID) številka bolnika. Ročno vnašanje 8 mestne ID številke pacienta na tipkovnico POCT aparata ni primerno, ker pride lahko do pomote in tako do zamenjave rezultata. Pripravljen je bil enostaven računalniški program za tiskanje ID številke bolnika v obliki črtne kode z osebnim računalnikom in običajnim tiskalnikom, ki pa se ni obnesel, ker so se črtne kode tiskale na običajen papir (A4 format). Zato smo preskrbeli tiskalnik črtne kode, ki lahko natisne poljubno število nalepk in ne celo stran nalepk (format A4). S tem tiskalnikom pa se lahko napiše črtna koda tudi na zapestnice. Velika večina novejših POCT aparatov je opremljena s čitalcem črtne kode, s katerim se lahko hitro in enostavno prebere identifikacijsko številko tako bolnika kakor tudi izvajalca analize. Tak način identifikacije pa je izrednega pomena za spremljanje sledljivosti pri zagotavljanju kakovosti dela. Tiskalnik črtnih kod je na intenzivnem oddelku Infekcijske klinike, kjer sta Radiometrov plinski analizator in Rochev glukometer ter na reanimaciji Urgentnega bloka, kjer je aparat i-STAT. Vsi trije aparati imajo dodeljeno svojo IP številko in zato se rezultati analiz lahko prenesejo v server («central data station«). V KIKKB sta dva serverja, prvi je za i-STAT in drugi za Radiometrov plinski analizator ter Rochev glukometer. Začetni poskusi, da se pregledani in validirani rezultati s strani laboratorijskega osebja prenesejo naprej v (LIS), so bili uspešni. Največ težav smo imeli s povezavo rezultata skupaj s podatki bolnika, to je z vnosom ID številke oziroma s tiskanjem črtnih kod številke bolnika. Zato predlagam, da se razmišlja o postopni uvedbi zapestnice za bolnika, ki bi imela poleg identifikacijske številke tudi črtno kodo. V letu 2009 smo nekajkrat poskusno izvedli kontrolo kakovosti dela določanja glukoze na nekaterih kliničnih oddelkih s kontrolnim vzorcem mednarodne sheme kakovosti. Črtna koda nas dan danes spremlja na vsakem koraku, zato bi z vpeljavo ID številke bolnika v obliki črtne kode naredili velik korak pri zagotavljanju in upravljanju kakovosti dela na vseh področjih v UKC. Objave:

- Finderle Petra, Prah M., Prezelj Marija. Measurement of cholesterol and triglycerides by two poct instruments: accutrend GCT and multicare. V: IFCC-FESCC European Congress of Clinical Chemistry & Laboratory Medicine, Innsbruck, Austria, June 7-11, 2009. EUROMADLAB Innsbruck 2009 : 18th IFCC-FESCC European Congress of Clinical Chemistry & Laboratory

92

Medicine, Innsbruck, Austria, June 7-11, 2009 : abstracts volume, (Clinical Chemistry and Laboratory Medicine, Vol. 47, special suppl.). Berlin, 2009: Walter de Gruyter, str. S325. [COBISS.SI-ID 2588529]

5.3.11. Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 70101 Funkcionalna opornica za ramo pri hemiplegičnem bolniku; Nataša Kos, Alenka Juhant V letu 2009 smo izdelali funkcionalno opornico za ramo 14 bolnikom s simptomatiko: hemiplegija, hemipareza, splošna mišična oslabelost in poškodba brahialnega pleksusa. Izboljšave opornice:

- Dodana ortoza za sedlasti sklep palca za izboljšano funkcijo prijema roke in za ustrezen položaj zapestja in roke;

- Križno zapenjanje na hrbtu preko druge rame izboljša poravnavo in simetrijo telesa. Ocena in analiza funkcije roke brez opornice in z nameščeno opornico:

- Prepoznavanje, ocenjevanje in analiza problemov na motoričnem in senzoričnem nivoju; - planiranje in izvajanje terapije na nivoju izvršilnih funkcij z nameščeno opornico; - planiranje in izvajanje terapije na nivoju izvršilnih funkcij s podprto roko v klasični opornici v

fleksijskem položaju; - učenje samostojnosti v dnevnih aktivnostih; - ocena bolečine pri stoji ali/in hoji z lestvico o oceni bolečine (VAS)

Težave pri izdelavi opornice: - Opornico lahko izdelamo samo z gostotkanega materiala, ki je sicer primeren za vzdrževanje, je

pa čas šivanja daljši; - Izdelava opornice z neoprena ni bila uspešna, ker stroj ni primeren za šivanje raztegljivega in

debelejšega materiala; Nameščanje in analiza aktivnosti:

- Učenje nameščanja opornice je težko zaradi motene zaznave, kognitivnih problemov in težav s komunikacijo;

- Premalo število bolnikov, ki so primerni za aplikacijo opornice; - Bolnik ima nameščeno opornico praviloma samo v času zdravljenja in rehabilitacije v naši

ustanovi.

5.3.12. Služba bolniške prehrane in dietoterapije 70218 Uvajanje metode ocenjevanja prehranskega stanja bolnikov: Mojca Blatnik Namen projekta je bil pridobiti celovit pogled na stanje prehranjenosti bolnikov na nevrološkem oddelku s poudarkom na individualnem obravnavanju, da zadostimo bolnikovim prehranskim potrebam glede na njihovo zdravstvo stanje. V projekt smo vključili bolnike iz sobe 3 in sobe 4 intenzivne nege po možganski kapi na nevrološkem oddelku od 12.1.2009 do 12.2.2009 . Bolnike smo prehransko spremljali tudi po premestitvi v drugo sobo ali drugi oddelek. Tako smo obravnavali bolnike v sobi 6 in na stari nevrologiji. V obravnavo smo vključili 21 bolnikov (11 moških in 10 žensk), ki so bili v obdobju od 12.1.2009 in 12.2.2008 sprejeti v sobo 3 in sobo 4. Uporabljali smo mednarodno uveljavljen vprašalnik NRS-2002 (Nutritional Risk Screening 2002), ki se najpogosteje uporablja v bolnišnicah za pridobitev hitre ocene prehranske ogroženosti bolnika oz. presejanje bolnikov, ki ga v bolnišnicah priporoča tudi ESPEN. Bolnikom smo glede na telesno maso določili energetske potrebe, potrebe po beljakovinah ter potrebe po tekočini. Na osnovi začetnega presejanja po NRS 2002 smo izdelali končno presejanje in bolnike razvrstili v 3 skupine. Po končanem individualnem obravnavanju bolnikov se je izoblikoval model, ki omogoča učinkovito strokovno prehransko obravnavo bolnikov v času zdravljenja.

93

Model obravnave zajema: - delo medicinskega osebja ob sprejemu bolnika ki določi diagnozo, oceno požiranja, ugotovitev

stanja prehranjenosti bolnika in posledično izbira ustrezne prehrane ob sprejemu, izpolnijo začetno presejanje z metodo NRS 2002.

- delo prehranskega svetovalca – dietetika, ki izdela oceno prehranskega stanja bolnika s končnim presejanjem NRS 2002, izračuna prehranske potrebe bolnika in naredi prehranski načrt ter določi pogostost spremljanja (obnova NRS 2002 1 x na teden oz. dnevno spremljanje).

Model je lahko učinkovit le, če vsi člani med seboj sodelujejo in se dopolnjujejo. Glede na visok odstotek bolnikov pri katerih smo ocenili, da je prisotno tveganje za nastanek podhranjenosti predlagamo, da bi z delom celovite prehranske obravnave na oddelku nadaljevali, delo pa razširiti v skladu s kadrovskimi možnostmi tudi na druge klinične oddelke UKC. Celovito prehransko obravnavo smo izvajali tudi na Dermatološki kliniki, KO za opekline in plastiko in na KO za torakalno kirurgijo.

5.3.13. Zdravstvena nega 70209 Uvajanje mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege v klinično prakso UKC Ljubljana: mag.Maja Klančnik Gruden, prof.zdr.vzg. S četrto fazo projekta (uvajanje učnih delavnic) smo začeli leta 2004. V okviru učne delavnice na posamezni enoti pripravimo:

- interno gradivo (seznam standardnih negovalnih diagnoz in kolaborativnih problemov glede na medicinsko diagnozo, zdravstvene probleme ali diagnostično-terapevtske postopke, seznam negovalni diagnoz / kolaborativnih problemov in ciljev, ki se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih hospitaliziranih na določeni enoti, definicije negovalnih diagnoz, navodila za izpolnjevanje sprejemnega dokumenta in lista zdravstvene nege, navodila za oceno funkcijskega statusa pri pacientu, seznam vseh negovalnih diagnoz v UKC Ljubljana);

- dokumente (Sprejemni dokument zdravstven nege, List zdravstvene nege 1 in 2, Odpustni dokument zdravstvene nege, Dnevno ter mesečno poročilo o obravnavanih negovalnih diagnozah na posamezni enoti);

Učna delavnica na posamezni enoti je sestavljena iz treh delov: - teoretični del za diplomirane medicinske sestre, ki obsega pet predavanj (Ugotavljanje potreb

po zdravstveni negi, Oblikovanje negovalnih diagnoz, Načrtovanje zdravstvene nege, Izvajanje zdravstvene nege in Vrednotenje zdravstvene nege),

- teoretični del za zdravstvene tehnike, ki obsega predavanje Proces zdravstvene nege s poudarkom na fazah Izvajanja in Vrednotenja zdravstvene nege),

- Konzultacije za diplomirane medicinske sestre in zdravstvene tehnike, ki obsegajo najmanj 15 srečanj.

Vsak udeleženec tekom učne delavnice pripravi primer pacienta po procesni metodi dela. Vključeni oddelki v letu 2009:

- Interna klinika - KO za hematologijo - Interna klinika - KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove - Klinika za nuklearno medicino - Kirurška klinika – KO za torakalno kirurgijo - Kirurška klinika – KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo - Nevrološka klinika

Po opravljeni učni delavnici vsaka organizacijska enota prične z mesečnim poročanjem o obravnavanih negovalnih diagnozah na svoji enoti. Vsako leto na vsaki OE, kjer je bila izvedena učna delavnica, pripravimo poročilo o številu pacientov, ki so bili obravnavani po procesni metodi dela ter o najpogosteje obravnavanih negovalnih diagnozah. Poročilo za leto 2009 je še v pripravi, zato ga ne morem priložiti.

94

6. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST UKCL opravlja obsežno in pomembno izobraževalno dejavnost na področju univerzitetnih dodiplomskih in podiplomskih študijev (doktorski študij) ter profesionalnega podiplomskega izobraževanja zdravnikov (sekundarijat, specilaizacije) in drugih zdravstvenih strokovnjakov. Na področju dodiplomskega pouka izobražujemo študente Univerze v Ljubljani - Medicinske fakultete v Ljulbljani – smer medicina in dentalna medicina in Zdravstvene fakultete v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Jesenice, smeri zdravstvene nege, babištva, delovne terapije, fizioterapije, radiološke inženirje. Poleg tega sodelujemo s Farmacevtsko fakulteto v izoobraževanju kliničnih farmacevtov. Izobražujemo tudi učence Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. V okviru podiplomskega izobraževanja zdravnikov izvajamo celoten program izobraževanja zdravnikov sekundarijev in specializantov vseh specialnosti. V UKCL poteka večina strokovnih in specialističnih izpitov v R Sloveniji. Prav tako sodelujemo v okviru programa mladih raziskovalcev in vodimo številne smeri na doktorskem študiju v programu Biomedicine in opravljamo mentorsko pri magisterijih in doktoratih. Zdravniki UKCL organizirajo in sodelujejo v številnih programih stalnega podiplomskega izobraževanja zdravnikov, ki so potrebna za obnavljanje zdravniške licence. V okviru MF so zdravniki učitelji člani Senata in Akademskega zbora, ter vodijo ali sodelujejo v številnih komisijah MF v Ljubljani. Za izvajanje pouka na vseh ravneh so učitelji UKCL tudi avtorji in uredniki številnih učbenikov z podorčja medicine. Medicinske sestre UKCL sodelujejo pri izdelavi učnih programov za nacionalne poklicne kvalifikacije, kliničnih specializacij, programe usposabljanja diplomiranih medicinskih sester in drugih usmerjenih izobraževanj. Poleg tega se posvečamo tudi lastnemu usposabljanju za pridobivanje pedagoško-andragoških veščin. Na področju dodiplomskega izobraževanja smo izobraževali 1965 študentov medicine in dentalne medicine Medicinske fakultete UL in 1340 dijakov in študentov Visokih in srednjih šol za zdravstvo (Tabela 14) . Tabela 17: Število dodiplomskih in podiplomskih študentov v UKCL

IZOBRAŽEVALNA USTANOVA STATUS UČENCEV Število 2007

Število 2008

Število 2009

Medicinska Fakulteta v Ljubljani Študenti medicine 1324 1408 1965 Podiplomski pouk zdravniki Specializanti 711 774 457 Podiplomski pouk zdravniki Sekundariji 386 194 57 Zdravstvena fakulteta in visoke šole za zdravstvo-dodiplomski pouk Visoke šole za zdravstvo – dodiplomski pouk

Študenti 1101 889 873

Druge zdravstvene šole-dodiplomski poukuge zdravstvene šolo – dodiplomski pouk

Študenti/dijaki 513 498 567

Študenti – dodiplomski in podiplomski

SKUPAJ 4035 3736 3919

* Za leto 2009 so med študente MF šteti tudi absolventi.

95

Za področje Zdravstvene fakultete Ljubljana in drugih visokih strokovnih šol za zdravstvo imamo skupno 150 učiteljev s področja zdravstvene nege, babištva, fizioterapije in radiologije in 300 mentorjev zdravstvene nege (Tabela 2). UKC je aktivno sodeloval s kurikularno komisijo za prenovo študija na MF in VŠZ. Z novim študijskim programom se bodo že tako obsežne pedagoške dejavnosti na UKC še bistveno povečale. UKC pripravlja potrebe po novih pedagoških delavcih skupaj s klinično koordinacijo kateder MF. Poleg tega učitelji UKCL pišejo ali posodabljajo učbenike za študente medicine in pišejo edukativne novosti v Midicinske razglede, ki jih izdajajo študenti medicine. Od vseh habilitiranih učiteljev Medicinske fakultete delno zaposlenih 153. V letu 2009 je bilo v nazive fakultetnih učiteljev imenovano 63 kandidatov, v asistentske nazive pa 123 kandidatov. Doktorate znanosti si je pridobilo 36 kandidatov, magisterij znanosti pa 11. Med zdravniki UKCL je 6 članov SAZU (Slovenske akdemije zanosti in umetnosti) in predsednik SAZU. Struktura zdravnikov UKC je sedaj primerljiva največjim učnim bolnišnicam v Evropi (stanje na dan 31.12.2009): 799 specialistov, 514 specializantov in sekundarijev in 1965 študentov medicine, ki imajo kakršnokoli obliko kliničnega pouka. Naši klinični učitelji izpolnjujejo povsem enake pogoje kot ostali visokošolski učitelji UL, kar pomeni, da morajo poleg kliničnega dela, učenja izvajati še raziskovalno delo in imeti poleg doktorata znanosti še ustrezno število publikacij. Učitelji UKCL so v l. 2008 opravili 210.000 ur predavanj in vaj ter izvršili 4411 (v l. 2007 – 4058) izpitov za študente medicine in dentalne medicine. Učitelji MF so vsako leto tudi mentorji 50 študentom pri opravljaju raziskovalnih nalog za Prešernove nagrade. Izvajanje podiplomskega pouka zdravnikov Specializanti –Učenje specializantov poteka v obliki seminarjev in ob kliničnem delu. Pri učenju specializantov so možni 3 scenariji: Učitelj izvaja poseg – specializant gleda, Učitelj in specializant izvedeta skupno poseg, Specializant dela – učitelj opazuje in nazira. V vseh treh primerih porabita čas oba in zato poteka delo počasneje. Zato je upoštevano povprečje in sicer tako kot da učitelj pri učenju specializanta opravi polovico dela, ki bi ga opravil, če pri delu ne bi učil, zato je upoštevano neto število ur pol manjše. Specialistični izpit – Spec. izpit traja cel delovni dan (7 ur). Pri tem sodelujejo trije člani komisije – zdravniki-učitelji, specializant pa v teh sedmih urah napravi cca 10% učinka zdravnika specialista. Sekundariji – Število ur glavnih in neposrednih mentorjev je določeno enako, kot pri specializantih. Učitelj pri učenju sekundarija opravi 50% dela.

96

Izobraževanje v zdravstveni negi Izobraženost in strokovna usposobljenost učiteljev in mentorjev v zdravstveni in babiški negi Klinično učenje na področju zdravstvene in babiške nege izvajajo profesorji zdravstvene vzgoje, diplomirane medicinske sestre ter diplomirane babice in sicer za Zdravstveno fakulteto Ljubljana, Fakulteto za zdravstvene vede Maribor, Visoko šolo za zdravstvo Izola, Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice in Visoko šolo za zdravstvo Novo Mesto. Pri učenju sodelujemo tudi s Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana. V učenje se prav tako vključujejo izkušene srednje medicinske sestre. Za učitelja oziroma mentorja veljajo notranja merila: minimalno pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju zdravstvene oziroma babiške nege, pedagoško-andragoška znanja, zavezanost vseživljenjskemu učenju ter smisel za združevanje vloge učitelja, prijatelja, praktika in svetovalca. Po teh merilih imamo 300 mentorjev. Po merilih Univerze Ljubljana za strokovnega sodelavca pa imamo habilitiranih 98 učiteljev. Klinično učenje - obseg opravljenega dela

V letu 2009 je bilo na klinični praksi 589 rednih in izrednih študentov zdravstvene nege in babištva ter 567 dijakov tretjih in četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole. Opravili smo 96 504 ure učenja za zdravstveno nego in 26 598 ur za področje babištva. Mentorstvo Mentorstvo izvajamo za pripravnike zdravstvene tehnike in za novo zaposlene. V letu 2009 smo opravili 35 962 mentorskih ur. Mentorirali smo šestdeset pripravnikov zdravstvenih tehnikov, bolničarjev. Za diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice pripravništva v skladu z EU direktivo ni več, zato smo uvedli tako imenovano »uvajanje v delo«, ki poteka po posebnem programu in traja od treh mesecev do enega leta. Po zaključku sledi preizkus znanja in le-teh smo imeli v letu 2009 devetnajst. V UKC Ljubljana je opravilo strokovni izpit 186 drugih zdravstvenih delavcev.

6.1. SVET ZA IZOBRAŽEVANJE Svet za izobraževanje je bil ustanovljen v skladu z novim statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) kot posvetovalni organ strokovne direktorice, ki ima v skladu s poslanstvom UKCL naslednje pristojnosti: skrbi za pomen in uravnotežen razvoj poučevanja specialističnih zdravstvenih dejavnosti v državi, skrbi za uvajanje novih metod poučevanja študentov, zdravnikov in ostalih profilov v UKCL ter posredovanje novega znanja in veščin zaposlenim v UKCL in drugim zdravstvenim zavodom,skrbi za izvajanje poučevanja najzahtevnejših zdravstvenih storitev in pedagoških veščin, skrbi za izvajanje tistih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje izobraževalne dejavnosti in izvaja in usklajuje nadzor kakovosti izobraževalne dejavnosti UKC Ljubljana. Svet za izobraževanje sestavljajo: en predstavnik vsake klinike, ki ima v svoji sestavi več organizacijskih enot, dva predstavnika samostojnih klinik in inštitutov, dva predstavnika zdravstvene nege, predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije, predstavnik Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstavnik Visoke šole za zdravstvo in predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Na seje Sveta za izobraževanje so vabljeni tudi strokovni direktor UKCL, pomočnik strokovnega direktorja UKCL za področje izobraževanja, pomočnica glavne sestre UKCL za področje izobraževanja, dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in dekan Visoke šole za zdravstvo.

97

Svet vodi prof.dr.Marko Hawlina, dr.med., z očesne klinike, sestavljajo pa ga še naslednji člani: prof.dr.Tadej Battelino,dr.med., Pediatrična klinika, doc.dr. Zlatko Fras, dr.med., Zdravniška zbornica Slovenije, prof.dr.Borut Geršak,dr.med., Kirurška klinika, doc.dr.Igor Kopač, dr.dent.med., Stomatološka klinika, prof.dr.Marko Noč, dr.med., Interna klinika, prof.dr. Živa Novak-Antolič, dr.med., Klinika za ginekologijo in porodništvo, prof.dr.Zvezdan Pirtošek, dr.med., Nevrološka klinika, prof.dr.Irena Hočevar-Boltežar, ORL, akad.prof.dr.Jože Trontelj, dr.med., SAZU, prof.dr.David B.Vodušek, dr.med., Medicinska fakulteta, doc.dr.Darja Rugelj, Visoka šola za zdravstvo, Alenka Roš, dipl.m.s., Predstavnica medicinske nege in Sandra Naka, prof. zdr. vzg., Predstavnica medicinske nege Stalno vabljeni člani pa so: Prof.dr.Brigita Drnovšek-Olup, dr.med., strokovna direktorica UKCL, Alenka Krist, viš. m. s., univ. dipl. soc. ped., pomočnica glavne sestre UKC za področje izobraževanja, Prof.dr.Dušan Šuput, dr.med., dekan Medicinske fakultete UL in Prof.dr.France Sevšek, dekan Visoke šole za zdravstvo. Svet za izobraževanje je pri svojem delu samostojen. Svoje sklepe v obliki Priporočil posreduje strokovni direktorici. Priporočila in zapisnike sej, ki so javna, objavlja tudi na spletni strani UKCL. http://www.intranet.kclj.si/index.php?m=8&s=0&t=18

Svet za izobraževanje se je v letu 2009 sestal petktrat in obravnaval več vidikov problematike izobraževanja v UKC. Zapisniki sestankov in priporočila so dostopna na Intranetu UKCL. Svet za izobraževanje je ugotavljal, da kljub temu, da so bila priporočila, ki jih je izdelal v letu 2008 poslana v implementacijo predstojnikom klinik, le ta niso bila uresničena. Na zadnji seji z novim vodstvom je bilo izraženo stališče, da bodo priporočila postopoma implementirana, prav tako pa naj bi z novim pravilnikom o znanstveno-raziskovalni dejavnosti zagotovili stabilen vir za ustanovitev Fonda za mlade zdravnike. Na 14. seji je SI obravnaval predlog normativov, ki jih je pripravila delovna skupina MZ pod vodstvom Prof.dr.Bojane Beović . Predlog predvideva razporeditev dela v 10 delovnih enotah v tednu, od katerih je potrebno na sekundarni ravni 2.5 delovni enoti nameniti izobraževanju in izboljšanju kakovosti dela. Na terciarni ravni se ta delež poveča za 30%, kar predstavlja približno 3 delovne enote. Pri tem je potrebno upoštevati, da ne gre za zmanjšanje prisotnosti ampak za prerazporeditev dela z rutinskega na delo namenjeno izobraževanju in izboljšanju kakovosti, zato je SI s predlogom soglašal.

