Oznanila tudi na spletu www.zupnijaprecna.net Sv. Anton - Za nas in naše otroke

antonov listantonov listantonov listantonov listantonov listantonov listantonov listantonov listantonov listantonov list

Straža

Prečna

Zalog

Svete maše od 17. februarja do 08. marca 2020

Izdal: Župnijski urad Prečna, Prečna 10, 8000 Novo mesto Odgovarja: Jože Mrvartel.: 07/33 48 500, 07/33 48 501, gsm: 041 884 958 Uradne ure: torek 10h-12h, petek 17h-18h

TRR št.: 19900-5008278628, odprt pri DBS Oblikovanje in tisk: SMAK printtisk

16. FEBRUAR 2020 št. 527 - 5296. nedelja med letomPON., 17.02. Sedem ust. reda servitov 18:15 Zalog Alojz in Jelka Špringer, obl.

TOR., 18.02. Frančišek Regis 18:00 Ludvika Novak

SRE., 19.02. Konrad 18:00 V čast sv. Antonu za zdravje

ČET., 20.02. Jacinta in Frančišek17:3018:00

Straža Straža

Molitev pred NajsvetejšimPo namenu

PET., 21.02. Peter Damiani17:3018:00

Molitev pred NajsvetejšimFranc, obl. in starši Berus

SOB., 22.02. Sedež apostola Petra08:0018:00

Straža Neža Konda, obl.Franc Štamfelj

NED., 23.02.7. NEDELJA MED LETOMPolikarp

07:0008:3010:00

StražaZa žive in pokojne farane Anton Košir, obl.Franc Rozman, 24. obl.; Pavla, 14. obl., Anton in Tone Cesar

PON., 24.02. Matija 18:15 Zalog Marija Bukovec, obl.

TOR., 25.02. Valburga 18:00 Marija Lenarčič

SRE., 26.02.PEPELNICAAleksander

17:0018:00

Zalog Marija Hočevar, 30. danAngelca Šulc

ČET., 27.02. Gabrijel ŽMB17:3018:00

StražaStraža

Molitev pred NajsvetejšimJože Šenica, 30. obl. in Ivan Derčar, obl.

PET., 28.02. Roman17:3018:00

Molitev pred NajsvetejšimLudvika Novak

SOB., 29.02.Prestopni danAntonija Firenška

08:0018:00

Straža Edi Murn, obl. in staršiAnton, obl., Marija in Marinka Sajovic

NED., 01.03.1. POSTNA NEDELJAAlbin (Zorko)

07:0008:3010:00

StražaZa žive in pokojne faraneValentin, obl. in Terezija JermanSilvester ter sorodniki Grm

PON., 02.03. Neža Praška 18:15 Zalog Marija, Ana in Jože Kozina

TOR., 03.03. Kunigunda 18:00 Stanislav Terlep

SRE., 04.03. Kazimir 18:00 Starši Vesel in Kozina

ČET., 05.03. Hadrijan17:3018:00

StražaStraža

Molitev pred NajsvetejšimAna, Filip, Marija in Frančišek Avbar

PET., 06.03.Fridolin- prvi petek -

17:3018:00

Molitev pred NajsvetejšimMarija Šulc

SOB., 07.03.Perpetua in Felicita- prva sobota -

08:0018:00

Straža Marija PoglavcAna, starši in bratje Šiler

NED., 08.03.2. POSTNA NEDELJAJanez od Boga

07:0008:3010:00

StražaZa žive in pokojne faraneJože, obl., Emilija in starši ŠpringerIzidor, Vojka in Ivana Košir

POSTNI ČAS 2020 - ČAS PREČIŠČENJA NAŠE VERE (Mt 6, 1-6.16-18) Pepelnična sreda, 26. februar 2020

Na prvi dan postnega časa, na Pepelnico, nas apostol Pavel vabi k poboljšanju naših odnosov z Bogom in ljudmi. Vsakemu človeku se zgodi, da kaj pogreši, zato naj se po takem dejanju vrne k Bogu. Ta klic slišimo vedno, še posebej pa to velja v postnem času. Bog vabi k spokornosti in je radodaren z milostmi. Tudi Cerkev nas kristjane na Pepelnico opozarja, da je čas pred Veliko nočjo, priložnost za pomnožitev dobrih del, molitve in posta. Evangelist Matej na pepelnično sredo dopolnjuje Pavlov klic. Za pristno vero so potrebna dobronamerna dobra dela. Edino Bog vidi, kako in s čim si je kdo omadeževal notranjost; on vidi, koliko je človekovo spreobnjenje iskreno. Zunanje razkazovanje spokornosti ne more prinesti očiščenja, ampak odkriva človekovo hinavščino in ga še bolj omadežuje. Pepelnica ni samo mejnik v cerkvenem letu, je smerokaz v skrivnost odrešenja. Vsak kristjan naj bi se v postnem času vključil z vso prizadevnostjo. Pepel, ki ga duhovnik ta dan potresa na glavo vernih, je znak minljivosti vsega zemeljskega. V prah in v pozabo bo šlo vse, kar je človek naredil, pa naj je bilo še tako veliko. Pepel je tudi znak človekove grešnosti. Da se povrne v prah, mu je Bog napovedal, ko ga je zalotil, da je jedel prepovedan sad z drevesa sredi raja. Pepel, ki ga duhovnik potresa vernikom na glavo, blagoslovi v obliki križa. Križ uničuje greh in vodi k odrešenju. Greh človeka pahne v prah, križ pa ga dviga v Božje naročje. To pa le, če človek želi. Pepelnica pravi, naj ne odlaša. Bog nas ima neizmerno rad, saj nam je velikodušno podaril Sina v trpljenje, smrt in nato v vstajenje.