Prav tako je bilo večkrat obravnavan položaj zdravnikov, ki so v delnem delovnem razmerju z Medicinsko fakulteto, saj so le ti po uveljavitvi novega sistema plač diskriminirani, podobno je s statusom pedagoških medicinskih sester. Skupaj z dekanom MF se je predsednik udeležil sestanka pri predsednici ZZS, da bi skupaj poiskali način za dvig položaja zdravnikov, ki so pedagoški delavci in so nagrajeni glede na kolektivno pogodbo vzgoje in izobraževanja.

Nadaljevale so se delavnice TTT za glavne mentorje, zadnja (deseta) je bila 10.2.2010, doslej se jih je udeležilo že preko 50 udeležencev. V načrtu so podobne delavnice v zvezi z vprašanji medicinske etike. Svet za izobraževanje je na svoji 16. seji obravnaval tudi vlogo specializantov glede plačljivih tečajev, ki so sestavni del obveznega programa specializacije in zavzel stališče, da bi stroške le teh moral zagotoviti plačnik. V zvezi s tem in ureditvijo drugih perečih zadev je planiran tudi sestanek SI z vodji specializantov. Opozorjeno je bilo tudi, da je na stomatološki kliniki prisoten problem obračunavanja zobnoprotetičnih sredstev pri učenju praktičnega dela, ki ga opravijo študenti medicine za zavarovance ZZZS.

98

Dne 9.4.2009 je 16. sejo SI obiskal tudi državni sekretar MZ, dr. Ivan Eržen, ki je orisal vizijo ministrstva za zdravje pri razvoju izobraževanja zlasti na terciarni inštituciji kot je UKC in ob tem izpostavil potrebo po tem, da se izobraževanju nameni večji pomen in v zvezi s tem uveljavi mednarodne kriterije. Izobraževanje je pogoj za dolgoročno zagotavljanje kakovosti oskrbe in varnosti bolnikov in je zato nacionalnega pomena. Zagotovil je podporo ministrstva, da se izobraževanje kot sestavni del delovnih obveznosti, transparentno vključi v strukturo delovnega časa. Pri tem je podprl priporočila Sveta za izobraževanje. Podprl je tudi načrt ustanovitve Centra za medicinsko simulacijo, ki je planiran v kleti UKCL in bo namenjen edukaciji v več strokah medicine na podiplomskem nivoju. Orisal je tudi potrebo po prilagoditvi izobraževanja zdravstvenih delavcev na Fakulteti za zdravstvo v smislu sprememb, ki jih zahteva Bolonjski sistem študija pri čemer bo potrebno izpeljati akreditacijo učiteljic na dodiplomskem študiju. Eden od problemov, ki ga je omenil je, da se v praktično vseh specialnostih zmanjšuje delež dela z mentorjem in da je nagrajevanje mentorskega dela netransparentno. Predlagal je, da svet za izobraževanje imenuje 3 člansko skupino za stike z MZ, ki je bila nato na predlog sveta v letu 2009 imenovana s strani strokovne direktorice v sestavi: prof. Hawlina, dr. Fras in DMS A.Roš. O delu sveta za izobraževanje smo poročali v Internem glasilu v obliki intervjuja s predsednikom SI in prof.dr.Živo Novak Antolič, ki je spregovorila o delavnicah TTT, ki jih vodi, ter poročali o obisku državnega sekretarja, dr.Ivana Eržena. Dne 12.11. se je Svet za izobraževanje na svoji 17.seji sestal z novim vodstvom UKCL. Nova strokovna direktorica in generalni direktor sta pozitivno ocenila dosedanje delo sveta in predlagala, da SI nadaljuje aktivnosti v začrtani smeri ter izmed obsežnega dela in pripravljenih priporočil določi prioritete, ki bi jih udejanili v letu 2010, kar je svet sprejel na znanje.

99

6.2. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V ZDRAVSTVENI NEGI

Pedagoško delo v zdravstveni in babiški negi vodi pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za področje pedagoškega dela in izobraževanja v zdravstveni in babiški negi. Deluje preko kolegija -delovne skupine za izobraževalno in zdravstveno vzgojno dejavnost v zdravstveni in babiški negi. Aktivnosti v letu 2009: - Delovna skupina za izobraževalno in zdravstveno vzgojno dejavnost zdravstvene in babiške nege (v

nadaljevanju ZBN) se je sestala 9 krat. Prisotnost članic je bila povprečno 67%. - V okviru delovne skupine za izobraževalno in zdravstveno vzgojno delo so pedagoške medicinske

sestre skupaj z medicinskimi sestrami za kakovost v juniju izvedle nadzor nad kategorizacijo zahtevnosti zdravstvene nege v UKCL.

- Aktivne so bile pri izvedbi učnih delavnic za uvedbo negovalnih diagnoz v prakso. Nadaljevale so sodelovanje pri pripravi standarda obvladovanja padcev.

- Vodile in koordinirale so izvajanje kliničnih vaj za Zdravstveno fakulteto Ljubljana – smer zdravstvena nega in babištvo, za Fakulteto za zdravstveno vede Maribor, Visoko šolo za zdravstvo Izola in Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice ter Visoko šolo za zdravstvo Novo mesto, kar je zapolnilo večino njihovega delovnega časa.

- Napisana in potrjena na SSZBN UKCL so bila Navodila za izvajanje uvajanja v delo diplomirane medicinske sestre po EU direktivi, ki nimajo pripravništva.

- Pripravljen in potrjen je bil tudi Program izobraževanja z vsebinami in standardi, ki so potrebni na vseh deloviščih UKCL. Program je bil v letu 2009 2 krat izveden. Opravljenih je bilo 19 preizkusov znanja.

- Določili smo standard - maksimalno število mest za mentorstvo in klinično učenje, kar pomeni število možnih sprejetih pripravnikov oziroma študentov in dijakov zdravstvene nege in babištva (250 mest).

- Pripravljen je Protokol oživljanja UKCL, ki je pomemben prispevek pri zagotavljanju varnosti pacientov na oddelku.

100

- Izvedeni so bili (9) strokovni nadzori o humani in racionalni uporabi inkontinenčnih pripomočkov. - Preverili smo znanje o zdravstveni negi stom na KO za abdominalno kirurgijo, KO za ginekologijo in

KO za urologijo. - Organizirali in sprejemali smo strokovne ekskurzije srednjih zdravstvenih šol in drugih gostov

»zdravstvene nege«( iz tujine Švedska, Španija, Portugalska, Srbija) 9 krat. - V okviru mednarodne izmenjave študentov zdravstvene nege smo imeli na tri mesečni praksi 3

študente iz Švedske. Predstavnice ZN UKCL so članice Sveta za izobraževanje UKCL,kjer aktivno sodelujejo.

- Sodelovali smo pri pripravi Pravilnika UKCL za izobraževanje, ki je stopil v veljavo konec leta. - Izvedli smo projekt Preizkusa znanja srednjih medicinskih sester v IT III, ki imajo kombinirane

pogodbe 80%/20%. Pripravljeni so bili testni vprašalniki in izvedeni preizkusi znanja. Preizkus je uspešno opravilo 110 srednjih medicinskih sester.

101

7. KAKOVOST ZDRAVSTVENE OSKRBE IN VARNOST BOLNIKOV

7.1. SLUŽBA ZA KAKOVOST KAZALNIKI KAKOVOSTI Spremljanje kazalnikov v UKC Ljubljana poteka na več ravnih:

1. V sodelovanju z Zdravniško zbornico: - Abdominalna kirurgija: operacija žolčnika - Očesna klinika: operacija katarakte - Ginekologija: standardna prvesnica - Torakalna kirurgija: operacija karcinoma pljuč - Ginekologija: OBMP - Travmatologija: operacija kolka

2. V projektu PATH, v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo: UKC se je prijavil za

sodelovanje z naslednjimi kazalniki: delež porodov, dokončanih s carrskim rezom, smrtnost bolnikov z miokardim infarktom in cerebrovaskularnim inzultom, ležalna doba, dnevna kirurgija, izobrazbena raven medicinskih sester, izključno dojenje ob odpustu, prevalenca ran zaradi pritiska, izkušnje zaposlenih in delovno okolje, vbodi, izkušnje bolnikov ter

3. Po Področnem dogovoru za leto 2009:.

- Kazalnik 1: Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni

- Kazalnik 2: Število razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij

- Kazalnik 3: Čakalna doba za računalniško tomografijo

- Kazalnik 4: Čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust

- Kazalnik 5: Delež načrtovanega ponovnega sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo (število ponovnih sprejemov pomnoženo s 100 in deljeno s številom vseh odpuščenih bolnikov)

- Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe

4. Na nacionalni razpis ZZZS-ja je UKCL kandidiral s tremi kazalniki: - operacije kil - operacije karpalnega kanala - operacije kolka

102

5. V pripravi je spremljanje bolnišničnih kazalnikov po metodologiji Agency for Healthcare Research

and Quality. Priprava poteka v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru.

IZDELAVA POSLOVNIKA KAKOVOSTI V UKC smo v letu 2009 pristopili k izdelavi poslovnika kakovosti, ki bo predstavljal ogrodje delovanja na področju kakovosti in osnova za vodenje dokumentov. V prvi vrsti smo zaradi uskladitve delovanja UKC na področju presajanja tkiv in celic z Zakonom o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje pristopili k izdelavi poslovnika, ki podpira dejavnost presaditve, obenem pa gre v svojem splošnem delu za krovni dokument, na katerega bomo v drugi polovici leta priključili poslovnik kakovosti za druge dejavnosti. KREPITEV UVAJANJA KLINIČNIH POTI IN SMERNIC V letu 2009 nadaljujemo z izdelavo smernic in kliničnih poti po strokovnoorganizacijskih enotah pri diagnozah in posegih, pri katerih je definiranje procesa posebej smiselno. Postopno objavljamo tako smernice kot klinične poti na intranetni strani UKC Ljubljana. REDNI STROKOVNI NADZORI V letu 2009 je v UKC Ljubljana potekalo šest rednih internih strokovnih nadzorov na naslednjih organizacijskih enotah:

- Klinični inštitut za radiologijo (realizacijo plana korektivnih ukrepov se bo preverilo v februarju 2010),

- Klinični oddelek za ginekologijo (realizacijo plana korektivnih ukrepov se bo preverilo v februarju 2010),

- Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja (poteka izvajanje korektivnih ukrepov), - Klinični oddelek za žilne bolezni (kljub večkratnem pozivu niso naredili plana korektivnih

ukrepov zato formalno ne moremo zaključiti nadzora), - Klinični oddelek za travmatologijo (poteka priprava načrta korektivnih ukrepov), - Ortopedska klinika (redni interni strokovni nadzor še poteka).

Na področju preskrbe s tkivi in celicami je potekal verifikacijski nadzorstveni pregled s strani Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke od 15. 4. 2009 do 11. 6. 2009 na naslednjih organizacijskih enotah:

- Stomatološka klinika, - Ortopedska klinika, - Kirurška klinika, KO za kirurške okužbe, - Kirurška klinika, KO za travmatologijo, - Kirurška klinika, KO za plastično kirurgijo in opekline, - Očesna klinika, - Kirurška klinika, KO za urologijo, - Interna klinika, KO za kardiologijo, - Ginekološka klinika, KO za perinatologijo, - Ginekološka klinika, KO za ginekologijo, - Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo. - Interna klinika, KO za hematologijo, - Pediatrična klinika, KO za otroško hematologijo in onkologijo.

103

Nadzorstveni pregled ni pokazal kritičnih pomanjkljivosti, ki bi preprečevale izdajo odločbe za izvajanje dejavnosti preskrbe s tkivi in celicami. Odkrite pa so bile številne velike pomanjkljivosti na tem področju. Na osnovi ugotovitev in priporočil nadzornic so bili izdelani načrti korektivnih ukrepov na vseh zgoraj naštetih organizacijskih enotah. Načrt korektivnih ukrepov za odpravo sistemskih pomanjkljivosti na ravni UKC Ljubljana pa je izdelala Služba za zagotavljanje kakovosti. Služba za zagotavljanje kakovosti je pripravila plan tematskih rednih internih strokovnih nadzorov za leto 2010 na zgoraj naštetih organizacijskih enotah, s katerimi se bo preverilo uresničevanje predvidenih ukrepov.

7.2. SISTEM UPRAVLJANJA Z ODKLONI – IZBOLJŠANJE VARNOSTNE KULTURE

Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti pomeni predvsem preprečevanje varnostnih zapletov, ustrezno ravnanje, če do neželenega dogodka pride in ukrepanje za zmanjševanje posledic ter vzpostavljanje sistemskih rešitev za preprečevanje ponovitev neželenih dogodkov. Projekt celovitega obvladovanja odklonov je bil uveden v aprilu 2008. Sistem upravljanja z odkloni deluje v okviru Službe za zagotavljanje kakovosti preko pooblaščenk za varnost pacientov, zaposlenih in drugih (v nadaljevanju pooblaščenki). Pravne podlage in priporočila za delovanje sistema so Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni, Zakon o pacientovih pravicah, Luksemburška deklaracija, Statut UKCLJ in drugo. Pooblaščenki obravnavata posamezne varnostne zaplete s Stalno strokovno skupino za presojo (v nadaljevanju presojevalna skupina), v katero so vključeni strokovnjaki različnih strok, ki sodelujejo ali zagotavljajo kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov v naši bolnišnici. V presojevalno skupino je vključena tudi predstavnica pacientov. Skupina deluje na podlagi Poslovnika o delu.

104

Zaznavanje, sporočanje, obravnava in analiza varnostnih zapletov Beleženje in obravnavanje varnostnih zapletov V letošnjem letu je bil realiziran predviden program dela. Evidentiran in obravnavan je bil vsak prijavljen varnostni zaplet. V obravnavi posameznih zapletov so sodelovali strokovnjaki, ki so vključeni v delovne procese, v katerih so bili prepoznani različni odkloni.. Kjer so prepoznali vzrok oz. okoliščine zapleta, so sprejeli korektivne ukrepe, ki bodo v bodoče preprečili določene varnostne zaplete ali omilili posledice le-teh. Projektna skupina za varno ravnanje z zdravili Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti ravnanja z zdravili, je bila ustanovljena Projektna skupina za varno ravnanje z zdravili, v kateri delujejo zdravniki, farmacevti in medicinske sestre, ki se ukvarjajo z obravnavo hujših varnostnih zapletov v zvezi z zdravili in bodo izdelali standarde, smernice in priporočila za varno ravnaje z zdravili. Zagotovljena je tudi informacijska podpora, da je zaposlenim omogočen čim lažji dostop do potrebnih informacij. Motiviranje in izobraževanje zaposlenih o varnostni kulturi Najobsežnejši program dela pooblaščenk je bilo izobraževanje in motiviranje vseh zaposlenih v UKCLJ za sodelovanje pri izboljševanju varnostne kulture, ki je potekalo kontinuirano skozi celo leto, v povprečju dvakrat tedensko v trajanju dveh šolskih ur. Za zdravnike so bili izven hiše organizirani štirje sklopi predavanj, v katerih so poleg pooblaščenk, sodelovali predstavniki Ministrstva za zdravje in štirje vabljeni predavatelji. Predavanj se je udeležilo skupno 1317 zaposlenih, od tega 450 zdravnikov. Ministrstvo za zdravje je organiziralo sklope predavanj o varnosti pacientov za vse slovenske bolnišnice, v katerih sta pooblaščenki aktivno sodelovali. Z aktivnim prispevkom sta pooblaščenki sodelovali na II. mednarodni konferenci o varnosti pacientov, ki je potekala 16.11.2009 na Brdu pri Kranju. Reševanje pritožb, zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic in drugih zadev V skladu s Pravilnikom o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic v UKC Ljubljana, ki je usklajen z Zakonom o pacientovih pravicah in Statutom UKC sodelujeta pooblaščenki z vodjo Urada za pritožbe in pohvale pri reševanju pritožb in z Komisijo pri reševanju zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic. V tem letu sta pooblaščenki skupaj z Pravno službo UKCLJ obravnavali tudi nekaj zelo zapletenih pritožb ali zahtev pacientov oz. njihovih svojcev, ki so jih praviloma zastopali pooblaščeni odvetniki. V enem primeru se je v obravnavo primera vključila tudi informacijska pooblaščenka, varuhinja človekovih pravic in Ministrstvo za zdravje. Večina obravnav je uspešno zaključenih, brez finančnih in drugih posledic. Sodelovanje pri obravnavi problemov v zvezi z medsebojnimi odnosi zaposlenih in drugo (notranja mediacija) Pooblaščenki sta se odzivali tudi na zaprosila vodstev organizacijskih enot, skupin zaposlenih in posameznikov pri obravnavi problemov, ki pomembno vplivajo na delovno klimo in učinkovitost, kakovost dela ter varnost vseh vključenih (v večini primerov je šlo za skaljene medsebojne odnose, nezmožnost opravljanja zadanih nalog ali za izvajanje nasilja nad posameznikom ali skupino).

105

Izkustveno in na podlagi literature je dokazano, da je število in stopnja varnostnih zapletov bistveno večja v delovnih okoljih, kjer ni timskega delovanja in ustrezne komunikacije med zaposlenimi. Podatki o številu in oblikah varnostnih zapletov v letu 2009 Za leto 2009 so bili podatki o varnostnih zapletih in drugih odklonih zbrani na primerljiv način kot za leto 2008. Elektronskim prijavam se pridružujejo tudi pisne in telefonske prijave odklonov; vseh skupaj je bilo 105 (tabela 2) in so vključene v letno zbirno poročilo (tabela 1). Zbirno poročilo o vseh vrstah odklonov za leto 2009 je zbirnik podatkov vseh služb, ki v UKC vodijo podatke o odklonih, k temu so dodani odkloni, ki so prijavljeni preko sistema upravljanja z odkloni v UKC. Pooblaščenki za varnost sta v skladu s Pravilnikom o upravljanju sistema z odkloni v januarju 2010 zbrali podatke o številu in pojavni obliki vseh vrst odklonov, ki so jih v letu 2009 zabeležile posamezne službe znotraj zavoda in podatke, ki sta jih pridobili skozi sistem upravljanja z odkloni (vir podatkov je naveden pri podrobnejši obravnavi posameznega varnostnega zapleta). Vse pridobljene podatke sta poskušali uvrstiti v tri sklope: strokovni varnostni zapleti, sumi na kazniva dejanja in nasilje. Zbrane podatke je potrebno obravnavati zgolj kot absolutne številke prijavljenih zapletov, na podlagi številk ne moremo sklepati o kakovosti in varnosti obravnave pacientov in drugih. Primerljivega zbira podatkov ni; prvi testni poskus v letu 2008 je zajel zbirko podatkov o varnostnih zapletih vseh služb UKCLJ, ki za svoje področje dela zbirajo podatke. V fazi kasnejše analize lahko primerjamo podatke iz leta 2008 in 2009). Pri zbiranju in vključevanju podatkov po posameznih skupinah sta se pooblaščenki soočili z dejstvom, da ima vsaka služba lastno metodologijo zbiranja in obdelave podatkov o varnostnih zapletih. Predvidevata, da bo veliko večino varnostnih zapletov metodološko, tako zbir kot obdelavo, možno poenotiti v letu 2010; nekatere podatke pa bodo morali zbirati in tudi prikazovati ločeno; npr. nesreče pri delu, pohvale in drugo. Za uporabno analizo je potrebno številke varnostnih zapletov primerjati s številom obravnavanih pacientov, kar bo omogočalo tudi izračun procentualnih deležev prijavljenih varnostnih zapletov po posameznih organizacijskih enotah in na število obravnavanih pacientov (kasnejša obdelava podatkov). Zaenkrat zbranih podatkov ni smiselno niti mogoče prikazovati z grafičnimi tabelami. V prvem obdobju uvajanja varnostne kulture v zavodu je potrebno predvsem motivirati zaposlene, da bodo zaznavali in prijavljali varnostne zaplete; samo takšen pristop bo zagotovil večjo varnostno kulturo v UKCLJ z vzpostavitvijo ocen dejavnikov tveganja in preventivnimi aktivnostmi. Tabela 18: Skupno število prijavljenih varnostnih zapletov v UKC Ljubljana v letu 2009

STROKOVNI VARNOSTNI ZAPLETI

SUM NA KAZNIVO DEJANJE NASILJE

NESREČE PRI DELU

URAD ZA PRITOŽBE DRUGO

TEST

PADC

I

RAZJ

EDA

ZARA

DI P

RITI

SKA

ZAPL

ETI V

ZVE

ZI Z

ZDR

AVILI

INCI

DENT

I

HOSP

IT. O

KUŽB

E

ZAPL

ET P

RI O

P.

DRUG

I ZAP

LETI

POGR

EŠAN

I PAC

IENT

I

1 - T

ATVI

NA,

2-DR

UGO

VERB

ALNO

FIZIČN

O

NES

REČE

PRI

DEL

U

POHV

ALE

PRIT

OŽBE

DRUG

O

TEST

666 517 63 123 521 49 22 16 164 44 95 223 96 136 4 9

106

Tabela 19: Število odklonov v okviru vzpostavljanja sistema obvladovanja odklonov v UKC

(podatki so vključeni v zgornjo tabelo)

ODKLONI NAČIN PRIJAVLJANJA

PADCI NAPAKA ZDRAVILA

TEHNIČNE NAPAKE

ZAPLETI PRI OP.

ODKLONI OSKRB. SLUŽB NASILJE DRUGO TEST SPLET PISNO TELEF.

3 9 11 7 23 39 4 9 105 45 9 Podrobnejši prikaz virov zbiranja, vsebine in obdelave podatkov po posameznih sklopih – obrazložitev tabele 1 in 2 I. Strokovni varnostni zapleti Pod ta sklop smo uvrstili varnostne zaplete, ki so se zgodili pri zdravstveni obravnavi pacientov in se večinsko nanašajo na pacienta. To so padci pacientov, razjede zaradi pritiska, zapleti v zvezi z zdravili, zapleti pri operativnem posegu, pogrešeni pacienti in drugo. Strokovni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju, kjer so nastali. Pri nekaterih smo že uvedli obvezno oceno ogroženosti pacientov v prvih 24. urah po sprejemu. Analize vzrokov posameznega zapleta nam služijo za odstranjevanje ali omilitev okoliščin, ki privedejo do zapleta. Z takim ravnanjem ne bomo preprečili vseh varnostnih zapletov, lahko jih pa bistveno omilimo in zmanjšamo. Padci pacientov Podatke o padcih pacientov zbira Služba zdravstvene nege že več kot 15 let. Nekaj prijav smo pridobili z prijavo na spletni strani iz organizacijskih enot, kjer tudi drugi zdravstveni delavci in sodelavci poročajo o padcih pacientov (npr. fizioterapevti, radiološki inženirji,…). Podatki o padcih pacientov s postelje so že uveljavljen in obvezen kazalnik kakovosti v vseh slovenskih bolnišnicah. Delovna skupina medicinskih sester pripravlja tudi podlage za oceno ogroženosti, ki bo morala biti opravljena v prvih 24-tih urah po sprejemu pacienta. Pričakujemo, da bo zgodnja ocena ogroženosti pacientov omogočila pravočasne ukrepe za preprečevanje padcev.

Razjeda zaradi pritiska Podatke zbira Svetovalna služba zdravstvene nege že več kot 12 let; rezultat zbiranja podatkov in obravnave varnostnega zapleta z vsemi preventivnimi aktivnostmi je dokaz zmanjševanja varnostnih zapletov iz leta v leto. Obvezna ocena ogroženosti pacientov po Waterloo skali v 24. urah po sprejemu in ustrezna zdravstvena nega z vsemi preventivnimi aktivnostmi je zmanjšala število preležanin pri pacientih na odstotek, ki je primerljiv z najboljšimi bolnišnicami v svetu.

Zapleti v zvezi z zdravili Podatke smo večinsko pridobili iz sistemskega zbiranja podatkov v zvezi z dajanjem zdravil na področju zdravstvene nege. Nekaj je bilo tudi prijav preko spleta. V zbir ni vključeno poročilo o neželenih učinkih zdravil (Komisija za zdravila), niti zapleti v zvezi z transfuzijo krvi in krvnih pripravkov. Vključeni tudi niso zapleti v zvezi z nabavo in distribucijo zdravil s strani lekarne. Sistemski pristop bomo vzpostavili v letu 2010 preko projektne skupine za varno ravnanje z zdravili.

Hospitalne okužbe Spremljanje in obvladovanje hospitalnih okužb izvaja Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. V letu 2009 je bilo število bolnikov koloniziranih z MRSA 521, od tega jih je bilo

107

koloniziranih z MRSA ob sprejemu 311, v ustanovi je MRSA pridobilo 210 pacientov; kar je 0.49 % od skupnega števila sprejetih pacientov (104754).

Zapleti pri operativnih posegih Podatke smo zbirali v Službi zdravstvene nege, preko spletnih prijav, zabeležili smo tudi telefonsko prijavo. Zapleti pri op. posegih se večinsko nanašajo na poškodbe inštrumentov in aparatur med op. posegi, ostali pa na paciente (menjava identitete pacienta – napačna stran, zaplet pri operativnem posegu, drugo); v vseh primerih, kjer je bil udeležen pacient, so bili izvedeni izredni strokovni nadzori in izvedeni ustrezni ukrepi glede na ugotovitve.

Pogrešani pacienti Paciente, ki so pobegnili, se izgubili in so jih zaposleni pogrešili je praviloma iskala Služba za obrambo, zaščito in varnost s pomočjo policije. Večina prijav je zabeleženih v evidenci Službe za obrambo, zaščito in varnost, razen v treh primerih, ki so bili prijavljeni preko Službe zdravstvene nege.

Incidenti Vbodi, vrezi in druge poškodbe z okuženimi predmeti, ki se pripetijo, praviloma zaposlenim, pri opravljanju delovnih nalog, zbira Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki tudi izvaja nadaljnjo obravnavo poškodovanih. Podatek smo dopolnili s številom incidentov, kjer posamezniki niso bili obravnavani v okviru IMDŠP (17).

Drugi strokovni zapleti Pod drugi zapleti smo evidentirali posamične zaplete, ki se pojavljajo zelo redko in jih ne moremo uvrstiti v že opredeljene varnostne zaplete; npr. samopoškodba, okvara opreme oz. napeljave, čakanje na prevzem pacienta, prevoz pacienta, čakanje na pregled, ni bilo odziva s strani konziliarnega zdravnika. Po presoji strokovne direktorice UKC so bili izvedeni izredni notranji nadzori in ustrezni ukrepi glede na ugotovitve.

II. Sum na kaznivo dejanje Vir podatkov je Služba za obrambo, zaščito in varnost (SOZV), ki nam je posredovala opredeljene podatke po klinikah za vsa kazniva dejanja kot so tatvine, vlomi. Podatke o iskanih pacientih smo uvrstili v strokovne zaplete (13 in 3 sporočene s področja zdravstvene nege). Ostale podatke v zvezi z varovanjem smo uvrstili med nasilne dogodke. III. Nasilje Nasilne dogodke smo opredelili v dveh sklopih; verbalno in fizično nasilje. Pod verbalno nasilje smo uvrstili prijave o neprimerni komunikaciji med zaposlenimi, ki je bila prijavljena preko Službe zdravstvene nege, Službe za obrambo, zaščito in varnost (SOZV), preko spleta, pisno ali po telefonu. Pritožbe pacientov ali svojcev zaradi neprimerne komunikacije ali nezadostnih informacij so opredeljene pri pritožbah. Pod fizično nasilje smo opredelili prijave o fizičnem nasilju in nadlegovanju s strani pacientov do zaposlenih (4). Med fizično nasilje smo uvrstili tudi aktivnosti SOZV in policije v smislu odstranjevanja odvisnikov od drog, alkoholiziranih oseb in drugih, ki so kalili red in mir na območju UKCLJ (91). IV. Urad za pritožbe in pohvale Vodja urada razvršča vse prijave pacientov, njihovih bližnjih ali drugih v kategorijo pohvale in pritožbe. V poročilu urada sta vsebinsko in po OE opredeljeni obe kategoriji. Zaenkrat pritožb nismo poskušali uvrstiti v opredeljene tri sklope; metodološko pa je to mogoče narediti v kasnejši, podrobnejši analizi.

108

V. Nesreče pri delu Služba za varnost in zdravje pri delu zbira prijave zaposlenih o nesrečah pri delu, v katere vključujejo nesreče na delovnem mestu in nesreče v zvezi s prihodom na delo. VI. Drugo Pod to rubriko so uvrščeni zapleti, ki ne sodijo v nobeno od kategorij, so se pa zgodile v posamezni OE in bi lahko vplivale na varnost pacientov ali zaposlenih; npr. veliko število obiskovalcev, ki niso želeli upoštevati priporočil zaposlenih, okvara dvigala, iskanje določenega zdravnika, izguba dokumentacije, izguba lastnine. VII. Test Po uvedbi pilotnega projekta prijavljanja varnostnih zapletov preko elektronskega obrazca so prispele prijave varnostnih zapletov, iz katerih pa zaradi nepopolnih podatkov ali praznega prijavnega obrazca lahko sklepamo, da je prijavljitelj testiral sistem. VIII. Izredni strokovni nadzori V letu 2009 je bilo zaradi varnostnega zapleta s strani strokovne direktorice in glavne medicinske sestre UKC odrejenih 9 izrednih strokovnih nadzorov in izvedeni ustrezni korektivni ukrepi. Zaključek Podatki o številu in obliki varnostnih zapletov so pomembna informacija, na podlagi katere bodo preko vzročno posledičnih analiz zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov, ki privedejo do varnostnega zapleta ali omilitev posledic varnostnega zapleta, če se je ta že zgodil. Število prijav varnostnih zapletov se je v obdobju preteklega leta bistveno povečalo, kar pomeni večjo ozaveščenost zaposlenih o varnostni kulturi. Posamezni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju, kjer se zgodijo. Tam se izvedejo tudi ukrepi, da se podobni dogodek ne bi ponovil; niso pa bili obravnavani v širšem okolju zavoda, da bi služili kot učni primer, na podlagi katerega bi preprečevali varnostne zaplete tudi v drugih organizacijskih enotah, čemur je prvenstveno namenjena uvedba sistemskega obvladovanja varnostnih zapletov. Pridobivanje dodatnih znanj o varnostni kulturi zagotavlja kakovostnejšo in varnejšo obravnavo pacientov, boljše medsebojne odnose med zaposlenimi, manj varnostnih zapletov pa pomeni tudi bistveno cenejšo zdravstveno obravnavo pacientov. Paciente, obiskovalce in druge obveščamo o vzpostavljanju varnostne kulture v UKCLJ in možnostih sodelovanja preko predstavnice pacientov v skupini za strokovno presojo in Sveta pacientov. Plan dela za leto 2010 opredeljuje nadgrajevanje sistema s strokovnimi vsebinami, ki bodo pripomogle k varnejši obravnavi pacientov. S tehnološko in vsebinsko nadgradnjo sistema želimo zaposlene informirati in motivirati za sodelovanje. Zaposlene bomo seznanjali o varnostni kulturi in jih motivirali za sodelovanje preko stalnega izobraževalnega programa v hiši in izven nje. Za najzahtevnejša področja dela bomo za zaposlene nadaljevali z širšim celodnevnim programom izobraževanja izven hiše, v katerega smo dodatno vključili tudi izobraževanje s področja vedenja in komuniciranja s pacienti in njihovimi bližnjimi.

109

7.3. POROČILO O SISTEMU ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI NA PODROČJU ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE

Kazalniki kakovosti v zdravstveni negi V skladu s Področnim dogovorom spremljamo na področju kakovosti v zdravstveni negi dva kazalnika kakovosti. Podatki za 2009 so naslednji: - št. razjed zaradi pritiska nastalih v UKCL ; 3,6 /1000 hospitaliziranih pacientov - št. padcev s postelje odraslih pacientov; 0,62 /1000 bolniško oskrbnih dni

Razjeda zaradi pritiska (RZP); imenujemo jo tudi dekubitus, preležanina. V letu 2009 je 376 pacientov pridobilo RZP v času hospitalizacije, kar pomeni 3,6 RZP/1000 hospitaliziranih. Razjeda zaradi pritiska je pogosto razlog za podaljšanje ležalne dobe in povečanje stroškov zdravljenja. RZP se praviloma pogosteje pojavlja pri starejši populaciji in ker se življenjska doba podaljšuje, veča se skupina starostnikov, tudi bolnih, se bomo predvidoma v prihodnje soočali s porastom stroškov na področju RZP. Zato je še toliko bolj nujno, da že ob samem sprejemu bolnika v bolnišnico ocenimo stopnjo njegove ogroženosti za nastanek RZP in pripravimo individualni preventivni program. Izračunali smo, da nas povprečna dnevna oskrba enega bolnika z RZP stane 48,59 evrov, kar je več kot je pokazala belgijska meritev(23,5 evrov). Oskrbe RZP nas dnevno stanejo 33.284,15 evrov. Z namenom izboljšanja stanja moramo pridobiti dodatne preventivne blazine, nadaljevati z izobraževanjem o standardni obravnavi RZP in zdravstveno vzgojnim pristopom. V 2009 je bil izdelan učni plakat: Preventiva RZP. In na Strokovnem svetu UKCL bomo sprejeli dopolnjen standard zdravstvene oskrbe RZP. V 2010 je potrebno izvesti javni razpis za nakup antidekubitusnih blazin.

110

Graf 4: RZP v promilih primerjalno po letih

Graf 5: Primerjalna struktura incidence in prevalence RZP po letih

P rimerjalna s truktura prevalenc e in inc idenc e R ZP po letih

4,94,6 4,5

3,63,3 3,4

1,71,4 1,2

L E TO 2009 L E TO 2008 L E TO 2007

prevalenc a R ZP inc idenc a R ZP prineš ena R ZP

Padci pacientov so najbolj pogosto prijavljeni neželeni dogodki oziroma varnostni zapleti. V UKC Ljubljana spremljamo prijave padcev od leta 2001. Prijave padcev se od takrat nenehno povečujejo, vendar jih je še vedno premalo glede na raziskave v svetu (2 – 9 padcev na 1000 BOD) V letu 2007 smo se v UKC Ljubljana začeli aktivno ukvarjati s področjem varnostnih zapletov. Postopoma smo začeli uvajati varnostno kulturo s poudarkom na iskanju in odpravljanju sistemskih vzrokov, ne pa iskanju individualnih krivcev.

111

V letu 2009 smo izdelali tudi varnostni protokol Preprečevanje padcev odraslih pacientov, ki ga bomo skupaj s sistematičnim iskanjem ogroženih pacientov na podlagi Morsejine lestvice padcev v letu 2010 uvedli v prakso. Graf 6 : Incidenca padcev pacientov v promilih glede na bolniško oskrbne dni (BOD) po letih

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

št. padcev na 1000 BOD

Graf 7: Incidenca padcev s postelje odraslih pacientov glede na BOD po letih

0

0,2

0,4

0,6

0,8

2007 2008 2009

Incidenca

Število in vrste varnostnih zapletov v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi Tabela 20: Vrste varnostnih zapletov v ZBN v letu 2009

Vrsta varnostnega zapleta Število zapletov Delež v % Padci 666 56,5 Razjede zaradi pritiska 376 31,9 Napaka pri postopkih in posegih 27 2,3 Napaka na opremi 17 1,4 Napaka pri dajanju zdravil 63 5,3 Pogrešan, izgubljen pacient 3 0,25 Namerna samopoškodba 3 0,25 Napaka v prepoznavi pacienta 2 0,16 Drugo 22 1,9 Skupaj 1179 100

112

Zadovoljstvo pacientov V letu 2009 smo prenovili vprašalnik za spremljanje zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo. Sodelovali smo pri pripravi informacijske podpore za obdelavo omenjenih vprašalnikov ter izvedli testno obdelavo na posameznih klinikah. Poleg tega smo izdelali Protokol spremljanja zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo. V letu 2010 bomo na vseh klinikah začeli s sistematično sprotno obdelavo omenjenih vprašalnikov z enotno informacijsko podporo spletne aplikacije Sweetsurveys. Prenovili bomo tudi vprašalnik za spremljanje zadovoljstva pacientov s specialistično ambulantno obravnavo, izdelali protokol spremljanja ter informacijsko podporo. Prostovoljsko delo V letu 2009 so bila organizirana 4 Uvodna izobraževanja za prostovoljce in prostovoljce v UKC Ljubljana. Uvodnih izobraževanj se je skupaj udeležilo 68 prostovoljcev, ki so prvič pričeli s prostovoljskim delom v naši bolnišnici. Velik poudarek pri prostovoljskem delu dajemo tudi sodelovanju s Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana, Srednjo šolo za elektrotehniko in računalništvo in Škofijsko gimnazijo. Dijaki delujejo predvsem pri spremljanju in nudijo pomoč pri orientaciji bolnikov na Polikliniki, v glavni avli UKC Ljubljana in na Inštitutu za klinično fiziologijo, Nevrološke klinike. V letu (od novembra) 2009 je sodelovalo 47 dijakov – prostovoljcev in prostovoljk. Družabništvo je oblika prostovoljskega, ki se razvija in jo bomo poskušali vpeljati na vse klinične oddelke znotraj UKC Ljubljana. V letu 2009 je v tej obliki prostovoljskega dela delovalo 29 prostovoljcev. Vsi prostovoljci skupaj (76) je v od junija do decembra 2009 opravili 245 ur. Redni in izredni interni strokovni nadzori na področju zdravstvene nege V letu 2009 je bilo opravljenih devet(9) rednih internih strokovnih nadzorov o humani in racionalni uporabi pripomočkov za inkontinenco. Opravljena je bil interni nadzor nad kategoriziranjem pacientov »nadzorna kategorizacija« na vseh kliničnih oddelkih. Zaključili smo redni interni nadzor na področju zdravstvene nege in bolnišnične higiene na šestih (enotah): KO za žilne bolezni, KO za ginekologijo, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, KO za travmatologijo, Ortopedska klinika in Klinični institut za radiologijo. Izredni strokovni nadzor smo opravili dvakrat: na Reševalni postaji ter na Nevrološki kliniki. Standardi postopkov, posegov, navodila Pripravili smo naslednje standarde in navodila:

- Protokol oživljanja v UKCL; potrditev na SSUKCL; protokol pripravila mudtidisciplinarna skupina na KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo,

- Oskrba rane; potrditev na SSUKCL; standard pripravil multiprofesionalni in multidisciplinarno oblikovan tim pod vodenjem pomočnice glavne medicinske sestre UKCL

- Protokol spremljanja zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo; pripravila delovna skupina imenovana na Kolegiju za izboljšanje kakovost v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi

- Navodila za izvajanje uvajanja v delo diplomirane medicinske sestre po EU direktivi, ki nimajo pripravništva; pripravil Kolegij pedagoških medicinskih sester ter Služba za izobraževanje

- Določili smo standard - maksimalno število mest za mentorstvo in klinično učenje, kar pomeni število možnih sprejetih pripravnikov oziroma študentov in dijakov zdravstvene nege in babištva; pripravil Kolegij pedagoških medicinskih sester

113

- Navodila za koordinatorice/pedagoške medicinske sestre za organizacijo programa kroženja diplomiranih medicinskih sester; pripravil Kolegij pedagoških medicinskih sester

- Navodila za Službo za izobraževanje in razvoj kadrov pri organizaciji programa kroženja za diplomirano medicinsko sestro; pripravil Kolegij pedagoških medicinskih sester ter Služba za izobraževanje

- Pravila za naročanje in odjavljanje ter dostavo hrane po tablet sistemu; pripravila Delovna skupina imenovana na SSZBN

- Protokol preprečevanja in obravnave padcev pacientov in zagotavljanje varnosti; pripravila delovna skupina imenovana na Kolegiju za izboljšanje kakovost v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi

- Navodila za delo v procesu ambulantne obravnave pacienta: za zdravstvenega administratorja, za medicinsko sestro, za zdravnika; pripravila Delovna skupina imenovana na SSZBN

- Navodila za pripravo antibiotikov za parenteralno aplikacijo; pripravila KO za hematologijo, Lekarna UKCL

114

7.4. KLINIČNE POTI IN SMERNICE, KI SO SE UPORABLJALE V LETU 2009 TER KAZALNIKI

KO za perinatologijo Porodni zapisnik Klinična pot – v uporabi 2009

Smernice pri uporabi materničnega vložka Smernica - v uporabi 2009

Smernice za uporabo nujne kontracepcije Smernica - v uporabi 2009 Obravnava bolnice s sindromom hiperstimulacije jajčnikov Smernica - v uporabi 2009

KO za reprodukcijo

Obravnava bolnice s sindromom policističnih jajčnikov Smernica - v pripravi

Karcinom cerviksa Klinična pot - v pripravi

Ginekološka klinika

KO za ginekologijo

Nenormalna krvavitev iz maternice Klinična pot - v pripravi Smernice za ugotavljanje in zdravljenje bolnikov z esencialno trombocitemijo Smernica - v uporabi 2009 Smernice za odkrivanje in zdravljenje prave policitemije Smernica - v uporabi 2009 Smernice za odkrivanje in zdravljenje kronične mieloične levkemije Smernica - v uporabi 2009

KO za hematologijo

Smernice za odkrivanje in zdravljenje diseminiranega plazmocitoma Smernica - v uporabi 2009 Smernice za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili Smernica - v uporabi 2009

smernice za HCC, Smernica - v uporabi 2009 KO za gastroent.

smernice za enteralno prehrano Smernica - v uporabi 2009 Klinična pot za bolnike pred, med in po transplantaciji srca Klinična pot - v uporabi 2009 Klinična pot bolnika za presaditev matičnih celic Klinična pot - v uporabi 2009 Invazivni diagnostični in terapevtski srčni posegi – klinična pot Klinična pot - v uporabi 2009 Zdravljenje degenerativne aortne stenoze s perkutanimi posegi: balonska dilatacija (BAV) – klinična pot Klinična pot - v uporabi 2009

Klinična pot za invazivno diagnostiko Klinična pot - v uporabi 2009

Perkutano zapiranje ASD in PFO Klinična pot – v uporabi 2009

Perkutana vstavitev umetnih aortnih zaklopk Klinična pot - v uporabi od leta 2009 Smernice za diagnostiko in zdravljenje akutnega in kroničnega srčnega popuščanja Smernica - v uporabi 2009

KO za kardiologijo

Diagnostika in zdravljenje pridobljenih bolezni srčnih zaklopk Smernica - v uporabi 2009

Uvedba insulina hospitalno Klinična pot - v uporabi 2009

Uvedba insulina v dnevnem hospitalu Klinična pot - v uporabi 2009

Ambulantni pristop ob sumu na PCO Klinična pot - v uporabi 2009

Uvajanje zdravljenja s preparatom Nebido Klinična pot - v uporabi 2009 Obravnave diabetične ketoacidoze na urgenci in v hospitalu Klinična pot - v pripravi Obravnava hiperosmolarnega sindroma na urgenci in v hospitalu Klinična pot - v pripravi

Interna klinika

KO za endok., diab. Obravnava hipoglikemije na urgenci in v hospitalu Klinična pot - v pripravi

115

Slovenske smernice za obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 s popravki Smernica - v uporabi 2009 Smernice za nadomestno zdravljenje hipogonadizma pri moškem Smernica - v uporabi 2009 Smernice za nadomeščanje kalcija in vitamina d pri osteoporozi Smernica - v uporabi 2009 Smernice za zdravljenje transseksualcev - endokrinološki del Smernica - v uporabi 2009

Smernice za obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 Smernica - v pripravi

Obravnava periferne diabetične boleče nevropatije Smernica - v pripravi

Trombotično zdravljenje zapor perifernih arterij Klinična pot – v pripravi

Perkutani posegi na perifernih arterijah Klinična pot – v pripravi Arterijska obdelava bolnikov s periferno žilno boleznijo Klinična pot – v pripravi Smernice za vodenje antikoagulacijskega zdravljenja (1. izdaja) Smernica - v uporabi 2009

KO za žilne bol.