POGLED V ONOSTRANSTVO (Mt 17, 1-9) 2. postna nedelja, 8. marec 2020Človek ima prirojeno željo, da bi prišel v stik z “onim svetom”. Išče načine, da bi pogledal vanj. O tem priča grško in rimsko bajeslovje, starodavna in sodobna verstva na vzhodu, čarovništvo v Afriki. Kristjani poznamo mistične vidce. Biti blizu Stvarniku narave in človeka pa kažejo tudi današnji turisti, planinci, pohodniki in počitnikarji ob morju, rekah, gozdovih. Ves svet je tako lep in skrivnosten - Božji. Evangeljski odlomek nam pripoveduje o Jezusovem doživljanju nadnaravnega sveta. Povzpel se je na goro, obraz mu je zablestel, obleka se mu je zasvetila, vsa zunanjost se mu je spremenila, pogovarjal se je s skrivnostnimi osebami, iz oblaka se je slišal nenavaden glas. Za apostole je to bilo znak, da jim je Bog blizu. Petru je bilo tako všeč, da je izrazil željo, da bi kar tam ostali. A so morali kmalu sestopiti z gore in nadaljevati vsakdanjost. Naročeno jim je bilo, naj o tem ne govorijo. Kaj nam vse to pove? - Da je nadnaravni svet resničen. Kar so Peter, Jakob in Janez na gori videli in slišali, ni bila utvara, kakor vse drugo, kar so doživljali o Jezusu. - Da je nadnaravni svet drugačen od naravnega. Kdor vstopi vanj, se spremeni, se pogovarja s skrivnostnimi osebami in o rečeh, ki niso vsakomur dostopne. - Da je vpogled v nadnaravni svet darovan le redkim in tudi tem le za nekaj trenutkov. - Da je resničnost takih pojavov mogoča, kolikor nas spodbujajo k poslušanju ljubljenega Sina. - Da je vse, kar človek doživi v trenutkih srečanja z nadnaravnim, najbolje zadržati zase. Kako potem nekomu razložiti, kar je tako skrivnostno? - Da se nam bo pogled v “drugi svet” odprl šele takrat, “ko bomo s Sinom človekovim od mrtvih vstali”.

OBVESTILAV Krščen je bil Maj Matič, Brezje 17. Bog mu daj vse dobro v tem in prihodnjem življenju. Za rojstvo in krst sina staršem čestitamo. V Umrla je in bila cerkveno pokopana: Marija Hočevar, roj. Derganc, Zalog 3. Pokojna je bila rojena, 08. 02. 1942 v Novem mestu. Za njeno zveličanje pa so domači in sovaščani darovali za 9 sv. maš in 230 EUR za cerkev. Žalujočim domačim župljani izražamo sožalje. V IZBIRA NOVIH ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA Člane ŽPS bomo v Sloveniji izbirali na 4. postno nedeljo, 22. marca 2020. Vse župnije so že prejele priročnik za izbiro novih članov ŽPS, v katerem so navodila in pravilnik za izbiro s kandidatno listo in brez nje, statut, obrazci in vse drugo v zvezi z izbiro in menjavo. Dosedanji ŽPS imenuje komisijo za izbiro članov novega ŽPS za obdobje naslednjih pet let. Ta komisija vodi postopek izbire v skladu s pravilnikom o vnaprej oblikovani kandidatni listi ali s pravilnikom o izbiri kandidtov, ki jo verniki predlagajo sami, ko napišejo največ tri kandidate iz svojega okolja. Gre za zaprto (kandidati naprej znani) ali odprto listo izbire (kandidate šele predlagajo verniki). Za našo škofijo ostajata obe možnosti. Vsekakor pa je pomembno, kdo bo izbran v ŽPS. Duhovnikov bo vedno manj, zato naj bodo izvoljeni člani sposobni prevzemati naloge, ki niso nujno vezane na mašniško posvečenje in so voljni za izobraževanje kot tudi za duhovno prenavljanje. Na srečanju duhovnikov novomeške dekanije je bila sprejeta odločitev za izbiro novih članov ŽPS z odprto listo, ko kandidate predlajo verniki; kot smo imeli v preteklosti. Ob izbiri vas vabim k molitvi k Svetemu Duhu. Naj nas pri tem dejanju vodi On, ki vodi Cerkev. - Povzeto po zapisu g. Tadeja Kersniča, škofijskega referenta za ŽPS.