Smernice za preprečevanje venskih trombembolizmov Smernica - v pripravi

Operacijski blok

Priprava bolnika na operacijo - sodelovanje s koordinatorjem OP bloka Smernica - v pripravi Operacija zaklopke in koronarnih obvodov

Smernica - v pripravi Operacijo na arterijah spodnjih okončin

Smernica - v pripravi Operacijo na trebušni aorti in arterijah v trebuhu

Smernica - v pripravi TEA spodnjih okončin

Smernica - v pripravi TEA vratnih arterij

Smernica - v pripravi

KO za kardiov. Krg.

Operacije na srcu Smernica – v pripravi

KO za abd. krg. Rak želodca Smernica - v pripravi

Operacija pljučnega raka Klinična pot - ZZS KO za torakalno krg.

Operacija grla Klinična pot – v pripravi

Izkles modrostnika Klinična pot KO za masilofac.krg. Zlom ličnice Klinična pot

Priporočila za zdravljenje septičnega šoka Klinična pot - v uporabi 2009 Obravnava novorojenčka s prirojeno diafragmalno kilo Klinična pot - v uporabi 2009 Veriga umetne dihalne podpore dihalne odpovedi in drevo odločanja Klinična pot - v uporabi 2009 Obravnava otroka z dolgotrajno zunajtelesno oksigenacijo Klinična pot - v pripravi

KO za otroš. krg.

Pooperativno zdravljenje otroka s prirojeno srčno napako Klinična pot - v pripravi

Anestezija za plastične operacije in opekline Smernica – v uporabi 2009 Anestezijski protokol pri ortopedskih operativnih posegih Smernica – v uporabi 2009 Anestezijski protokoli: operacije kolena, rame, komolca, zapestja Smernica – v uporabi 2009

KO za anestez. in IT

Anestezija za vstavitev srčnega vzpodbujevalnika Smernica – v uporabi 2009

116

Anestezija za transsfenoidalne resekcije hipofize Smernica – v uporabi 2009 Manjše klasične urološke operacije na zunanjih spolovilih Smernica – v uporabi 2009

Proktološke operacije Smernica – v uporabi 2009

Odstranitev žrelnice in nebnic Smernica – v uporabi 2009

Anestezija za elektivne srčne operacije Smernica – v uporabi 2009

Bariatrične operacije Smernica – v uporabi 2009

Sedacija in analgezija za gastroenterološke endoskopske posege Smernica - v pripravi Uporaba levosimendana v perioperativnem obdobju pri srčnih operacijah in pri nesrčnih operacijah Smernica - v uporabi od 2009 Predoperativna teščost pri načrtovanem operativnem posegu odraslega bolnika in otrok Smernica - v uporabi od 2009 Evropske smernice za preventivno zdravljenje z NMH pri centralni regionalni anesteziji Smernica - v uporabi od 2009 Priporočila za oceno bolnikove zmožnosti za spontano dihanje Smernica - v uporabi 2009

Uporaba PAV Smernica - v uporabi 2009 Priporočila za sedacijo in analgezijo bolnikov zdravljenih v CIT- u Smernica - v uporabi 2009 Nadzor globalne funkcije jeter in splanhnične perfuzije Smernica - v uporabi 2009

Priporočila za uporabo krvnih pripravkov Smernica - v uporabi 2009 Brošura o antikoagulantnem zdravljenju in regionalni anesteziji Smernica - v pripravi

Brošura o porodni analgeziji Smernica - v pripravi

Oskrba ingvinalnih kil Klinična pot – v uporabi 2009 KO za kirurške okužbe VAC terapija za kronično rano Klinična pot v pripravi

Rehabilitacijska obravnava pri bolniku s transplantacijo jeter Klinična pot - v uporabi 2009 Fizioterapevtska obravnava po operaciji v ledvenem delu hrbtenice Smernica - v uporabi 2009 Fizioterapevtska obravnava po operaciji v vratnem delu hrbtenice Smernica - v uporabi 2009

Inšt. za med. reh.

Smernice za rehabilitacijsko obravnavo poškodbe kit iztegovalk roke Smernica - v pripravi Klinična pot za obravnavo bolnikov z erythema migrans Smernica - v uporabi 2009

Smernica za uporabo prokalcitonina Smernica - v uporabi 2009

Huda sepsa in septični šok Smernica - v uporabi 2009 Preprečevanje prenosa HIV okužbe v zdravstvenih ustanovah Smernica - v uporabi 2009 Obravnava uživalcev nedovoljenih drog, ki so okuženi z virusom hepatitisa C Smernica - v uporabi 2009

Klinika za infek. bol.

Obravnava bolnikov z drisko Smernica - Perfuzijska scintigrafija miokarda z medikamentozno obremenitvijo ali s telesno obremenitvijo Klinična pot – v pripravi Meritev kopičenja diagnostičnega odmerka 123/ za oceno terapevtskega odmerka 131/ (bolezni ščitnice) Klinična pot - v pripravi Boleča ščitnica, obravnava bolnika z morfološko ali funkcijsko motnjo ščitnice v ambulanti izbranega zdravnika Smernica - v uporabi 2009

Klinika za nukl. med.

Golša Klinična pot – v pripravi

117

Otoskleroza Klinična pot - v pripravi

Klinična pot za deviacijo nosnega pretina Klinična pot - v pripravi

Miringoplastika Klinična pot - v pripravi

Nosna polipoza Klinična pot – v pripravi Izdelava celovitih smernic za celotno področje malignih tumorjev glave in vratu Smernica - v pripravi

Tumorji obušesne žleze slinavke Klinična pot - v pripravi

Smernice za zdravljenje zamašenosti nosu Smernica - v uporabi 2009 Smernice za zdravljenje primarnih malignih tumorjev obušesne žleze slinavke Smernica - v uporabi 2009 Smernice za obravnavo bolnikov z vratno metastazo neznanega izvora Smernica - v pripravi

Klinika za ORL

Smernice za obravnavo bolnikov z idiopatsko parezo obraznega živca Smernica - v pripravi

Endoproteza kolka Klinična pot - v pripravi

Endoproteza kolena Klinična pot - v pripravi

Artroskopija Klinična pot - v pripravi

Ortopedska klinika

Rekonstrukcija križne vezi Klinična pot - v pripravi

Rak debelega črevesa Klinična pot Klinični inštitut za radiologijo

Akutna možganska kap Klinična pot Zdravljenje senilne degeneracije makule z anti VGF zdravili Klinična pot - v pripravi

Zdravljenje katarakte Klinična pot - v pripravi Smernice za skrining in zdravljenje diabetične retinopatije Smernica - v uporabi 2009

Očesna klinika

Dokumentacija za akreditacijo očesne banke in transplantacijske dejavnosti s smernicami izbire donorja in odvzema roženice, amnijske membrane Smernica - v pripravi

Novorojenec s huda hiperbilirubinemija Smernice – v pripravi

Prirojena hipotonija pri novorojencu Smernice – v pripravi

Novorojenec z neonatalnimi konvuzijami Smernice – v pripravi

Obravnava bolečine pri novorojenčkih Smernice – v pripravi

KO za neonatologijo

Obravnava novorojencev z bulozno epidermolizo Smernice – v pripravi Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično

imunologijo V uporabi 7 algoritmov navodil

Motnje hranjenja Klinična pot – v pripravi Služba za otroško psihiatrijo

Hiperkinetični sindrom Klinična pot – v pripravi

Bolnik s cistična fibroza Klinična pot - v pripravi

Obravnava bolnikov s kronično dihalno odpovedjo Klinična pot - v pripravi KO za pulmologijo

Bolniki z astmo Klinična pot - v pripravi

Krvavitev iz prebavil Klinična pot - v pripravi

Pediatrična klinika

KO za gastroent., hepatologijo in nutricistiko

Kronična vnetna črevesna bolezen

Klinična pot - v pripravi

118

Gastroezofagealna refluksna bolezen Klinična pot - v pripravi

Distrofija Klinična pot - v pripravi

Vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter Klinična pot - v pripravi

Ledvična biopsija Klinična pot – v pripravi

Vstavitev perkutane nefrostome Klinična pot – v pripravi KO za nefrologijo

Obravnava bolnikov po ledvični transplantaciji Klinična pot – v pripravi

Smernica za uvajanje črpalk Smernica – v uporabi 2009

Prezgodnja puberteta Klinična pot - v pripravi

Obravnava bolnika z hirzutizmom Klinična pot – v pripravi Obravnava b0olnikov z novoodkrito sladkorno boleznijo Smernica – v uporabi 2009

Obravnava bolnika z nizko rastjo Klinična pot – v pripravi

Služba za endokrinologijo

Mladostnica, mladostnik s prekomerno prehranjenostjo Klinična pot – v pripravi

Tabela 21: Kazalniki, ki jih spremljamo v sodelovanju z Zdravniško zbornico - 2009

Klinika (RN 1) Oddelek (RN 2) Kazalnik ZZS KO za perinatologijo Q028: perinatologija - standardne prvesnice Ginekološka klinika

KO za reprodukcijo Q034: oploditev z biomedicinsko pomočjo KO za torakalno kirurgijo Q042: torakalna kirurgija – Ca pljuč Kirurška klinika

KO za travmatologijo Q043: travmatologija - zlom kolka Očesna klinika Q019: okulistika - operacija katarakte

Pediatrična klinika KO za sladkorno bolezen in endokrinologijo Q024b: sladkorna bolezen pri otrocih in mladostnikih

S pripravo kliničnih poti se v UKC Ljubljana ukvarjamo od leta 2005. Število pripravljenih kliničnih poti stalno narašča po posameznih področjih. V letu 2009 smo se odločili za enoten pristop k oblikovanju kliničnih poti, ki jih bomo tudi lahko implementirali v prakso. V ta namen smo pričeli z izobraževanji po posameznih enotah. V UKC Ljubljana za številna strokovna področja pripravljamo lastne smernice in sodelujemo pri pripravi smernic na nacionalni ravni. Poleg omenjenih smernic, nastalih v bolnišnici in v državi, pri svojem delu uporabljamo tudi mednarodno sprejete smernice. .

119

Kazalniki po Področnem dogovoru Kazalniki kakovosti po Področnem dogovoru za leta 2007, 2008 in 2009

Kazalnik Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009 Kazalnik 1: Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni 0,71

0,51 0,62

- število padcev 422 303 369- število oskrbnih dni 595.205 590.197 590.422Kazalnik 2: Število razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij 3,40

3,30 3,60

- skupno število razjed 467 479 517- število razjed pridobljenih v bolnišnici 347 339 376- število razjed ugotovljenih ob sprejemu 120 140 141- število vseh hospitaliziranih bolnikov 102.035 103.668 104.754Kazalnik 3: Čakalna doba za računalniško tomografijo

Povprečna čakalna doba (dnevi)* - CT abdomna: - CT toraks: - CT nevrol.: - CT obraz: - CT skelet: - CT glave: - CT kardio.:

*Opomba: to so povprečne čakalne dobe za celo leto in ne na zadnji dan v letu

43,3129,7291,8072,5780,42

124,0645,05

71,36 47,90

109,14 163,25 139,69 124,58 144,42

66,9781,5271,1889,0779,1991,7587,49

- Razpon čakalne dobe 29-124 dni v pripravi 67-92 dni- Odstotek urgentnih preiskav 22,92 % v pripravi 30 %- Odstotek neustreznih indikacij ni podatka v pripravi /Kazalnik 4: Čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust

- povprečno število dni na bolnika 8,46 10,07 9,26- razpon števila čakalnih dni 1 do 149 dni 1 do 176 dni 1 do 290 dniKazalnik 5: Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo (število ponovnih sprejemov pomnoženo s 100 in deljeno s številom vseh odpuščenih bolnikov)

1,10

1,03 1,04

Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe

- število vseh sprejemov v bolnišnico 102.035 103.668 104.754- vpeljan je reden odvzem nadzornih kužnin za odkrivanje nosilcev MRSA da

da

da

- število bolnikov, ki so jim bile odvzete nadzorne kužnine 8000

7458 7698

120

- število vseh hospitaliziranih bolnikov koloniziranih z MRSA 446

474

521

- število bolnikov že koloniziranih z MRSA ob sprejemu 233

261

311

- število bolnikov, ki je MRSA pridobilo v ustanovi 213

213 210

- delež MRSA med vsemi izolati bakterije Staphylococcus aureus

Podatka ni, ker se pri preiskavah na MRSA v nadzornih kužninah ne določa eventualne prisotnosti bakterije S. aureus občutljive za meticilin (oksacilin)

Podatka ni, ker se pri preiskavah na MRSA v nadzornih kužninah ne določa eventualne prisotnosti bakterije S. aureus občutljive za meticilin (oksacilin)

Podatka o deležu, S.aureus- MRSA od S. aureus iz nadzornih kužnin ni mogoče izračunati, ker se v nadzornih kužninah ne določa prisotnosti bakterije S. aureus občutljive na meticilin. Delež S. aureus- MRSA od S. aureus iz klinićnih kužnin je 9,1%

121

7.5. KRIZNI ŠTAB ZA PANDEMSKO GRIPO Poročilo o aktivnostih v zvezi s pandemsko gripo v ukc ljubljana v letu 2009 Pandemsko gripo smo uspešno obvladovali s pomočjo naslednjih ukrepov:

- Organizacija priprav in ukrepov - Tehnične priprave - Informacijska podpora - Izobraževanje - Cepljenje

Organizacija priprav in ukrepov Konec julija je bil sestavljen krizni štab, ki se je 27. 7. 2009 prvič sestal in nato na redne časovne razmake še petnajstkrat do konca leta. Krizni štab je pripravil strategijo za obvladovanje pandemske gripe in s pomočjo ožjih delovnih skupin in strokovnih sodelavcev ter koordinatorjev (zdravniki in medicinske sestre) na oddelkih tudi načrtoval in izvajal operativne ukrepe. Izdelali smo pandemski načrt, ki smo ga sproti dopolnjevali. V pandemski načrt smo vključili vsa bistvena strokovna in organizacijska navodila ter organizacijske in logistične načrte. Dorečene so bile tudi vse poti notranjega in zunanjega komuniciranja ter vzpostavljene povezave s ključnimi zunanjimi institucijami. Posebnih izolacijskih oddelkov ni bilo potrebno odpirati. Situacijo smo obvladovali s kadrovskimi premestitvami na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je bila sprejemni oddelek za bolnike s pandemsko gripo, ter z reorganizacijo določenih dejavnosti, kot je npr. radiološka služba. Obravnavali smo 510 pacientov, od tega jih je bilo potrebno 245 hospitalizirati. Tehnične priprave Obnovljene so bile instalacije (medicinski plini in električna instalacija) na Ortopedski kliniki, ki je bila predvidena za naslednjo izolacijsko enoto po Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Izolacijskega oddelka na Ortopedski kliniki zaradi relativno ugodne epidemiološke situacije ni bilo potrebno odpirati. Pripravljena je bila posebna čakalnica na urgenci. Po bolnišnici smo namestili dodatne razkužilnike in zdravstvenovzgojno gradivo (plakati, zgibanke) v zvezi s preprečevanjem prenosa gripe in koristmi cepljenja. Informacijska podpora Vse informacije (pandemski načrt, informacije v zvezi s cepljenjem itd.) so dosegljive na intranetnih straneh. Narejena je bila tudi posebna intranetna aplikacija prek katere koordinatorji z oddelkov posredujejo članom kriznega štaba lokalne podatke (število bolnikov z gripo itd.). Izobraževanje Organizirane so bile številne učne delavnice in predavanja v zvezi z gripo. Izobraževanja je bilo deležno 2100 zaposlenih. Cepljenje V UKC Ljubljana smo organizirali šest cepilnih mest. Proti sezonski gripi se je cepilo 2915 ljudi, od tega 1833 zaposlenih, proti pandemski pa 2969, od tega 1600 zaposlenih. Med zaposlenimi so se od zdravstvenih delavcev najbolje odzvali zdravniki (40,4 % proti sezonski in 46,8 % proti pandemski gripi).

122

7.6. PALIATIVNA OSKRBA NA KIRURŠKIH KLINIKAH

Skupina za paliativno oskrbo je na Kirurški kliniki pričela delovati 11.10.2007. V tem času se redno sestajamo na tedenskih sestankih, kjer obravnavamo posamezne primere in strokovne smernice našega dela. Dovolite nam, da vam ponovno predstavimo načela paliativne oskrbe in način dela. Paliativna oskrba pomeni vseobsegajočo oskrbo bolnika: nego, obvladovanje bolečine, lajšanje psihičnih, socialnih, duhovnih potreb in drugih simptomov bolezni. Vse te oblike pomoči izboljšajo kakovost življenja in omogočajo neozdravljivo bolnim dostojno življenje do smrti. Načela paliativne oskrbe predpisujejo strokovne smernice in etične principe, spoštujejo življenje in sprejemajo umiranje kot naravno dogajanje. Paliativna oskrba pomaga tudi bolnikovi družini med boleznijo in žalovanjem. V skupini stalno sodelujejo naslednji strokovnjaki:

- Vodja in koordinator skupine: Štor Zdravko dr. med - Ambulanta za zdravljenje bolečine:. Požlep Gorazd dr. med., Salihović Mensur dr. med., Vesna

Svilenkovič SMS, Cilka Petek SMS, Oblak Marjeta SMS - Klinična psihologinja: mag. Bernarda Logar Zakrajšek, univ.dipl.psih., Andreja Mlinarič,

univ.dipl.psih - Zdravstveno socialno svetovanje: Irena Eržen dipl. soc. delavka - Svetovalec za klinično prehrano: Katja Kogovšek dr. med. - Koordinatorica zdravstvene nege: Majda Pregelj VMS, Lidija Anžič dipl.med. ses. - Klinični farmacevt: Simona Mitrovič mag. farmacije

V obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2009 je naša skupina obravnavala 58 bolnikov. Ključno vlogo v paliativni oskrbi ima lečeči zdravnik, ki prepozna potrebo po paliativni oskrbi. V januarju 2010 smo v razgovoru s predstojnikom Kliničnega oddelka za urologijo poskušali razširit delovanje skupine na omenjeno kliniko. Glede na dogajanje v preteklem letu ocenjujemo, da lečeči zdravniki na SPS Kirurška klinika o našem delu še niso dovolj informirani, ali pa so celo mnenja, da je paliativna oskrba nepotrebna. Menimo, da bi bilo potrebno opozorili na pomen in nujnost razvoja paliativne medicine znotraj UKC Ljubljana ter s tem dvignili strokovnost našega pristopa k bolnikom in njihovim svojcem v najobčutljivejših trenutkih. Projekt Paliativne oskrbe na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo smo v letu 1010 predlagali za terciarni razvojni projekt. Na ta način bi radi dobili potrebna sredstva za izobraževanje skupine za paliativno oskrbo.

123

8. PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB

8.1. KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (KOBO)

Delovanje Komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) v letu 2009 je potekalo na naslednjih področjih:

- priprava in posodabljanje strokovnih navodil; - izobraževanje in svetovanje; - pomoč pri obravnavi problemov s področja BO; - sodelovanje v komisijah; - mednarodno sodelovanje.

Poglavitno delo KOBO je bilo v letu 2009 še vedno povezano s pripravo Programa za preprečevanje legioneloz v UKC Ljubljana. Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh vpletenih služb, je sestavila obsežen dokument, ki bo v kratkem na voljo na spletni strani UKC in s katerim so urejene pristojnosti in način delovanja za preprečevanje legioneloz. Sodelovanje na internem izobraževanju UKC v specialnih učnih delavnicah "Higiena prostorov in opreme v bolnišnici v delokrogu bolniške strežnice - čistilke" , v katerih so sodelovali slušatelji, ki delajo na delovnem mestu bolniške strežnice – čistilke in prihajajo iz OS Službe za higieno prostorov in opreme, OS Centralne sterilizacije, Službe bolniške prehrane in dieto terapije, Ginekološke klinike, Nevrološke klinike, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Kliničnega inštituta za radiologijo in Klinike za nuklearno medicino; KOBO je sprejel strategijo spremljanja okužb kriruške rane in katetrskih seps. Osnova bo HELICS protokol. KOBO je bil aktivno vpleten v pripravo pandemskega plana in pri pripravah na cepljenje proti pandemski gripi. Sodelovanje v Komisiji za antibiotike UKC Ljubljana in v KOBO Splošne bolnišnice Brežice; Sodelovanje na področju spremljanja okužb s Cl. difficile in sicer v mednarodni prevalenčni študiji »European Clostridium difficile-associated disease (CDAD) survey» - ECD.894, EU – projekt je še v teku;

124

8.2. SLUŽBA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (SPOBO)

Delovanje Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (SPOBO leta 2009 je potekalo na naslednjih področjih:

- epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb; - izobraževanje, svetovanje in zdravstvenovzgojno delovanje; - priprava in posodabljanje strokovnih navodil; - vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij; - sodelovanje pri skrbi za zdravje zaposlenih; - sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za izbor opreme in materiala prek javnih naročil; - sodelovanje pri strokovnih nadzorih; - sodelovanje v projektnih skupinah in komisijah.

Epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb V letu 2009 smo nadaljevali s spremljanjem pojavljanja MRSA, ESBL in VRE po klinikah in kliničnih oddelkih. Zajemamo nove primere kolonizacij in okužb skupaj in izračunavamo mesečne incidence na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD). Po preliminarnih podatkih za leto 2009 bo incidenca MRSA ostala blizu izračunane za leto 2008. Incidenca bakterij, ki izločajo betalaktamaze širokega spektra (ESBL) je bila tudi v letu 2009 v porastu. Pri pacientih zaznavamo porast ESBL ne le med izolati bakterije Klebsiella pneumoniae, temveč tudi pri Escherichia coli in to že ob sprejemu v bolnišnico. Nosilstvo VRE na KO za hematologijo, ki je bilo velik problem v letu 2008, je v drugi polovici leta 2009 v upadu. Skrbeli smo za opozorilni sistem za MRSA, VRE in ESBL v BIS-u. Pri aplikacijah BIRPIS še vedno nismo uspeli z vnosom kritičnih podatkov. Izobraževanje, svetovanje in zdravstveno vzgojno delovanje Že več let delavcem, ki se na novo zaposlijo v UKC Ljubljana, v okviru uvajalnih seminarjev predstavimo dejavnosti SPOBO in nekaj osnov preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Izobraževalno in svetovalno dejavnost zaposlenim izvajamo dnevno in ob razreševanju problemskih situacij, ki jih zaznamo sami ali so nam sporočene s strani zaposlenih. Večina izobraževanj v letu 2009 je potekalo na temo obvladovanja prenosov multiplo-odpornih bakterij in Clostridium difficile. SPOBO je aktivno sodeloval pri izobraževanju zaposlenih v zvezi z novo gripo. Organizirali in predavali smo na 16 seminarjih, na različnih oddelkih UKC in tudi izven UKC (URI Soča, Združenje hematologov). Vsega skupaj se je izobraževanja udeležilo skoraj 3000 ljudi vseh profilov. Aktivno smo sodelovali na Infektološkem simpoziju 2009 (Okužbe, povezane z zdravstvom). Sodelovali smo pri pripravi podiplomskega tečaja iz hospitalne higiene za medicinske sestre z višjo in visoko izobrazbo in sanitarne inženirje, ki bo potekal v letu 2010 in je pod okriljem Katedre za mikrobiologijo in Inštituta za mikrobiologijo MF v Ljubljani. Udeleževali smo se tudi drugih strokovnih srečanjih, kjer smo sodelovali aktivno ali pasivno kot udeleženci (priloženo poročilo o izobraževanju). Sodelovali smo na učnih delavnicah na področju bolnišnične higiene (bolničarke, strežnice, čistilke). Svetovali smo glede arhitektonskih rešitev, opreme in/ali zaščitnih ukrepov med izvajanjem del pri gradbenih projektih za katere smo bili zaprošeni.

125

Priprava in posodabljanje strokovnih navodil Sodelovali smo pri pripravi Programa preprečevanja legioneloz v UKC Ljubljana. Vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij SPOBO je aktivno sodeloval pri pripravi pandemskega načrta za obvladovanje nove gripe, ter pri pripravi smernic za obvladovanje gripe na republiškem nivoju. Vključeni smo tudi v regijsko skupino za pripravo na pandemijo. V letu 2009 večjih izbruhov nalezljivih bolezni nismo zaznavali, pomagali pa smo pri manjših, kjer je šlo za več prenosov multiplo-odpornih bakterij in Clostridium difficile. Večji problem pri prenosu multiplo odpornih bakterij smo zaznali proti koncu leta na nekaterih oddelkih. Sodelovali smo tudi pri obravnavi možnih bolnišničnih prenosov legioneloze, vendar zanesljivega prenosa legionele v UKC nismo dokazali. Sodelovanje pri skrbi za zdravje zaposlenih V letu 2009 je bil SPOBO glavni nosilec projekta »Cepljenje zaposlenih v UKC Ljubljana proti sezonski gripi in pandemski gripi«. V letošnjem letu smo prvič uvedli centralizirana cepilna mesta, ki so bila strokovno in materialno opremljena po predpisih. Skupaj smo cepili 1833 zaposlenih proti sezonski gripi kar je nekoliko več kot lansko leto in 1595 zaposlenih proti pandemski gripi. Vsega skupaj cepljenih (prostovoljci, svojci, kronični bolni, študentje MF). je bilo do 10.1.2010 5884. Precepljenost zdravstvenega osebja proti pandemski gripi je bila 21%, proti sezonski gripi 24,1%., kar je za nekoliko bolje kot v lanskem letu. S številkami ne moremo biti zadovoljni, čeprav so bistveno višje, kot so jih dosegali v drugih ustanovah, glede na izrazito negativno in nekritično propagando, ki ga je bilo cepljenje deležno v javnih medijih, pa menimo, da smo vseeno dosegli nek uspeh. UKC Ljubljana, bo moral preučiti način cepljenja zaposlenih v bodoče (vprašanje prenosa cepljenje na KIMDPŠ). Več let že sodelujemo s strokovnjaki Bolnišnice Golnik pri epidemiološkem sledenju kontaktov – zaposlenih in bolnikov, ki so prišli v stik s pacientom z aktivno tuberkulozo pljuč, z namenom preprečevanja okužbe z M. tuberculosis. Sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za izbor opreme in materiala prek javnih naročil Sodelovali smo pri oceni primernosti aparata za dezinfekcijo prostorov Sterinis in pri oceni primernosti materialov za prekrivanje centralnih žilnih katetrov. Sodelovanje pri strokovnih nadzorih Maja 2009 je Slovenijo obiskala inšpekcijska skupina ECDC za ugotavljanje stanja smotrne porabe antibiotikov in organizacije bolnišnične higiene. UKC Ljubljana (SPOBO) je predstavil situacijo v ustanovi. Sodelovali smo pri izrednih strokovnih nadzorih na KO za nevrologijo in na novi Pediatrični kliniki ter pri rednih strokovnih nadzorih na Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, KO za žilne bolezni in na rentgenskem inštitutu.

126

Sodelovanje v različnih projektnih skupinah in komisijah Sodelujemo v:

- Komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb UKC - Komisiji za kakovost; - Komisiji za antibiotike; - Delovni skupini za pripravo Programa preprečevanja legioneloz v UKC Ljubljana; - Komisiji za pripravo predlogov za kratkoročne in dolgoročne ukrepe za celovito sanacijo razmer

na KO za hematologijo; - Komisiji za pregled vseh prostorov v centralni stavbi, Zaloška 7. - Kriznem štabu v primeru pandemije virusa H1N1 - Nacionalni komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb - Komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb SB Brežice - Razširjeni strokovni kolegij za infektologijo

SPOBO je vključen v ARS projekt, ki ga vodi IVZ in sicer »Nacionalna presečna študija bolnišničnih okužb«. Sodelovali smo v štirih mednarodnih projektih pod okriljem ECDC in sicer:

- ESAC – pod projekt Hospital Use (presečna študija uporabe antibiotikih v bolnišnicah); - ESAC – pod projekt NH (presečna študija o uporabi antibiotikov v domovih za ostarele); - ECDIS – prevalenčna študija spremljanja okužb z Clostridum difficile - ABS - podprojekt Staphylococcus aureus bacteraemia

Poročila s teh projektov so bila preliminarno predstavljena v Helsinkih na 19 th ECCMID-u. Maja 2009 se je zaključil projekt spremljanja »Okužb kirurške rane« na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pri pacientih z vstavitvijo kolčne proteze na Ortopedski kliniki smo v zadnjem četrtletju 2008 spremljali pojav bolnišničnih okužb in se vključili v pilotni projekt spremljanja le-teh. Izsledke raziskave smo zaključili v maju 2009.

8.4. POROČILO KOLEGIJA HIGIJENIKOV Področje vodi pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za bolnišnično higieno in epidemiologijo. Deluje preko Kolegija higienikov – medicinskih sester za preprečevanje okužb in sanitarnih inženirjev, fizioterapevtov, radioloških inženirjev in strokovnjakov v laboratoriju (število članov 102). Povezuje se s Službo za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, s Komercialno službo za pripravo strokovnih kriterijev in standardizacije medicinsko potrošnih materialov, s Službo za razvoj poslovnih informacijskih sistemov, koordinira nadzore zdravstvene in okoljske inšpekcijske službe v skladu z zahtevami zakonodaje.

127

Aktivnosti v letu 2009: Standardizacija opreme in potrošnih materialov: - Pripravili smo standard namenskih vozičkov za izvajanje postopkov in posegov v skladu z dobro

prakso izvedbe postopkov tudi iz higienskega vidika. Nabava ustreznih vozičkov je bila uspešno realizirana preko javnega razpisa.

- V okviru javnega razpisa za razkužila smo dopolnili še nov artikel za dezinfekcijo ultrazvočnih sond, kar pomeni strokovno izboljšavo v preprečevanju prenosa okužb.

- Sodelovali smo v Komisiji za potrjevanje novih identov in analizirali smo posamezne zahtevke, ter na podlagi strokovnih in ekonomskih kriterijev dopolnjevali standarde materialov za UKCL.

- Ostaja nerešen problem potrošnih materialov, ki so vezani na aparature, ki se kupijo ali dobijo v obliki donacije brez zagotavljanja potrošnih materialov, kar se kaže kot osrednji problem neobvladovanja dodatnih stroškov.

- Projektni pristop uvajanja novih materialov v prakso in nadzor nad porabo materialov za zdravstveno nego in oskrbo je bil realiziran na področju uvajanja novih razkužil, uvajanja rokavic in materialov za inkontinenco.

- Vsake štiri mesece preverjamo porabo materialov /razkužil in rokavic/ v skladu z navodili, v sodelovanju Informacijskega centra, Komercialnega sektorja in Kolegija higienikov.

- Ob nabavi novih artiklov (manšete za merjenje krvnega tlaka) oblikujemo tudi standard uporabe potrošnih materialov in opreme in vključujemo tudi kriterije preventivnega servisiranja opreme in tako dopolnjujemo celostno pot obravnave materialov.

- Artikle za higieno rok smo dopolnili z litrsko embalažo, ki se lahko namesti v obstoječe stenske nosilce na ključ. S tem smo zmanjšali potrebo po košaricah ali drugih nosilcih, saj smo lahko izkoristili obstoječo opremo. Obenem smo ohranili možnost večjega nadzora nad porabo artiklov za higieno rok. Zaznali smo znatno povečanje porabe razkužil za roke, saj smo zaradi grozeče pandemske gripe povečali število stenskih razkuževalnikov za 220 kosov.

- Že od leta 2006 spremljamo in analiziramo porabo potrošno medicinskega materiala na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe, na katerega lahko delno ali v celoti lahko vpliva medicinska sestra s sodelavci v timu (Priloga 2).

- V strokovnih komisijah za javna naročila je sodelovalo 150 medicinskih sester. Vzpostavili smo sistem odgovornosti vodje strokovne komisije, da spremlja porabo določenih materialov in izboljšuje strokovno uporabo in sodeluje v obvladovanju stroškov.

Splošna higiena prostorov in opreme: Se izvaja na 180.000 m2 UKC Ljubljana površin v okviru Oskrbovalnih služb, Službe za higieno prostorov in opreme in je v hudih organizacijskih težavah zaradi pomanjkanja kadra

- Sodelujemo v usklajevanju skupnih rešitev tako v spremembah standarda čiščenja kot tudi v načrtovanju večjega vključevanja zunanjih izvajalcev čiščenja. Zunanji izvajalci čiščenja so vključeni že na 90.000 m2 površin. Nova Pediatrična klinika po preselitvi v nove prostore v letu 2009 pomeni povečanje potreb po čiščenju za 8% vseh dosedanjih površin, ki jih je potrebno čistiti, zato smo morali povečati udeležbo zunanjih izvajalcev čiščenja tudi na higiensko zahtevnejšem področju, kot je področje zdravstvene oskrbe otrok, kar pomeni potrebo po večjem nadzoru nad zunanjimi izvajalci v preprečevanju higienskih tveganj.

- Za obvladovanje splošne higiene smo enote v Bolnici dr. Petra Držaja predali v čiščenje zunanjemu izvajalcu, notranja Služba za higieno prostorov in opreme pa je prevzela novo Nevrološko kliniko, da smo racionalno uporabili obstoječe kadre.

Koordiniranje dejavnosti pridobitve vodovarstvenega načrta - Sodelovali smo v okviru Komisije za obvladovanje okužb UKCL, ki je pripravila navodila za

preprečevanje legioneloz. Naš prispevek je bil viden v realizaciji preventivnih ukrepov, v koordinaciji

128

vseh odgovornih skupin in posameznikov in v sodelovanju z zdravstveno inšpekcijo. V pripravi so kratka navodila za klinične oddelke, ki jih bodo odgovorni higieniki preverjali in dajali predloge za izboljšanje v praksi. Navodila so potrjena na Strokovnem svetu zavoda. Program je dopolnjen tudi za nove lokacije Pediatrične klinike in Nevrološke klinike in za področje Strojnih sistemov (Tehnično vzdrževalna služba)

Koordiniranje obiskov zdravstvene inšpekcije:

Da smo zagotovili prisotnost vseh odgovornih na lokacijah smo koordinirali obiske zdravstvene inšpekcije. Trenutno je osrednja vsebina nadzorov področje neoporečne vode in področje odpadkov in tudi nadzor nad navodili za preprečevanje okužb.

- Od zahtev zdravstvene inšpekcije potekajo aktivnosti za izdelavo shem vodovodnega omrežja in aktivnosti za zamenjavo zbiralnikov za infektivne odpadke.

- Obiski zdravstvene inšpekcije so bili v obliki rednih, izrednih in kontrolnih pregledov, kar pomeni skupaj 115 obiskov v letu 2009.

Aktivnosti v zvezi z Novo gripo: - V sodelovanju z MZ smo organizirali za UKCL in za primarni nivo zdravstva izobraževanje

zdravstvenih delavcev v okviru načrta za pandemijo. - V okviru UKCL pa smo sodelovali v t.i. kriznem štabu in se skupaj s SPOBO in Kliniko za infekcijske

bolezni in vročinska stanja aktivno vključili v izvedbo izobraževanj zdravstvenih delavcev in sodelavcev v obnovitvi preventivnih ukrepov pred širjenjem pandemske gripe. Sodelovali smo Tudi v organizaciji in izvedbi cepljenja zaposlenih.

- Pripravili smo materiale za izobraževanje po delovnih timih in higieniki na klinikah so izvedli učne delavnice o higieni rok in uporabi varovalnih sredstev.

- Sodelovali smo tudi pri pripravi kriznega načrta, predvsem pri ureditvi javnih poti z dodatno opremo za higieno rok in dodali informacije v obliki plakatov na vsa vstopna mesta v UKCL v sodelovanju vseh vodstvenih kadrov v zdravstveni negi in oskrbi ter pri logistiki preprečevanja prenosa okužb na vhodnih mestih, ki so bila predvidena za sprejem potencialnih pacientov v UKC Ljubljana (tehnološke in komunikacijske izboljšave). Sledili smo potrebam po potrošnih materialih za zdravljenje bolnikov v intenzivnih terapijah. Dodatno smo preverjali usposobljenost kadrov za potrebe intenzivnih terapij in dopolnjevali protokole za primer velikega povečanja pacientov zaradi predvidene pandemske gripe A (H1N1).

- Sodelovali smo v izobraževanju in organiziranju dopolnilnih izobraževanj na temo Nove gripe. Udeležencev je bilo 2200 v UKCL. Aktivno smo sodelovali tudi v izobraževanju drugih ciljnih skupin po Sloveniji. Ocenjujemo, da smo bili uspešni predvsem v dodatnem motiviranju zaposlenih na temo higiene rok in pravilne uporabe rokavic. V aktivnostih organizacije in izvedbe cepljenja je sodelovalo 40 medicinskih sester, kar pomeni v času cca. 400 delovnih ur.

Sodelovanje v skupinah za Strokovne nadzore v skladu s plani na področju kakovosti: - Strokovni nadzori, ki potekajo v okviru službe za kakovost vključujejo tudi področje Zdravstvene

nege in oskrbe in naša naloga je, da vključujemo tudi nadzor nad higienskimi pravili ravnanja izvajalcev na lokacijah, ugotavljamo prostorske in materialne možnosti varnega delovanja in preprečevanja prenosa okužb. Sodelovali sem na izvedbi strokovnega nadzora na Inštitutu za radiologijo, Ginekološki kliniki in KO za travmatologijo.

Vodenje kolegija higienikov UKCL. - Člani kolegija so medicinske sestre, sanitarni inženirji, fizioterapevti, rentgenski inženir,

laboratorijski strokovnjak. Vsi delujejo za področje preprečevanja in obvladovanja okužb. Imamo mesečne sestanke in usklajujemo naloge in razrešujemo dileme v zvezi z aktualnimi dogodki na področju obvladovanja okužb. Udeležba na sestankih je povprečno 80 %.

129

Izobraževanje kadrov iz osnov higiene v bolnišnici: - Redno smo vključeni v izobraževanje kadrov v zdravstveni negi in oskrbi, v uvajanju novo

zaposlenih, v izvajanje vaj študentov zdravstvene in medicinske fakultete. V letu 2009 smo preoblikovali program bolnišnične higiene in preprečevanja okužb za diplomirane medicinske sestre in ponovno smo soorganizatorji podiplomskega izobraževanja na MF iz bolnišnične higiene za medicinske sestre, sanitarne inženirje in fizioterapijo, kar je prispevek h kakovosti in varnosti pacientov tudi v UKCL.

Projekt ravnanja z odpadki

- V projektu ravnanja z odpadki smo dopolnili opremo zbiralnih mest s koši na kolesih, hkrati dopolnili plastične zbiralne vreče z modrimi vrečami za zbiranje odpadkov iz zdravstva, ki so nova kategorija odpadkov. Sistemsko ločevanje odpadkov bo dopolnjeno z zbiranjem plastične in papirne embalaže ter odpadkov, ki nastajajo pri izvajanju zdravstvene dejavnosti pa niso »infektivni« odpadki. Povprečna količina infektivnih odpadkov na pacienta na dan je 2.8 kg, kar je v skladu s podatki univerzitetnih bolnišnic v EU.

- Izpeljali smo učne delavnice na temo Higiene rok, Uporabe varovalnih - sredstev in Ravnanja z odpadki v UKC Ljubljana na vseh Klinikah in oddelkih. - Delavnice higiene rok in uporabe osebnih varovalnih sredstev se je udeležilo 3164 zdravstvenih

delavcev in sodelavcev, delavnic Ravnanja z odpadki v UKC Ljubljana pa 1905. Delavnice so vodili higieniki na Klinikah in Kliničnih oddelkih. Smo v zaključni fazi nabave 430 košev za UKC Ljubljana. Razpis za ustrezno plastično embalažo za infektivne odpadke v skladu z zakonodajo je v pripravi. Plakat s podrobnimi informacijami o ravnanju z odpadki je v pripravi.

Priloga 1: Plakati v UKC Ljubljana ločujemo odpadk;

Samolepilni plakat Higiena rok in samolepilni plakat Razkužimo roke

130

9. OBVLADOVANJE UPORABE ZDRAVIL IN POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA

9.1. KOMISIJA ZA ZDRAVILA UKCL

9.1.1. Naloge komisije za zdravila

- sodelovanje v postopkih zagotavljanja sodobnega izbora zdravil za zdravljenje in/ali preprečevanje bolezni na osnovi njihove terapevtske učinkovitosti, varnosti, kvalitete in farmakoekonomskih dejavnikov;

- spremljanje in predlaganje ukrepov za uvajanje sodobnih načel kakovostne farmakoterapije; - oblikovanje minimalnih standardov in predlaganje ukrepov za sodobno informiranje ter

izobraževanje vseh strokovnih profilov, ki se pri svojem delu srečujejo z zdravili - sodelovanje pri detekciji kritičnih mest v postopkih ravnanja z zdravili in pri preprečevanju napak pri

uporabi zdravil; - spremljanje neželenih učinkov zdravil (poročila) - spremljanje porabe zdravil v UKC (KC, klinični oddelki, primerjava z drugimi bolnišnicami v Sloveniji

in v tujini – zlasti najpogosteje predpisanih zdravil ter nekaterih posebnih skupin (biotehnološka zdravila, narkotiki, zdravila za redke bolezni, antidoti, antibiotiki, draga zdravila, v Sloveniji neregistrirana zdravila);

- sodelovanje v programih obvladovanja stroškov za zdravila; - sodelovanje v postopkih za javne razpise zdravil

9.1.2. Sestava

Komisijo sestavljajo specialisti medicinskih vej, farmacevti in ekonomisti z dodatnimi funkcionalnimi znanji s področja klinične farmakologije, klinične farmacije in farmakoekonomike. Seznam članov: Prim. Martin Možina (predsednik) Mag. Miha Benedik (namestnik) Prof. dr. Milan Čižman (predsednik Komisije za antibiotike) (1) Tajda Gala, mag. farm. (vodja Lekarne KC) Doc. dr. Janez Jazbec (2) Silva Jenko, mag. farm. Prim. Borut Kolšek Irena Korošec, mag. farm** (vabljena predstavnica Lekarne) Prof. dr. Anton Mesec Prof. dr. Živa Novak Antolič Dalja Obersnel, mag. farm. Prof. dr. Slavko Rakovec (3) Petra Samsa, univ. dipl. oec. (Komercialni sektor) Prof. dr. Branka Stirn Kranjc Bojan Uran, univ. dipl. oec. mag. Primož Gradišek (Krg/CIT) (4) Komisija je pri obravnavi specifične tematike povabila k sodelovanju tudi druge strokovnjake.

131

9.1.3. Nova zdravila na listi UKC Ljubljana

Osnovna naloga KZKC v procesih obvladovanja stroškov za zdravila je obravnava in uvrst itev novih zdravil na listo UKC. KZKC je že pred leti poostrila kriterije za uvrstitev na listo, dodatno pa smo jih zaostrili tudi v letu 2009. V letu 2009 smo veliko pozornosti posvetili tudi farmakoekonomskim podatkom. Dopolnili smo naslednje dokumente:

- dopolnilo Pravilnika/poslovnika KZKC (z navodili za obravnavo doniranih zdravil); - dopolnitev predloga novih smernic za postopek razvrščanja predlaganih novih zdravil na listo

UKC; - predlog standardiziranega postopka za zdravila posebnega pomena z natančnimi vključitvenimi

in izključitvenimi kriteriji, spremljanjem (ne)učinkovitosti in zapletov. Dopolnili smo seznam učinkovin oz. zdravil, ki naj bi bile v UKC pod posebnim nadzorom tako glede odobrenih indikacij, pravilne uporabe kakor tudi glede stalnega nadzora cen in skupnih stroškov (npr. biološka zdravila, zdravila za zdravljenje redkih bolezni, nizkomolekularni heparini, nespecifični imunoglobulini, albumini, setroni, eptakog alfa (NovoSeven). Rezervni antibiotiki, novi antimikotiki, infuzijske raztopine…). Na ta seznam smo dodali še rentgenska kontrastna sredstva. Predlagali smo tudi, da bi v UKC oblikovali skupine primerljivih zdravil in jih uporabili v javnih razpisih – na ta način bi vzpodbudili konkurenco in dosegli boljše ekonomske pogoje (npr. nizkomolekularni heparini, epoetini, setroni, zdravila, ki se uporabljajo v postopkih umetne oploditve, rentgenska kontrastna sredstva). Komisija je pri razvrščanju novih zdravil na listo upoštevala predvsem načela:

- novo zdravilo je bistveno bolj učinkovito od predhodnih zdravil - novo zdravilom je bistveno varnejše od predhodnih - razmerje učinkovitosti in varnosti je ugodnejše; - novo zdravilo izkazuje tudi stroškovno učinkovitost - predlagano zdravilo je ob primerljivi učinkovitosti in varnosti tudi ekonomsko ugodnejše.