BODITE POPOLNI, KAKOR JE POPOLN VAŠ NEBEŠKI OČE! (Mt 5, 48) 7. nedelja med letom, 23. februar 2020Kako more Jezus od svojih učencev zahtevati nekaj takega? Saj ve, da smo ljudje in ne bomo nikoli popolni; še vedno bomo grešili. Kako naj izpolnjujemo to zapoved? Bog nam je dal vzornike: svetnike. Bili so ljudje, ki so grešili, tako kot mi. Toda v Božjih očeh so bili kljub vsemu “popolni”, ker so predano ljubili Boga in bližnje z vsem srcem. Okušali so Božjo ljubezen, zato so hodili za Gospodom, kamor jih je vodil. Ljudem so izkazovali ljubezen, ki v njih prihajala od Boga. Zadali so si cilj, da bodo čim bolj usmiljeni in velikodušni. Prizadevali so si ljubiti sovražnike tako zvesto kot prijatelje in molili za tiste, ki so jih preganjali. Pomislimo, kako je blaženi Charles de Foucauld zapustil uživaško življenje in se preselil v alžirsko puščavo med Tuarege, da je pričeval o Kristusovi ljubezni. Ali kako je sveti Alfonz Ligvorij opustil pravniško službo in postal duhovnik, da je oznanjal Božje usmiljenje. Ali sveta Monika, ki je bila potrpežljiva do svojega moža, da je postal kristjan. “Popolnost” ni nedosegljiva. Pomembno je, da tako ljubimo Boga, da storimo vse, kar nam naroča. Ljubiti moramo bližnje - in celo sovražnike - tako, kakor Bog ljubi nas. Ne izgubljajmo poguma, kadar bomo poslušali ali brali to vrstico. Bog je usmiljen in ve, da smo grešniki. Vendar ve tudi, da lahko z njegovo ljubeznijo in milostjo postanemo “popolni”. - Svetniki v nebesih, prosite zame, da bom kakor vi ljubil Boga in bližnje!

HUDIČEVI ZLOBNI NAMENI (Mt 4, 1-11) 1. postna nedelja, 1. marec 2020Na prvi pogled se zdijo hudičevi predlogi Jezusu nedolžni, celo dobronamerni. Globlji vpogled pa odkrije, da imajo namen oddaljiti ga od Boga in njegovih načrtov odrešenja človeštva po Jezusovem trpljenju in smrti na križu. A tudi vsak človek se sooča z vsakovrstnimi preizkušnjami. Prva hudičeva ponudba lačnemu Božjemu Sinu, naj kamen spremeni v kruh, je tako mamljivo

naravna. Vsi ljudje živimo od kruha in še drugih dobrot. Koliko ljudi bi zajela lakota, če bi zatajila prehrambena industrija in z njo povezana trgovina. In vsem, ki so lačnega nahranili, je na sodni dan obljubljeno plačilo. Skušnjava ni v lakoti po kruhu, temveč v pretirani skrbi za kruh. Pohlep porabništva lahko človeka tako zaslepi, da ne vidi ničesar drugega. Mnogo dragocenejša je Božja beseda, ki nas uči izbirati najboljše dobrine. V drugi hudičevi ponudbi, naj se Jezus vrže z vrha templja, se kaže njegova odvrnitev od Božjega načrta odrešenja v daritvi življenja na križu. Naj ljudje vidijo, kaj Jezus zmore in kdo je. Res drzno razkazovanje, od česar je človeštvo danes kar bolno. Tretji hudičev izziv je skušnjava zavestnega in hotenega odklona od Boga. Danes je moderno delati se svobodnega od Boga Očeta, Sina Odrešenika in Svetega Duha kot vodnika v življenju. “Padmi predme in me moli, pa ti dam oblast nad svetom”! Kako vabljiva je to ponudba za človeka, ki živi v blagostanju! Jezus je ostal zvest svojemu poslanstvu. Pridobil si je svet po odrešenjskem darovanju in ne po radodarnosti hudiča. Zgodovina potrjuje, da ni nevarnejše skušnjave, kot je brezboštvo. Brez vere v Boga je človek sposoben vsega hudega.