Vedno pogosteje so nova zdravila resda nekoliko bolj učinkovita, vendar pa nesorazmerno dražja od predhodnih. V takih primerih je KZKC zdravilo uvrstila na listo le za močno skrčene indikacije in/ali posamezne bolnike, ki cenejših zdravil niso prenašali oz. so bila zanje kontraindicirana. Skupna poraba novih zdravil na bolnišnični listi je bila v letu 2008 zelo majhna (< 10.000. EUR), za 2009 teh podatkov še nimamo. Velik delež stroškov za nova zdravila v 2009 je predstavljalo zdravilo Myozyme (cca 300.000 EUR) za otroka z genetsko motnjo presnove. Med generičnimi zdravili smo uvrstili na listo samo, če so bila cenejša. Komisija je odobrila le 7 zdravil z novimi učinkovinami in brez večjih omejitev predpisovanja; 9 zdravil je bilo odobrenih na zahtevo klinike na ime posameznih bolnikov (*). Zdravila s skupno 7 novimi učinkovinami je bilo doniranih (**). Ostalih 160 »novih« identov pa predstavljajo drugačne jakosti, oblike oz. enakovredne zamenjave, ki jih je v skladu z dogovorom izvajala Lekarna za zagotovitev nemotene oskrbe z zdravili, ki so bila odobrena že v prejšnjih letih.

132

Tabela 22: Nove učinkovine

UČINKOVINA IME ZDRAVILA INDIKACIJA/SKUPINA fondaparinuks ARIXTRA Nova molekula KZKC Galsulfaza NAGLAZYME Nova molekula KZKC * Rivaroksaban XARELTO Nova molekula KZKC** Nesiritid NATRECOR Nova molekula KZKC* Flucitozin ANCOTIL Nova molekula KZKC* Treosulfan OVASTAT Nova molekula KZKC Mekasermin INCRELEX Nova molekula KZKC* Aliskiren RASILEZ Nova molekula KZKC metilnaltrekson RELISTOR Nova molekula KZKC* Azacitidin VIDAZA Nova molekula KZKC** Doripenem DORIBAX Nova molekula KZKC Sugamadeks BRIDION Nova molekula KZKC Fibrinogen HAEMOCOMPLETAN KZKC* Tocilizumab ROACTEMRA Nova molekula KZKC** Etorikoksib ARCOXIA Nova molekula KZKC** Ustekinumab STELARA Nova molekula KZKC** gadoverselamid OPTIMARK Nova molekula KZKC** Vakcina H1N1 PANDEMRIX Nova molekula Klofarabin EVOLTRA Nova molekula KZKC** Rifabutin MYCOBUTIN Nova molekula KZKC* Nafenilacetat AMMONUL Nova molekula KZKC* Desatinib SPRYCELL Nova molekula KZKC*

Donirana zdravila so dobila le začasni ident. Pandemrix je bil urgentno odobren zaradi epidemiološke situacije v Sloveniji za postopke vakcinacije proti novi gripi. Ostale vloge so bile zavrnjene ali odložene do pridobitve dodatne dokumentacije oz. farmakoekonomskih podatkov.

9.1.4. Komisija in javni razpisi zdravil Komisija se je aktivno vključila v priprave za javni razpis zdravil 2009/10. Predlagala je ukrepe, ki naj bo zvečali kompetitivnost posameznih proizvajalcev zdravil medsebojno zamenljivih in primerljivih zdravil. Komisija je predlagala, da bi med več enakimi zdravili, ki so tudi ekonomsko enakovredna, izbrali samo eno. V letu 2008 je namreč predpisovanje in dajanje enakovrednih zdravil z različnimi zaščitenimi imeni različnih (tudi 4) proizvajalcev, povzročalo veliko težav tako zdravnikom kot negovalnemu osebju, ker so se imena dobavljenih zdravil stalno menjala. Na ta način bi se zmanjšalo tudi tveganje napak. Med sicer enakimi zdravili, bi imelo prednost tisto, s katerim smo imeli v zadnjem času največ izkušenj. Ta kriterij bi moral biti naveden tudi v razpisu. V novi razpis bi bilo treba uvrstiti tudi primerljiva zdravila – zdravila različnih učinkovin, vendar z enakim ali podobnim načinom delovanja in za enake indikacije. Ta način je že uveljavljen v tujini in lahko pripomore k znižanju cene. Za ta način razpisa bi bili primerni nizkomolekularni heparini, setronski antiemetiki (5HT3 antagonisti), PPI, ACE inhibitorji in sartani ter še nekatere skupine zdravil (insulini?). Komisija je zahtevala, da Komercialna služba in Lekarna takoj po razpisu pripravita nove kataloge zdravil in poskrbita za dobro informiranost zdravnikov in sester!

133

9.1.5. Terapevtske smernice KZKC je ob uvrstitvi na listo zahtevala, da morajo klinike, ki so največji porabniki zgoraj navedenih zdravil, pripraviti natančne terapevtske smernice za njihovo uporabo. Do sedaj je smernice poslalo le malo klinik in še to samo za nekaj indikacij. Natančne smernice omogočajo optimalno zdravljenje, zmanjšano 45 tveganje za napake, zmanjšanje stroškov za zdravila in notranji nadzor. Na ta način lahko pomembno vplivajo na izboljšanje kvalitete predpisovanja in zmanjšanje stroškov.

9.1.6. Seje KZKC je imela v letu 2009 šest rednih sestankov, ter več izrednih in ad hoc sestankov oz. sestankov manjših delovnih skupin. Posamezni člani KZKC smo imeli še vrsto neformalnih informacijsko konzultacijskih sestankov s predstojniki oz. drugimi specialisti kliničnih oddelkov. KZKC je postopke uvrščanja novih zdravil na listo v skladu s sodobnimi strokovnimi spoznanji zaostrila do še sprejemljive meje; nadaljnje omejevanje pogojev in obsega liste pa bi vodilo v manj kvalitetno farmakoterapijo oz. zaostajanje glede na druge primerljive bolnišnice v SLO in tujini. Člani komisije so na sejah pogrešali ustrezno informacijsko podporo, ki jo lahko zagotovi le dobra računalniška oprema. KZKC je predlagala oz. sprejela sklep, da morajo imeti na sejah v letu 2010 čim več članov prenosne računalnike; za predstavnike Lekarne, komercialne službe in za predsednika komisija naj bi to bilo obvezno.

9.1.7. Donirana zdravila Člani KZKC so večkrat opozorili na potrebe po strokovnem nadzoru tistih doniranih zdravil, ki po začetni uporabi doniranih vzorcev UKC obvezujejo za nadaljevanje uvedenega zdravljenja kasneje. Komisija podpira donacije in predlaga čim krajši postopek, vendar morajo tudi ta zdravila dobiti soglasje. Tudi za nova donirana zdravila morajo biti pripravljene jasne smernice. Donacije naj se po možnosti uporabljajo samo na enem oz. na čim manj oddelkih, ki morajo biti dobro informirani o novem zdravilu. KZKC je ugotavljala tudi primere kompeticije doniranih zdravil z zdravili, ki so bila izbrana na javnem razpisu. Še večji problem so predstavljala draga zdravila, ki jih je sponzor zagotovil le za začetek zdravljenja, klinike za nadaljevanje zdravljenja niso imele dovolj sredstev.

9.1.8. Cenik zdravil Novi Pravilnik o cenah zdravil je nepričakovano zvečal cene številnih zdravil, ki se ne predpisujejo na recept in se uporabljajo samo v bolnišnicah. Večinoma je šlo za že itak draga zdravila. Med temi zdravili so tudi tista, za katere smo predlagani poostreni režim nadzora. Cene generičnih zdravil, ki se sicer izdajajo na recept, so se občutno zmanjšale, večinoma zaradi novih postopkov ZZZS dvokrožnih postopkov o referenčnih cenah in pogajanjih za zdravila. Cene inovativnih zdravil, ki še nimajo zamenljivih zdravil, pa so se večinoma občutno zvečale zaradi novega Pravilnika o cenah.

134

9.1.8. Komisija za zdravila in primerjalna analiza porabe zdravil 2008/2009 Vrednost izdanih zdravil, upoštevajoč ponderirane dejanske cene, se je v primerjavi z letom 2008 zvečala od 40 na skoraj 44 milijonov EUR, kar je precej nad pričakovanji. Tolikšno povečanje je presenetljivo tudi zaradi motenj dobave (zaradi težav v tehnološkem postopku) zdravila Cerezyme in zaradi tega bistveno manjše porabe tega zdravila. Gre za začasne ocene, saj natančni podatki še niso zbrani. V razvitih državah EU in ZDA planirajo povečanje porabe zdravil v univerzitetnih bolnišnicah med 10 in 15%. Delež zdravil v celotni masi odhodkov UKC je ostal na podobni ravni kot preteklo leto (10-11%). Pomembni premiki so znotraj nekaterih posameznih zdravil oz. skupin zdravil: Med vsemi skupinami je opazen največji porast stroškov v skupini L (zdravila z delovanjem na novotvorbe). V tej skupini so poleg zdravil za zdravljenje raka še imunomodulatorji in zdravila, ki se uporabljajo pri transplantacijah. Stroški za nizkomolekularne heparine (skupno 1.2 mio) in epoetine so bili v letu 2009 podobni kot v letu 2008. Poraba albuminov se je zvečala za 10%. Zmanjšali so se stroški za antacide, H2 antagoniste in PPI ter za antagoniste 5HT3 in benzodiazepine. Nekoliko so se zvečali stroški za plazemske nadomestke, enteralno prehrano, insuline in nekatera zdravila »sirote« oz. za zdravila za zdravljenje redkih bolezni, katerih prevalenca je < 5/10.000 prebivalcev (agalsidaza, aglikozidaza in podobna zdravila). Predstavniki Komisije so si v nacionalnih strokovnih telesih prizadevali, da bi povračilo za ta izredno draga zdravila, po zgledu drugih držav EU, v celoti prevzela ZZZS oz. da bi se financirala iz posebnih nacionalnih fundacij. Komisija ocenjuje, da cene v povprečju niso glavni vzrok za zvečanje stroškov. Glavni vzrok zvečanih stroškov za zdravila je zvečana količinska poraba nekaterih zdravil oz. skupin zdravil, ki so že daljši čas na listi. Poraba je v nekaterih primerih bistveno odstopala od tiste, ki so jo predstojniki napovedali v vlogi za odobritev identa. Komisija nima pooblastil niti kadrovskih možnosti, da bi sproti nadzorovala in preverjala notranje vzroke za zvečano porabo znotraj kliničnih oddelkov in predpisovanje v okviru sprejetih smernic. To je predvsem redna naloga in odgovornost strokovnih kolegijev oz. vodstev posameznih oddelkov oz. klinik. Pri tem je potrebno pripomniti, da Komisija ne razpolaga z nobenimi podatki, ki bi nakazovali, da je količinsko zvečanje porabe posledica neustreznega predpisovanja. Podrobna strokovna in ekonomska analiza porabe zdravi bosta predstavljeni v posebnem dokumentu. Ponovno se je pokazalo, da Komisija kot skupina strokovnjakov različnih strok oz kot posvetovalno telo ne more izvajati vseh nalog na področju racionalne nabave, predpisovanja in spremljanja porabe zdravil UKCL. Po vzoru drugih bolnišnic v svetu nujno potrebuje močno organizacijsko enoto, ki bi opravljala izključno naloge s področja klinične farmakologije in terapevtke in tako zagotavljala strokovno podporo za racionalno uporabo več kot 2300 zdravil, kolikor jih je trenutno na listi UKC. Komisija ugotavlja tudi, da se ne upoštevajo sklepi strokovnega sveta UKCL, ki obvezujejo zdravnike UKC k poročanju o resnih neželenih učinkih zdravil, za kar obstajajo vsi objektivni pogoji (formular, navodila, možnost konzultacije) na spletnih straneh UKC. Neželeni učinki tudi niso ustrezno šifrirani v bolniških popisih. Nedavna analiza sprejemov na internistične oddelke UKC v Ljubljani je pokazala, da je bilo kar 5.7% vseh sprejemov zelo verjetno posledica neželenih učinkov!

135

9.1.9. Zaključek Komisija za zdravila je v letu 2009, upoštevajoč realne možnosti, znotraj katerih je delovala, korektno opravila načrtovane naloge. Z okrepitvijo strokovnih služb in ob dobri informacijski podpori je možno delo še izboljšati. Natančnejša primerjalna analiza porabe po posameznih farmakoterapevtskih skupinah in po učinkovinah posebnega pomena bo predstavljena naknadno skupaj z revidiranimi predlogi za izboljšanje transparentnosti in večje racionalizacije nabave in porabe zdravil.

9.2. KOMISIJA ZA ANTIBIOTIKE UKCL Komisija za antibiotike se je v letu 2009 sestala na treh sestankih. Komisija je v letu 2009 pod novim vodstvom sprejela novo strategijo in poslovnik dela. Poleg manjših problemov, ki so povezani s protimikrobnim zdravljenjem, je komisija obravnavala predvsem probleme rezistentnih bakterij, pripravila ukrepe na področju predpisovanja antibiotikov in v dogovoru z Medicinsko fakulteto uvajala sistem nadzora nad bakterijsko odpornostjo po posameznih enotah UKC. Za leto 2008 so na Inštitutu za ikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani pripravili podroben prikaz občutljivosti bakterij za antibiotike v UKC, ki je objavljen na spletnih straneh UKC, v letu 2010 bodo podatke dopolnili še s podatki o občutljivosti bakterij po posameznih enotah UKC za trimesečna obdobja. Komisija je spremljala porabo antibiotikov po posameznih enotah UKC Ljubljana, ki v celoti nekoliko narašča. Poleg ukrepov za omejitev porabe, ki so v teku, je potrebno sprotno preverjanje kvalitete podatkov o porabi. V tabeli so prikazani sklepi sestankov Komisije in stanje njihove realizacije. Tabela 23: Sklepi sestankov Komisije za antibiotike

DATUM: SKLEP REALIZIRANO 17.4.2009 Komisija sprejme sklep: Vodja komisije organizira sestanek s konziljarnimi

zdravniki Infekcijske klinike in mag. Silvo Jenko. Na sestanku bomo razpravljali o odobravanju rezervnih antibiotikov po telefonu in podpisovanju infektologov z ali brez njihove vednosti. Komisija sprejme sklep: do jeseni komisija pripravi spremenjen obrazec za naročanje rezervnih antibiotikov skupaj z računalničarjem, ki pripravlja informacijsko podporo za lažjo analizo napotnic za rezervne antibiotike.

Opravljen pogovor na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja zaenkrat brez pripomb, ostalo v realizaciji (osnutek obrazca je v pripravi)

17. 4. 2009 Komisija sprejme sklep: Mag. Jenko do naslednje seje sestanka komisije pripravi analizo porabe valganciklovirja po oddelkih, nato pa se bomo dogovorili za morebitne ukrepe.

V realizaciji, razvrstitev valganciklovirja na rezervno listo ni potrebna, uporaba je omejena na določene oddelke

17. 4. 2009 Komisija sprejme sklep: prof. dr. Čižman distribuira podatke o porabi protimikrobnih zdravil posameznim članom komisije, zaposlenim v UKC Ljubljana, za področje, ki ga strokovno pokrivajo. Poslani podatki naj vsebujejo porabo za celotni klinični center, kliniko in klinične oddelke.

Realizirano

17.4.2009 Komisija sprejme sklep: Podrobno strategijo pripravita do naslednjega sestanka Realizirano

136

komisije vodja komisije prof. dr. Bojana Beović in mag. Silva Jenko in lekarne UKC.

12. 6. 2009 Komisija sprejme sklep: mesečni podatki o porabi antibiotikov v UKC Ljubljana se pošiljajo notranjim članom UKC Ljubljana.

Realizirano

12. 6. 2009 Komisija sprejme sklep: prisotni člani Komisije se strinjajo s predstavljeno vizijo, strategijo in poslovnikom z dopolnitvami.

Realizirano.

12. 6. 2009 Komisija sprejme sklep: UKC zaprosi Agencijo za zdravila, da zdravilo valganciklovir uvrsti na listo nujno potrebnih zdravil v državi in nato sproži postopek, za možnost predpisovanja zdravila na recept. Doc. dr. Samo Zver, dr. med., bo do naslednjega sestanka Komisije pripravil po vzoru za zdravilo, ki ga uporabljajo na KO za hematologijo in pri katerem so uspeli spremeniti način predpisovanja iz belih na zelene recepte.

Realizirano, zdravilo se predpisuje na recept

12. 6. 2009 Komisija sprejme sklep: v jesenskem času bo Komisija pripravila posebno sejo, ki bo obravnavala problem gramnegativnih bakterij, ki izločajo ESBL. KO za hematoonkologijo pediatrične klinike bo pripravil predstavitev lastnih izkušenj na tem področju, Inštitut za mikrobiologijo pa podrobnejše podatke o posameznih oddelkih.

Prvi del realiziran, drugi še ne (pediatrija).

12. 6. 2009 Komisija sprejme sklep: člani komisije se z indikacijami za doripenem v UKC Ljubljana strinjajo.

Realizirano.

23.10.2009 Bakterije, ki izločajo ESBL so v UKC Ljubljana prisotne v deležu in številu, ki zahteva ukrepanje na področju predpisovanja antibiotikov.

Strokovni sklep potrdil, realizirano

23.10.2009 Komisija se strinja s predlaganimi ukrepi za zajezitev problema enterobakterij, ki izločajo ESBL na področju predpisovanja antibiotikov, ki jih je treba dopolniti s podrobnejšimi navodili za izkustveno predpisovanje antibiotikov za posamezne oddelke (priloženo). Med izjeme dodamo bolnike z endoftalmitisom, ki prejmejo izkustveno ceftazidim. Na KO za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana bodo cefalosporinske antibiotike predpisovali pri bolnikih koloniziranih z bakterijami odpornimi proti drugim antibiotikom. Za bolnišnične okužbe sečil priporočamo izkustveno zdravljenje z aminoglikozidi. Predsednica Komisije bo pripravila izobraževanje za enote UKC po dogovoru s predstojniki enot. Ukrepe bomo spremljali z mesečnimi podatki o porabi cefalosporinov po enotah UKC. Učinkovitost ukrepov bomo ocenili s ponovno analizo pogostnosti enterobakterij, ki izločajo ESBL čez pol leta.

Strokovni sklep potrdil, realizirano

23.10.2009 Komisija zaprosi Inštitut za mikrobiologijo za sporočanje MIK vankomicina pri sevih MRSA osamljenih iz hemokultur.

zaprošeno

23.10.2009 Komisija zaprosi Inštitut za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana, da spremeni mejne vrednosti za koncentracijo vankomicina.

realizirano

23.10.2009 Nova priporočila za odmerjanje vankomicina in določanje terapevtskih koncentracij se objavijo na spletnih straneh UKC Ljubljana.

realizirano

23.10.2009 Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo posreduje letno poročilo o občutljivosti bakterij v UKC Ljubljana v elektronski obliki. Poročilo se nato objavi na spletni strani UKC.

Izvršeno, poročilo za leto 2008 je na spletni strani

23.10.2009 Na naročilnico za rezervne antibiotike je treba nalepiti bolnikovo nalepko. realizirano

137

9.3. POROČILO O OBVLADOVANJU PORABE POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA V LETU 2007, 2008, 2009, NA KATEREGA LAHKO DELONO ALI V CELOTI VPLIVA ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA

Z obvladovanjem stroškov potrošno medicinskih materialov, na katere lahko vpliva zdravstvena nega in oskrba smo celostno pristopili v letu 2006. Vključili smo nadzor nad določenimi materiali, ki smo jih ocenili kot velike po vrednosti ali izstopajo po porabi na kos in tako zaradi velike količinske porabe pomenijo večji strošek. Obvladovanje pomeni usklajevanje potreb s strokovnimi kriteriji za materiale. V strokovnih kriterijih upoštevamo tako primernost materiala, obliko, velikost, količine in način pakiranja, upoštevamo higienske zahteve in ekonomske ter ekološke kriterije Sledenje potrebam preko komisije za nove idente in usklajevanje novosti z vsebinami standarda dela in s standardi vzdrževanja materialov za večkratno uporabo. Uvedba protokola seznanjanja zaposlenih z novimi materiali, reklamacijskih postopkih, vplivu na naročanje, shranjevanju, evidentiranju, nadzoru nad standardno izvedbo postopkov in posegov, v urejanju šifranta, sodelovanju s številnimi posamezniki in skupinami v koordinaciji ter podpori Strokovnega sveta zdravstvene in babiške nege ter oskrbe in predvsem kolegija higienikov, ki je odigral v realizaciji uvajanja novosti v prakso odločilno vlogo. V pregled so bile vključene naslednje skupine materialov po nazivu klasifikacije v šifrantu materiala:

07 Obvezilni material in material za oskrbo stome, 11 Medicinski material za enkratno uporabo, 12 Kontaktna embalaža iz Lekarne, 14 Medicinski pribor za večkratno uporabo, 18 Razkužila in sredstva za nego rok, 19 Lekarniško trgovsko blago.

138

Tabela 24: Poraba potrošno medicinskega materiala na nivoju UKC v letih 2008 in 2009.

Podatke o količini in vrednosti dejanske porabe v primerjavi 2008 in 2009 za UKC smo sistematično pregledali in v prvem koraku ugotovili, da je razlika v dejanski porabi vezana na večjo porabo materialov in v izjemnih primerih na ceno posameznega artikla. Vseh identov v analiziranih skupinah je 4.504. Skupna vrednost porabe odstopa za 7,03% (indeks 107,03), nominalno za 1.500.062€ več. Vrednost porabe v letu 2008 je bila 21.351.828€, v letu 2009 pa 22.851.890€. Indeks vrednosti zaradi spremembe cen je 100,85 kar pomeni, da so se cene v povprečju zvečale za manj kot 1%. Povzetek: Stroški so večji za 7,03% na račun večje količinske porabe, kljub manjšemu povišanju cen materialov. Podrobneje smo pregledali skupino materialov, kjer je razlika v dejanski vrednosti visoka. To je skupina 11, Medicinski materiali za enkratno uporabo. Ker je v tej skupini kar 2.903 identov, smo jih razvrstili po področju uporabe v smiselne podskupine: 11A - materiali, ki so vezani na OP področje, 11B - materiali, ki so vezani na bolnike v intenzivni negi in intenzivni terapiji, podskupina 11C vključuje pripomočke za nego bolnika, 11D je skupina rokavic, 11E vključuje anastezijski material in material za respiratorno terapijo, 11F so drugi pripomočki, 11G sterilizacija in 11H material za endoskopijo. Tabela 25: Poraba materialov v preiskovanih skupinah na nivoju UKC v letih 2008 in 2009 s podskupinami skupine 11,

Medicinski materiali za enkratno uporabo.

139

Skupna vrednost porabe v skupini 11, Medicinski material za enkratno uporabo odstopa za 8,04% (indeks 108,04), nominalno za 1.385.209€ več. Vrednost porabe v letu 2008 je bila 17.238.055€, v letu 2009 pa 18.623.263€. Graf 7: Razlike v vrednosti porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2009 glede na leto 2008

Najbolj odstopa v nominalni vrednosti skupina materiala 11, medicinski material za enkratno uporabo v vrednosti 1.385.209€, s podskupino 11B, intenzivna nega in intenzivna terapija v vrednosti 822.067€. Sledita ji podskupini 11E, anestezijski material in respiratorna terapija v vrednosti 235.537€ ter 11A, operacijski material v vrednosti 123.670€ več v primerjavi z letom 2008. Za 110.558€, to je za 14,45% ima večjo porabo v letu 2009 skupina 18 Razkužila in sredstva za nego rok (nova gripa). Obvezilni material in material za oskrbo stome ima zmanjšano vrednost porabe za 38.137€ v primerjavi z letom 2008 na račun nižjih cen, kljub količinskemu porastu za 1,11%

140

Graf 8: Povečana vrednost porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2009 po vrednosti in procentnem deležu od skupaj 1.538.198€.

Na prvem mestu po presežni vrednosti so skupine katetrov, kanil, CVK katetrov, aspiracijski katetri, zbiralne vrečke, brizge, elektrode, cevi, tubusi, varovalna sredstva in transfuzijski sistemi (skupina 11B-Intenzivna nega in intenzivna terapija), kar skupaj pomeni 822.067€. Vrsta in poraba teh materialov je vezana na doktrino zdravljenja in zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre imajo samo manjši vpliv na porabo materialov. Lahko samo optimizirajo postopke in procese, ki jih narekujejo bolnikove potrebe, tako da izvajajo postopke po sprejetih standardih zdravstvene nege, preko dokumentiranja porabe materialov. Vsi strokovni nadzori v zdravstveni negi imajo v protokolu spremljanje porabe materialov.

141

Tabela 26: Poraba materialov po klasifikacijah, ki presegajo razliko v vrednosti nad 50.000€ na nivoju identa v UKC v letih 2008 in 2009.

V primerjavi izdanega blaga v letih 2008 in 2009 je razlika v vrednosti na posameznih materialih presegla 50.000€ . Presežki so nastali zaradi: - zamenjave materialov v letu 2009 (pribor za harmonični skalpel ,razkužilni robčki za površine,

sistem za avtotransfuzijo, plašč operacijski, brizge) - uvedbe novih materialov v letih 2008 in 2009 (sistem za infuzijo in transfuzijo, elektrode in

pripomočki, sistem za invazivno merjenje tlaka, OP material za KV kirurgijo, pripomočki in senzorji za anestezijo, razen OP material, blago za brezigelni odvzem, sistem za suho gretje infuzijskih in transfuzijskih tekočin)

- zaščite proti novi gripi (rokavica-nesterilna preiskovalna).

142

Tabela 27: Poraba materialov po glavnih klasifikacijah, ki presegajo razliko v vrednosti pod - 50.000€ na nivoju identa v

UKC v letih 2008 in 2009.

V primerjavi izdanega blaga v letih 2008 in 2009 je zmanjšana vrednost porabe na posameznih materialih pod 50.000€ . Razlika v zmanjšani vrednosti je na nekaterih klasifikacijah zaradi: - zamenjave materialov z novimi v letu 2009 (pribor za harmonični skalpel, razkužilni robčki za

površine, sistem za avtotransfuzijo, plašč operacijski, brizge

143

Tabela 28: Poraba rokavic na nivoju UKC v letih 2008 in 2009.

Pri podrobnejši analizi grupe 11D, rokavice, ugotavljamo, da je količinska poraba vseh rokavic večja za 2,28%. Vrednostno je poraba večja za 4,78%, v nominalni vrednosti je to 33.548€. Vrednostni presežek je nastal predvsem na račun višjih cen (indeks 103,65). Že v letu 2007 smo začeli s sistematičnim pristopom obvladovanja porabe rokavic. Po izboru rokavic na javnem razpisu smo pristopili k poučevanju pravilne uporabe rokavic preko glavnih medicinskih sester, higienikov in pedagoških medicinskih sester z dodatnimi informacijami o preprečevanju prenosa okužb. Obenem smo pristopili k obvladovanju zalog materiala na oddelkih in analizirali porabo rokavic v sodelovanju s Službo za poslovno informatiko vsake štiri mesece. Graf 9 in10: Poraba rokavic na oskrbni dan v letih 2008 in 2009 Graf 2 in 3 prikazujeta razmerje porabe različnih vrst rokavic, ki je v obeh letih podoben. Poraba preiskovalnih rokavic na oskrbni dan je bila v letu 2008 25,4 v letu 2009 pa 25,9 rokavice, kar je predstavlja zmeren trend količinskega porasta.

144

Povzetek analize porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2008 in 2009, na katerega lahko delno ali v celoti vpliva zdravstvena nega in oskrba Skupna vrednost porabe za leti 2008 in 2009 odstopa za 7,03%, nominalno za 1.500.062€ več. Vrednost porabe v letu 2008 je bila 21.351.828€, v letu 2009 pa 22.851.890€. Skupna vrednost porabe za leti 2007 in 2008 je odstopala za 4,35%, nominalno za 892.154€ več. Razlika vrednosti za leti 2008 in 2009 se približuje podvojitvi glede na razliko vrednosti v letih 2007 in 2008 (indeks 168,14). Poraba materialov, postaja merljivo obvladljiva. Materiali so bili sistematično obravnavani preko odgovornih posameznikov in skupin za pripravo strokovnih kriterijev. Novi materiali so bili vpeljani v prakso preko strokovnih in stroškovnih kriterijev, v intenzivnem sodelovanju preko Strokovnega sveta zdravstvene in babiške nege ter oskrbe in predvsem preko kolegija higienikov UKCL. Podatki pridobljeni preko Komercialnega sektorja, Lekarne ter Plansko analitske službe so bili analizirani v Službi za razvoj poslovno informacijskega sistema, Zdravka Kopač in dopolnjeni s komentarji Vodstva zdravstvene nege UKCL, Mojca Dolinšek. Predlogi za nadaljnje korake: 1. Šifrant materialov je potrebno sistematično pregledovati in urejati tudi za potrebe spremljanja in

analiz za področje zdravstvene nege in oskrbe s sodelovanjem pooblaščenih predstavnikov ZNBN in oskrbe.

2. Ugotavljamo, da so določeni materiali uvrščeni v neustrezne skupine oz. klasifikacije materialov ali pa so celo nerazvrščeni, kar pa pomembno vpliva na prikazovanje vrednosti posamezne klasifikacijske skupine.

3. Skupina 11, Materiali za enkratno uporabo, je še vedno neustrezno poimenovana in jo je potrebno preoblikovati v nove skupine materialov, ki bodo bolje opredeljevale materiale, s t.i. govorečimi naslovi skupin materialov. Oznaka za uporabo materiala za enkratno oz. večkratno uporabo mora biti izven poimenovanja klasifikacije. Za potrebe analize je bilo potrebno smiselno grupirati materiale in vsak sprememba mora vsebovati soglasje uporabnikov in tudi tistih, ki kontrolirajo sistem.porabe.

4. Nadaljevali bomo s strokovnimi nadzori na področju zdravstvene nege in oskrbe, kjer bomo intenzivno pregledovali obvladovanje nabave in porabe preko WIN pisa.

5. V povezavi s Komercialnim sektorjem in Službo za razvoj poslovno informacijskega sistema bomo nadaljevali redno sledenje porabe materialov z namenov obvladovanja stroškov in količin materialov, v skladu s kakovostno obravnavo pacientov.

145

10. SODELOVANJE Z DRUGIMI INŠTITUCIJAMI Sodelovanje z zunanjimi institucijami v letu 2009 (države Evrope)

1. Eurotransplant 2. EBMT – European Bone Marrow Transplantation 3. ELTR – European liver transplant registry 4. European Renal Association-European Dialysis and Transplant Association (ERA-EDTA). 5. EARSS - European Antimicrobial Resistance Surveillance System 6. EUCAST - European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing 7. IFIC - International Federation of Infection Control 8. Department of Immunology and Rheumatology, Medical School, University of Pécs, Hungary 9. Department of Rheumatology, University Hospital Zurich, Switzerland 10. Rheumatism Research Centre Berlin, Epidemiology, Berlin, Germany 11. Department of Rheumatology, Internal Medicine III, Medical University of Vienna, Vienna,

Austria 12. Department of Medicine & Surgery, Division of Medicine I & Rheumatology, University of

Florence, Italy 13. Študijski center Nemškega kirurškega združenja za kirurgijo v Heidelbergu, Univerzitetna

kirurška klinika Heidelberg 14. Univerza v Pavii, Oddelek za hepatopankreatično kirurgijo 15. Bolnišnica Cattinara,Trst, Oddelek za splošno kirurgijo 16. Bolnišnica Burlo Garofolo, Trst, Oddelek za kirurško oskrbo otrok 17. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Brescia Italija 18. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Krakow, Poljska 19. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Varšava, Poljska 20. Univerza v Bratislavi 21. University of Bristol-Pediatrična klinika, Bristol, Velika Britanija 22. International School for Instructors in Anesthesiologiy – ISIA. 23. Groupe Hospitalier Pitie-Salpetrier, Pariz, Francija 24. King's College Hospital, London, Združeno kraljestvo 25. Department of Physics, Lancaster University, Združeno kraljestvo 26. Center za epilepsije, Univerzitetna bolnišnica Motul, Praga 27. Epilepsie Zentrum, Erlangen 28. Univerzitetna nevrološka klinika v Muenchnu, Ludwig Maximillian Universitaet 29. North Shore LIJ Health System, The Susan & Leonard Feinstein Center for Neurosciences

Functional Brain Imaging Laboratory 30. Univerzitetni klinični center v Innsbrucku, Laboratorij za imunologijo 31. Univerzitetna klinika za stomatološko protetiko Freiburg 32. British Academy of Cosmetic Dentistry, London UK 33. Nevrološka klinika v Grazu 34. Evropska zveza bolnikov s parkinsonizmom (EPDA) 35. Evropska Akademija za epilepsijo (EUREPA) 36. Bolnišnica v Uppsali, Švedska 37. Univ. nevrološka klinika Graz, Avstrija 38. Univ. nevrološka klinika Varšava, Poljska 39. University Medical School, Department of Neurology, Debrecen, Hungary 40. Hôpital ARMAND-TROUSSEAU, Pariz, Francija

146

41. Royal Free hospital, London 42. University Children's Hospital Zürich, Švica 43. Istituto G. Gaslini, Genova, Italija 44. Center za Brazeltonovo metodo ocenjevanja vedenja novorojenčkov, London, Velika Britanija 45. University of Pécs, Pécs, Hungary 46. Div. Metabolic Diseases and Nutritional Medicine, Children’s Hospital, Ludwig-Maximilians-

University of Munich, Muenchen, Germany 47. Institut fur Hygiene und Medizinische Mikrobiologie, Wien, Avstrija 48. Klinikum der Johann Wolfgang Goethe-Universitat Frankfurt/Main 49. Salgrenska Universitetssjukhuset/Ostra, Goteborg 50. Departimento di Scienze Biomediche, universita di Trieste, Italija 51. Max von Pettenhofer-Institut fur Medizinische Mikrobiologie Munchen 52. Hopitaux Universitaires, Strasbourg 53. Faculty of Agriculture, Belfield Dablin 54. AKH, University Hospital Vienna, Dunaj, Avstrija 55. Universita Campo Biomedico, Rim, Italija 56. Steno Diabetes Center, Gentofte, Danska 57. Karolinska Institutet, Stockholm, Svedska 58. Orthopaedic Department, Ghent University Hispital, Belgija 59. Instituto Orthopedico Rizzoli Bologna, Italija 60. Kungsbacka Hospital, Švedska 61. Klinik fur Orthopadie und Unfallchirurgie, klinikum am Brudenwald, Bamberg, Nemčija 62. Klinik fur Orthopadie und Traumatologie, Kantonsspital Liestal, Švica 63. Univer. Klinik fur Orthopadie, Graz, Avstrija 64. Univer. Klinik fur Orthopadie, AKH Wien, Avstrija 65. Evropska komisija; Relative effectiveness WG 66. Evropska agencija za zdravila / COMP 67. EU komisija za redke bolezni

Sodelovanje z zunanjimi institucijami v letu 2008 (izven EU)

1. Department of Medicine II, Hokkaido University Graduate School of Medicine, Sapporo, Japan 2. Sheba Medical Center, Tel-Aviv University) Tel-Hashomer, Izrael 3. Univerzitetna klinika v Jeruzalemu, Hebnew University, Izrael 4. International School for Instructors in Anesthesiologiy – ISIA 5. Ben Gurion University of the Negev Faculty of Health Sciences, Beer Sheva, Izrael 6. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Belo Horizonte, Brazilija 7. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Recife, Brazilija 8. Texas Heart Institute, Houston, ZDA 9. Advanced Cardiac Arrhythmia Institute, Pinehurst, NC, ZDA 10. Texas Children's Hospital v Houstonu, ZDA 11. Baylor College, Houston, ZDA 12. Univ. nevrološka klinika (Stroke unit - TelAviv Medical Center) TelAviv, Izrael 13. Univ. nevrološka klinika (University – Tx Houston Medical School) Houston, ZDA 14. Univ. kardiokirurška klinika (St. Luke´s University hospital) Houston, ZDA 15. Childrens hospital of Philadelphia, ZDA 16. Schneider Children's Medical Center of Israel, Petah Tikva, Israel 17. Univ. stomatološka klinika Chicago, ZDA 18. Mayo Clinic, Arizona, ZDA 19. New York Medical College, Division of Infectious Diseases, ZDA

147

20. Harvard Medical School, Boston, ZDA 21. Yale University School of Medicine, New Haven, ZDA 22. podjetje Bioprotect Ltd., Lod, Izrael 23. Baker IDI Heart and Diabetes Institute, Melbourne, Victoria, Australia

Sodelovanje z zunanjimi institucijami v letu 2009 (JV Evropa)

1. Univerza v Sarajevu 2. Univerza v Tuzli 3. Srbska akademijo znanosti in umetnosti 4. Univerza na Reki 5. Klinični center Podgorica, Črna gora 6. Department of Rheumatology, Institute for Prevention and Treatment of Rheumatic and

Cardiovascular Disease Ni ka Banja, Medical Faculty, University of Niš, Niš, Serbia 7. KBC Split, Jedinica intenzivnog liječenja djece, Split, Hrvatska 8. KBC Zagreb, Klinika za pedijatriju, Jedinica za intenzivno liječenje djece, Zagreb, Hrvatska 9. Bolnica Kantrida, Pediatrična klinika, Rijeka, Hrvatska 10. Bolnišnica Sarajevo, BiH 11. UKC Tuzla, BiH 12. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, KBC Zagreb Rebro 13. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, KBC Dubrava 14. Nevrološka klinika v Zagrebu, Hrvaška 15. Univ. nevrološka klinika Zagreb, Hrvaška 16. Univ. nevrološka klinika Beograd, Srbija 17. Univ. nevrološka klinika Banja Luka, Srbija 18. HIIM, Medicinska fakulteta, Univerza v Zagrebu, Hrvaška

Sodelovanje z zunanjimi institucijami v letu 2009 (Slovenija)

1. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska Univerza Ljubljana 2. Inštitut za celično biologijo, Medicinska Fakulteta Univerza Ljubljana 3. Inštitut za patologijo, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani 4. Inštitutom za biokemijo, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljan 5. Inštitutom za biofiziko, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani 6. Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani 7. Inštitut za histologijo in embriologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljana 8. Biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani 9. Fakulteto za farmacijo, Univerze v Ljubljani 10. Fakulteto za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani 11. Fakulteto za fiziko, Univerze v Ljubljana 12. Strojna fakulteta Univerze v Ljubljani 13. Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani 14. Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani 15. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 16. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani 17. Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani 18. Visoka šola za zdravstvo 19. UKC Maribor

148

20. Slovenija-transplant 21. Onkološki inštitut 22. Republiški zavod za transfuzijo krvi 23. Inštitut Jožef Stefan 24. Ministrstvo za zdravje RS 25. Ministrstva za obrambo RS 26. Fotona d.d., Ljubljana 27. EDUCELL 28. Medresorska delovna skupina za kemijsko varnost otrok 29. Medresorska delovna skupina Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih

snovi, Ministrstvo za zdravje RS 30. Nacionalna delovna skupina za umrljivost zaradi drog, 31. Komisija za zdravila, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke 32. Medresorska komisija za oblikovanje stališč do problematike plinskih terminalov v Tržaškem

zalivu in njegovem obalnem območju 33. Stalni odbor RS za področje kemijskih nesreč

149

11. ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI TER PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI (SWOT)

INTERNA KLINIKA

PREDNOSTI - visoko specializirana in sodobna celovita

zdravstvena oskrba, - visoko eksperten in ustvarjalen kader, - zastopanost večine internističnih strok v enoviti

inštituciji, - 24 urna zdravstvena oskrba z vrhunsko

usposobljenim strokovnim kadrom, - obsežno horizontalno sodelovanje v obliki

multidisciplinarnih timov/konzilijev, - tradicija v izobraževanju vseh vrst zdravstvenih

profilov, - tesna povezanost z Medicinsko fakulteto Univerze v

Ljubljani, - nacionalni referenčni centri (Centri za transplantacije

tkiv in organov – organizirani po kliničnih oddelkih, Center za zastrupitve ter centri za obravnavo nekaterih redkih bolezni),

- številna sodelovanja z mednarodnimi institucijami, - visoka raven razvojnega in raziskovalnega dela.

SLABOSTI - nesistematično strateško načrtovanje na ravni klinike in

kliničnih oddelkov v preteklosti, - neizvedena praktična decentralizacija vodenja in

upravljanja, - občasna politizacija problemov upravljanja in delovanja

organizacijskih enot, - pomanjkanje strokovnih kadrov, - nedodelan sistem upravljanja z različnimi viri

(materialnimi, kadrovskimi in finančnimi), - odsotnost sistema za krepitev zdravja zaposlenih in

izgrajevanja varnejšega in prijaznejšega delovnega okolja,

- nemotivacijski sistem nagrajevanja zaposlenih, - slaba pripadnost instituciji, - slaba informacijska tehnologija, - slaba povezava bolnišnic z okoljem, - sporadična prisotnost nacionalnih programov za oskrbo

kroničnih pacientov, - pomanjkanje negovalnih bolnišnic, - stalno povečevanje priliva pacientov, - odsotnost nacionalnih standardov, - premajhne kapacitete za obravnavo pacientov iz

sekundarne ravni; ni ločena obravnava sekundarnih in terciarnih primerov

- pomanjkanje akutnih in intenzivnih postelj. PRILOŽNOSTI - vzpostavitev centrov odličnosti, - oblikovanje referenčnih centrov v okviru območja

EU, - mednarodna akreditacija klinike in njenih

organizacijskih enot, - izboljšanje organizacije in večja fleksibilnost –

udejanjanje napovedane decentralizacije upravljanja,

- vzpostavitev upravljanja s kadri, - povečanje mednarodnih povezav na razvojnem in

izobraževalnem področju, - učna baza za JV Evropo in za specializante iz EU, - trženje nekaterih dejavnosti, - uvajanje javno-zasebnega partnerstva na

prepoznavno koristnih področjih, - pridobivanje sredstev iz drugih virov, - vključevanje v razvojno dejavnost institucij in

podjetij, - razvoj na področju podajanja ekspertnih drugih

mnenj za najbolj kompleksne probleme v Sloveniji in v drugih državah.

NEVARNOSTI - demografski premiki in pritiski na zdravstvo, - Evropska unija - ukrepi skupnosti na področju

zdravstvenih storitev – potencialni odliv pacientov in finančnih sredstev,

- Evropska unija - mobilnost kadra - odliv zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester,

- uvedba evropske direktive o delovnem času, - pomanjkanje visoko izobraženega zdravstvenega kadra, - naraščanje stroškov v zdravstvu povezano z novimi

tehnologijami in zdravljenji, - makroekonomski vplivi (recesija), - pojav bolnišničnih okužb in s tem povezani naraščajoči

stroški zdravljenja, - epidemije.

150

GINEKOLOŠKA KLINIKA PREDNOSTI

- Visoko usposobljen kader za izvajanje zdravstvenih storitev

- Mednarodna prepoznavnost in ugled doma in v tujini : tuji učenci, tuji pacienti

- Uporaba najnovejših pristopov v diagnostiki in zdravljenju

- Dobra pedagoška usposobljenost - Uporabnikom prijazno - Kratka čakalna doba - Timsko delo - Hitro uvajanje novih metod - ISO standard za področje uroginekologije - Verificirani laboratoriji

SLABOSTI - Lokacijska razdrobljenost - »države v državi« - vrtičkarstvo - Ni kliničnih poti - Ni standardov uporabe materialov, preiskav,

postopkov v najpogostejših intervencijah - Slabo vodenje nekaterih enot – nemanagareski

pristopi - Pomanjkanje ansteziologov - Nizka pripadnost dela zaposlenih Ginekološki

kliniki in UKC L - Nezmožnost nudenja epiduralne analgezije - Slab pretok informacij nižjih nivojev na višje

PRILOŽNOSTI - Odprta učna baza , EBCO center za tuje

specializante - Obveščanje strokovne in laične javnosti o

napredku - Oblikovanje doktrinarnih stališč - Trženje storitev (izobraževanj, usposabljanj,

zdravstvenih storitev) na tujih in domačih trgih - Usposobljenost babic za vodenje zdravih

nosečnic in babiški porod

NEVARNOSTI - Finančne omejitve - Medijski pritiski - Obstoj konkurence - Pritiski pacientk za obravnavo - Organizacija ginekološko porodniške službe na

nacionalnem nivoju - Porast starejših prvesnic -> naraščanje števila

patoloških stanj v zgodnji nosečnosti - Pomanjkanje anesteziologov na trgu - Porast carskih rezov

NEVROLOŠKA KLINIKA PREDNOSTI: - Za Nevrološko kliniko je značilna nova, moderna

bolnišnica z novo opremo. - Kadri so na vseh področjih visoko usposobljeni. - Obstajajo multidisciplinarni timi za obravnavo

nevroloških bolnikov.

SLABOSTI: - Nova bolnišnica je ostala brez ustrezno odmerjenih

sredstev za obratovanje. - Nova bolnišnica ni dobila povečanja kadrov za nove

zahteve delovanja v novi stavbi. - Velik pritisk nevroloških bolnikov zaradi

epidemiološke situacije, staranja prebivalstva in slabše razvitosti nevrološke službe drugod po mestu in državi.

PRILOŽNOSTI: - • Razvoj nevrologije ponuja izboljšanje diagnostike

in možnosti zdravljenja. - • Dobre prometne povezave doma in s tujino

omogočajo dober dostop za bolnike, ki si izberejo našo ustanovo.

- • Kader tekoče govori angleško in bi lahko v večji meri obravnaval tuje bolnike.

NEVARNOSTI: - »Zamrznjeni« programi dela ob pritisku urgentnih

bolnikov vodijo v prekoračevanje plana. - Antagonizmi med posameznimi vodilnimi motijo

komunikacijo, atmosfero za ustvarjanje in organizacijo dela.

151

KIRURŠKA KLINIKA PREDNOSTI: - Kirurška klinika v UKC Ljubljana je vrhunska,

strokovna, učna, pedagoška in raziskovalna zdravstvena ustanova. Zastopane so vse kirurške stroke; specializirana je za diagnostiko in zdravljenje vseh kirurških bolezni.

- Na Kirurški kliniki se zdravijo pacienti v vseh življenjskih obdobjih. Ima bogato tradicijo, ki je skozi razvoj postala pojem za visoko strokovnost. Uživa visok ugled v strokovni in laični javnosti; bolniki nam zaupajo.

- Nekateri klinični oddelki imajo tudi akreditacijo (npr. K.O. za abdominalno kirurgijo). Kirurgi so mednarodno priznani strokovnjaki, so člani, pa tudi predsedujoči, različnih mednarodnih strokovnih združenj, strokovnih sekcij, vabljeni predavatelji…

- Ker je ena izmed pomembnih vrednot na Kirurški kliniki znanje, krepimo strokovno okolje kjer so možnosti za nadaljnje pridobivanje znanja in spretnosti, možnosti za strokovni razvoj in izgradnjo osebne in profesionalne rasti. Omogočamo in spodbujamo permamentno izobraževanje zaposlenih, prav tako tudi dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.

SLABOSTI: - Pomanjkljiva kadrovska zasedba, zmanjševanje

števila zaposlenih, pomanjkanje zdravnikov specialistov (npr. anesteziologov), medicinskih sester, problem upokojitev – generacijska vrzel;

- visok odstotek ženske populacije (odsotnost zaradi porodnih dopustov, dolgotrajnih bolniških odsotnosti, varstva otrok,…);

- pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje programa in nakup ustrezne opreme;

- neustrezni prostorski pogoji, prostorska stiska predvsem v enotah intenzivne terapije (CIT), pomanjkanje enot intenzivnih neg;

- razkorak med potrebami in možnostmi zadovoljevanja potreb bolnikov, zaposlenih;

- slaba informacijska podpora (strojna in programska oprema);

- gravitiranje kirurških bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic (to so praviloma najzahtevnejši in najdražji bolniki – velika poraba sredstev, »denar pa ne sledi bolniku«).

NEVARNOSTI: - Ne nadomeščanje odhodov zaposlenih (npr.:

upokojitve); - ne nadomeščanje dolgotrajnih odsotnosti; - kadrovska nepokritost posameznih področij; - naraščajoči obseg strokovnega dela, povečana

diagnostično-terapevtska dejavnost in v zvezi s tem večje število postopkov in posegov;

- povečana je intenziteta dela; - povečan priliv bolnikov, poškodovancev in najtežjih

bolnikov iz cele Slovenije v CIT; - povečano število urgentnih bolnikov; - delovne obremenitve izvajalcev zdravstvene nege so

prevelike; izgorevanje!!; - pomanjkanje motivacije za delo; - pripadnost ustanovi se zmanjšuje; - ogroženost bolnikov se povečuje; - politične odločitve na ravni države imajo prednost

pred strokovnimi; - nezmožnost zagotavljanja vseh pravic bolnikov in

zaposlenih; - nezmožnost nudenje paliativne oskrbe bolnikov

(državljanska pravica – EU direktiva); - povečana potreba po zdravstveni obravnavi,

zdravstveni negi bolnikov in poškodovancev starejših od 70 let, ki imajo tudi več kroničnih bolezni (polimorbidnost, življenjska doba v Sloveniji se daljša, regresivni tip biološke strukture prebivalstva);

- nezmožnost zagotavljanja ustreznega delovnega okolja zaposlenim glede na Zakon, Kolektivne pogodbe in pogodbe v zaposlitvi UKC Lj.

PRILOŽNOSTI: - Postati referenčna kirurška klinika v evropskem

prostoru; - učinkovita izraba razvojnih potencialov; - izkoriščanje vseh razpoložljivih finančnih virov in

financiranja razvojnih projektov; - krepitev sodelovanja med bolnišnicami v Sloveniji; - povezovanje in sodelovanje z drugimi evropskimi in

svetovnimi kirurškimi klinikami; - krepitev strokovnega okolja, kjer so možnosti in

priložnosti za nadaljnje pridobivanje znanja in spretnosti, strokovni razvoj in izgradnjo osebne in profesionalne rasti;

- organizacija in izvedba različnih strokovnih srečanj, strokovnih izpopolnjevanj, učnih delavnic, teoretičnih in praktičnih usposabljanj za zaposlene v našem zavodu;

- prenos znanja na primarni in sekundarni nivo; - aktivno izvajanje usposabljanj za pridobitev

specialnih in funkcionalnih znanj (nacionalna poklicna kvalifikacija);

- izvajanje izobraževanj aktualnih glede na novo zakonodajo in človekove pravice;

- delovanje supervizijskih skupin za zaposlene in interventnega svetovanja zaposlenim (psiholog);

- organizacija in izvedba specializacij s področja kirurgije, opravljanje specialističnih izpitov;

- izboljšave iz vidika kakovosti storitev (izdelava kliničnih poti – dvig kakovosti zdravstvene obravnave kirurškega bolnika);

- zmanjšanje tveganj, neželenih dogodkov; - spodbujanje kulture sprememb glede varnosti; - izdelava zdravstveno vzgojnih navodil, zloženk,

152

brošur za kirurškega bolnika ob odpustu; - širitev storitev znotraj subspecialnosti; - posodobitev sistemov (zmanjšanje porabe, boljši

rezultati v finančnem in strokovnem smislu ORTOPEDSKA KLINIKA PREDNOSTI Na Ortopedski kliniki opravimo okrog 40 % posegov iz drugih regij Slovenije, predvsem na račun hrbtenične kirurgije, tumorske, otroške in tudi endoprotetike ter ostalih redkejših bolezni. Potrebno je opozoriti, da smo istočasno mestna bolnišnica in še terciarna ustanova. Vljudno prosim za razumevanje, da je na našo kliniko vedno večji pritisk iz drugih regij, kajti, postali smo referenčni center za zgoraj opisane operacije. To potegne za sabo dejstvo, da je plan Ortopedske klinike praviloma podhranjen, zato predlagamo realizacijo 3850 bolnikov na leto, tako bi pokrili potrebe za mestno bolnišnico in tudi za terciarne storitve.

SLABOSTI Glavni problem je neustrezna opremljenost obstoječih operativnih dvoran. Trenutno imamo štiri operativne dvorane, vendar sta samo dve usposobljeni za endoprotetiko. Že tri leta in več prosim, da bi eno od teh operacijskih predelali v operacijsko za endoprotetiko. Tako bi lahko v delovnem času naredili več programa iz knjige čakajočih.

PRILOŽNOSTI V primeru adaptacije ene od štirih operacijskih v operacijsko za endoprotetiko bi lahko še dodatno skrajšali čakalne dobe. Velika priložnost je tudi v tem, da klinika postaja močna terciarna ustanova, saj to jasno kažejo podatki o številu operiranih iz drugih regij. Kar 40 % je namreč operacij iz drugih regij, v spodnji tabeli je struktura teh operacij, vendar pa je potrebno tukaj tudi ugotoviti, da bi moralo financiranje spremljati to spremenjeno strukturiranost bolnikov, kajti res je potrebno upoštevati kar 40 % bolnikov iz drugih regij. Ne moremo krčiti programa v recesiji na račun terciarnih bolnikov, niti ne na račun bolnikov, ki hodijo na Ortopedsko kliniko kot v mestno bolnico.

NEVARNOSTI Nevarno s finančnega stališča torej obstaja nevarnost, da bomo mi delali po strokovnih kriterijih, pri tem upoštevajoč velik pritisk s periferije (40 % operacij iz drugih regij) UKC pa bo seveda bil prisilen prikazati izgubo. Vljudno prosim za razumevanje, Ortopedska klinika ne more odklanjati terciarnih bolnikov, ne moremo jih dati v čakalno knjigo. Smo pa praktično povsem onemogočili nepotrebne sprejeme, za nas je minimum hospitalizacije okrog 3850 bolnikov na leto. Manjši plan ne bo mogoče realizirati, ker ne bomo mogli odkloniti bolnikov, tudi ne vemo, katere naj bi odklonili.

153

OČESNA KLINIKA PREDNOSTI: Imamo široko oftalmološko znanje – pokrivamo vse dejavnosti (subspecialnosti) oftalmologije tako na področju diagnostike, operative, zdravljenja, rehabilitacije; obravnavamo najtežje oftalmološke bolezni v državi, ki jih tudi večinoma zdravimo edini v državi, le nekatere še delno obravnava očesni oddelek UKC Maribor (tabela 1). Smo akreditirana evropska klinika (od okt. 2005) Obravnavamo vsa starostna obdobja bolnikov - od rojstva do pozne starosti; Sodelujemo s klinikami in organizacijskimi enotami UKC Ljubljana, inštituti Medicinske fakultete Ljubljana, Onkološki inštitut, Zavod za transfuzijsko medicino idr. in pri delu uporabljamo njihovo bazično pridobljeno znanje in njihovo dejavnost za naše bolnike (npr. radiologija, laboratorijske storitve, konzultacije). Naši specialisti in učitelji oftalmologije so doma in mednarodno priznani strokovnjaki (člani uglednih oftalmoloških združenj, z zadolžitvami in predsedovanji njihovim upravnim odborom, člani uredniških odborov oftalmoloških revij, vabljeni predavatelji idr.), kar sigurno ustvarja boljše zaupanje naših bolnikov, pa tudi tujih, ki prihajajo k nam po drugo mnenje, ali na operacijo. Smo dodiplomska in podiplomska učna baza, z 18 glavnimi in neposrednimi mentorji, 7 habilitiranimi fakultetnimi učitelji in 10 asistenti za oftalmologijo. Smo ambiciozni pri uveljavljanju, prenosu novih metod (vsakoletne vpeljane novosti na različnih področjih oftalmologije). Smo raziskovalno usmerjeni (s programom klinike v petih podsklopih – Očesne bolezni otrok in odraslih, bazično raziskovalni projekt podoktorskega študija, trije terciarni projekti UKC Ljubljana). Stimulirano je stalno izobraževanje (na kliničnih seminarjih, z aktivno udeležbo na domačih in tujih kongresih, simpozijih, podiplomsko izobraževanje – magistrsko, doktorsko, na področju zdravstvene nege idr.). Timsko delo nam je domače, saj je poleg ustrezne obravnave bolnikov na bolniških oddelkih za vsako našo dejavnost potrebno tesno in dobro sodelovanje večih kadrovskih profilov za obvladanje in uspešno izvajanje visoko tehnološko diagnostičnih in operativnih postopkov.

SLABOSTI: Visok odstotek delno zaposlenih specialistov (trenutno le 13 polno zaposlenih, 7 delno zaposlenih na MF Ljubljana, 5 pa delno zaposlenih zaradi delnih zaposlitev drugje); Staranje specialistov (polovica jih je preko 50 let); Visok odstotek ženske populacije zaposlenih (veliko odsotnosti zaradi materinstva); Nadomeščanja sodelavcev, podaljševanje dela (iz zgornjih razlogov), lahko hitro ustvarja nezadovoljstvo; Dolgotrajno usposabljanje (oftalmologija je zlasti na kliniki zelo usmerjena, visoko tehnološko podprta stroka, tako je tudi po opravljeni specializaciji ali diplomi iz zdravstvene nege potreben dodaten daljši proces usposabljanja za samostojno delo); Informacijska podhranjenost (kljub še ne 10 letnici nove klinike je tovrstna dejavnost zastala, izboljšanje pričakujemo po posodobitvi stanja v UKC). Draga, zelo raznolika diagnostična, kirurška oprema; Nova, draga zdravila, metode zdravljenja;

PRILOŽNOSTI Oftalmologija je zelo pestra, hitro razvijajoča se stroka; Gre za priložnosti na interdisciplinarnem, raziskovalnem področju; Imamo možnosti na dodelavi kakovosti dela; Mlade kolegice, kolegi kljub upadu želje za študij medicine, kažejo zanimanje za oftalmologijo (imamo stalne obiske študentov, sekundarijev – kandidatov za specializacijo)

NEVARNOSTI Slabe ekonomske razmere Motnje zaposlovanja – (generacijske luknje, manjša možnost izbire dobrega kadra ob določenem času, slaba, napačna usmerjenost v neko subspecialnost) Nezadovoljstvo, izguba motiviranosti za delo (prekomerno delo, nadomeščanja, slabo nagrajevanje, višja odsotnost z dela) Težave pri nabavi opreme, inštrumentov

154

INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO PREDNOSTI - Strokovnost – dobro izobraženi kadri - Pripravljenost po pridobivanju novih znanj - Celovita obravnava bolnika na področju, ki ga IMR

pokriva - Dobra organizacija dela glede na velike in

dolgotrajne odsotnosti zaposlenih - Sposobnost skupinskega dela (več profilov, ki

streme proti istemu cilju – timsko delo) - Zadovoljstvo bolnikov z našimi storitvami

PRILOŽNOSTI

- Uvajanje novih oblik rehabilitacijske obravnave - Adaptacija nekaterih prostor, s čimer bi se

izboljšali delovni pogoji - Trženje rehabilitacijskih storitev - Vključevanje v raziskave, ki potekajo na KO

Kirurške klinike - Sklepanje večjega števila donacijskih pogodb v

zvezi s preizkušanjem tehničnih pripomočkov

POMANJKLJIVOSTI - Obremenjenost z umetno svetlobo in slabim

prezračevanjem v ambulantnem delu IMR - Pomanjkanje terapevtskih prostorov in s tem

zagotavljanje zasebnosti na hospitalu - Prevelika odsotnost z dela (dnevna odsotnost) - Premalo znanstvenoraziskovalnega dela - Ni zaposlenih z akademskimi naslovi - Pomanjkanje računalniške infrastrukture

(nedostopnost do izvidov na elektronskem mediju) - Pomanjkanje in zastarelost invalidskih vozičkov za

učenje transferja - Stalno zniževanje razpoložljivih finančnih sredstev

za opravljanje enake količine dela – prevelika zahteva po racionalizaciji, ki je že sedaj na meji sprejemljivega

- Problem gospodarja – pomen njegovega dela, odgovornosti, težave pri komuniciranju, čakanje na ukrepanje

NEVARNOSTI - Omejitev dela le na rutino - Poslabšanje strokovnosti zaradi prevelike

obremenjenosti posameznikov - Poslabšanje strokovnosti in kvalitete dela zaradi

pretiranih zahtev po zmanjševanju stroškov - Nezagotavljanje rehabilitacijskih postopkov med

prazniki, v sobotah in nedeljah zaradi zmanjševanja nadurnega dela

- Negativen vpliv delovnega okolja na zdravje zaposlenih

- Uvedba novih metod rehabilitacije v drugih zdravstvenih inštitucijah

155

DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA PREDNOSTI : V Sloveniji je edina organizirana kot klinika, ki na enem mestu združuje subspecilano laboratorijsko diagnostiko (mikologija, parazitoze kože, alergološka testiranja (prick in epikutana), dermatopatohistologija), osnovno in najbolj raznoliko subspecialistično ambulantno dejavnost (flebologija z ambulantami za golenjo razjedo, triažiranjem bolnikov z varicami, diagnostiko v smislu Duplex UZ, klasično sklerozantno in skleroterapijo s peno ter lasersko terapijo, limfologija, spolno-prenosljive okužbe, dermatoonkologija v okviru katere deluje tudi subspecialistična melanomska ambulanta, dermatokirurgija, subspecialistične otroške dermatološke ambulante, mikološka ambulanta, ambulanta za bolnike na bioloških zdravilih, alergološke ambulante s subspecializiranimi ambulantami za bolnike z atopijskim dermatitisom, kronično urtikarijo, laserska ambulanta), hospital, funkcionalno in fizioterapevsko dejavnost tako za odrasle kot otroke in predstavlja vrh v stroki v državi. Poleg tega izvaja terciarno dejavnost na področju dermatovenerologije.

SLABOSTI : Ta vseobsežnost izvajanja storitev na področju dermatovenerologije temelji na posameznikih (eden do dva specialista za posamezna področja), pri čemer se pojavljajo problemi ob njihovi odsotnosti. Občasno se zgodi, da kdo »pregori«. Ker se specialisti »utaplajo« v rutini, raziskovalno delo opravljajo večinoma v svojem prostem času. Poleg pomanjkanja kadra pa je deloma še vedno slabost nekoliko pomanjkljiva oprema.

PRILOŽNOSTI : Razvoj laserske tehnologije odpira stroki nove, velike možnosti za uvajanje novih pristopov v zdravljenju kožnih bolezni. Prilagoditev laboratorijev novim strokovnim zahtevam odpira možnosti novim strokovnim izzivom na področju patologije kože in prevzem te dejavnosti za potrebe vse Slovenije ter formiranje referenčnega laboratorija za dermatopatohistologijo kože za državo. V okviru klinike deluje edina ambulanta za limfologijo v Sloveniji v kateri bi v okviru terapij, ki jih že izvajamo morali program na že uveljavljene načine celovitega zdravljenja teh bolnikov kot to počnejo v tujini. V Sloveniji ni centra, ki bi na področju flebologije predstavljal enovito in celotno diagnostiko in zdravljenje. Največ teh storitev že izvajamo na DK, vendar bi s širitvijo dejavnosti še na operativno kirurgijo varic (kar v tujini izvajajo dermatologi-flebologi) popolnoma zaokrožili našo dejavnost. Na področju alergologije bi s širitvijo diagnostičnih metod (različna standardizirana testiranja) lahko počasi stopili ob bok bolnišnici Golnik. Na področju dermatoonkologije bi po vzoru Dermatoloških klinik v tujini lahko prevzeli večji del zdravljenja bolnikov z malignim melanomom.

NEVARNOSTI : Trenutno so na področju laserske tehnologije v veliki prednosti izvajalci nezdravstvenih, lepotnih storitev v kozmetični dejavnosti, zato lahko površen pristop k uvajanje laserjev v dermatološko dejavnost povzroči negativen efekt oz. vtis, da stroka posega v lepotno industrijo. Res pa je, da kozmetološko (ne kozmetično) dejavnost v tujini izvajajo dermatologi. Nevarnost lahko deloma predstavlja tudi kader, ki je relativno mlad (od 14 specialistov so le 3 specialisti več kot 12 let, oziroma 6, ki so specialisti manj kot dve leti).

156

INFEKCIJSKA KLINIKA PREDNOSTI: Klinika je: - edina v Sloveniji, ki opravlja terciarno dejavnost na

področju infektologije - edina v Sloveniji, ki strokovno in organizacijsko

opravlja dejavnost intenzivne infektologije - edina v Sloveniji, ki strokovno in organizacijsko pokriva celotno dejavnost infektologije na sekundarni ravni 24 ur na dan, 365 oz. 366 dni na leto (edino dežurno mesto za infektologijo za otroke, eno od treh dežurnih mest za infektologijo za odrasle v Sloveniji)

- edina v Sloveniji, ki pokriva dejavnost HIV/AIDS na sekundarni in terciarni ravni (za celotno Slovenijo, edina v Sloveniji, ki je strokovno usposobljena za obravnavo zelo kužnih bolnikov,

- edina v Sloveniji, ki lahko organizacijsko in strokovno (ne pa prostorsko) usposobljena za delovanje v primeru bioterorizma,

- edina v Sloveniji, ki strokovno pokriva dejavnost klinične tropske in potovalne medicine.

Velikanska prednost so vrhunski, strokovno visoko izobraženi in predani kadri.

POMANJKLJIVOSTI: - slabe prostorske razmere, - pomanjkljiva oprema, - pomanjkanje kadra, - omejitve pri upravljanju, ki jih določa status javnega

zavoda.

NEVARNOSTI: - Sistem lahko zaradi prekomernih in neenakomernih

obremenitev »pregori«. - Odliv vrhunskih kadrov v delovno manj

obremenjujoča okolja.

PRILOŽNOSTI: Klinika ima zaradi velike količine opravljenega dela in svoje osnovne organiziranosti (vrhunski strokovnjaki na področju infektologije za odrasle, infektologije za otroke in intenzivne infektologije zbrani na enem mestu) možnost in priložnost, da še utrdi svoj položaj vrhunske infektološke ustanove v Srednji Evropi in da ostane in postane vodilna Evropska klinična ustanova na nekaterih področjih infektologije (bolezni, ki jih prenašajo klopi; preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb; smiselna raba protimikrobnih učinkovin).

Documents

STROKOVNO POROČILO 2009