S V E T O V N O P R V E N S T V O V V E S L A N J U

BLED od 8. -11. septembra 1966

1966

D o b r o d o š l i !

W e l c o m e !

A o 6 p o n o ) K a j i o 6 a T b !

W i l l k o m m e n !

B e n v e n u t i ! LETO XVII. mm številka 67 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je­senice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka bi Tržič. — bdaja Časopisno pod­jetja »Gorenjski tisk« — Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK

•"• «™» • » • « . • « • n • a o o i • • G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

KRANJ, sobota, 3. 9. 196« Cena 40 par ali 40 starih dinarja« Ust IzhalH od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1938 kot poitednik. Od 1. Januaru 19M trikrat Ssukutasta Od 1. Januarja 19*4 kot pol tednik, in sicer ob s r r d a b to s o b o t a h

D O B R O D O Š L I

V imenu vseh Gorenjcev pozdravljamo tekmo­valce in goste na II. svetovnem prvenstvu v vesla­nju. Veseli smo, da je prvenstvo na Bledu. Tako bomo imeli priložnost pokazati delček naša h lepot; ž iv l j en ja in gostoljubja. Upamo, da se bomo še sre­č a vali. Tako bomo uresničil i ideje, naj šport druži narode ia utrjuje prijateljstvo.

W E L C O M E !

O n behalf of ali inbabitants of Gorenjska we are greeting ali competitors and guests on the second International championship in rovving. We are pleased that the championship takes place at Bled. Thus vve shall have the occasion to show a part of our beauties, of our life and hospitalitv. We expect we shall meet again. In this way we shall realize the idea that the sport may unite the nations and strcnghten the friendship.

/JoSponoHtajioBaTb!

O T H M e H H B c e x TopeHCKHX jKHTejieft n p H B e T C T B y e M yiiaCTHHKOB COCTH33HHH H rOCTefl Ha «BTOpOM BCe-MHpHOM copeBHOBaHHH rpe6Horo cnopTa*. H a c pa^yeT I T O «CopeBHOBaHHe rpe6Horo cnopTa» B Eflcae, M U HMeeM B03MO>KHocTb noKa3aTb, X O T H 6 M MacTHixy naiiiHX npHpoAHbix KpacoT, MCH3HH H rocTenpHHMCTBa. H a ^ e e M c « B 6y/tymeM, on$m> BcrpenaTCb« H onpae-aaTb nae io : I T O cnopT c6aH«caeT Hapcuu H ynpen-fljieT A p y w 6 y .

VVILLKOMMEN!

Im Namen aller Einvvohner von Gorenjska be-griissen vvir dde VVettkSmpfer und die Gastc der II. VVeitmeisterschaft im Rudcrn. Wir sind froh, dass die VVeitmeisterschaft in Bled veranstaltet vvird, denn wir vverden so die Gelegenhcit haben ein Teilchen der Schonheiten, des Lebens und der Gastfrcund-schaft unseres Landes zu zeigen. VVir hoffen, dass wir noch oft zusammentreffen werdcn. Auf diese Weise werden wir die Idec verwirklichen, der Sport soli die Volker einigen und die Freundschaft festlgen.

B E N V E N U T I !

A nome de gli abitanti della GORENJSKA por-giamo il benvenuto a tutti i concorrenti ed ospiti del II. campionato mondiale di canottaggio a Bled.

Lietissimi che questo campionato abbia luogo da noi, avremo 1'occasione di mostrare ai nostri ospiti una piccoia parte delle bellezze naturali, il moto della nostra vita e la noslra ospitalita.

Spcriamo di poter incontrarci ancora ed avverare lldea dcU'avvicinaincnto fra i popoli, che lo sport unisce e ne consolida 1'amicizia.

I I

I

Blejska osebna izkaznica • NADMORSKA VIŠINA 501 m, višina grajskega hriba 604 m, višina hriba Straža 646 m • JEZERO: nadmorska višina 475 m, dolžina 2,1 km, širina 13 km, površina 144 ha,

največja globina 30,6 m. 49 KLIMA: blaga subalpska. • ŠTEVILO PREBIVALCEV: 4200. • PRENOČIŠČA: ležišča 3.335 (hoteli 1.262, privatne sobe 1.450, počitniški domovi 572,

gost išča 51), ostalo l.m (skupna ležišča 200, kamp 1.400). SKUPAJ — 3.735 ležišč.

N A J V A Ž N E J Š E I N F O R M A C I J E O P R V E N S T V U 3. S E P T E M B E R 1966 * GLAS

C E N E V S T O P N I C A M E I N T R I T T S P R E I S E P R E Z Z O D E I B I G L I E T T I D ' I N G R E S S O

č e t r t e k , 8. I X . Donnerslag, 8. I X . Giovedi 8. 9.

Petek, 9. I X . Freitag, 9. I X . Venerdi 9.9.

Sobota, 10. I X . Samstag; 10. I X . Sabato 10.9.

Nedelja, 11. I X . Sonntag, 11. I X . Domenica IT. 9.

Tr ibuna Tr ibune Tr ibuna

800

800

800

S to j i šče Platea

Stehplatz

409

400

400

1500

V a ž n e j š i

t e l e f o n i Postaja ljudske mil ice Stazione (posto) della mi l i z i a popolare Station der V o l k s m i l i z (Sicherhcitsdienst) 77-225 P o š t a — Posta — Post 77-200 Telegraf Telegrafo Telegraph 77-301 i n 77-303 ž ičn ica na S t r a ž o Funicol la sulla »Straža« Drahtseilbahn S t r a ž a 77-402 Kopa l i šče in č o l n a r n a Stabil imento baloeare

— canott i Badeplatz und Boothaus 77-220 Zavod za gojitev divjadi »Triglav« (lov) Allevamento selvaggina »Triglav« — Caccia Anstalrt, f i i r die VVildzucht »Triglav« (Jagd) 77-408 Avto-service Auto-service Autoservis 77-295 Avtotaksi Auto-taxL Autotaxi; 77-298, 77-507 i n 77-288 Avtobusna postaja Stazione autocorriere

Autobusstation 77-283 Železniška postaja Stazione ferroviaria Eisenbahnstation

B l e d — jezero B l e d — Lago> B l e d — jezer* Lesce — B l e d 70-1«

Potovalne agencije Agenzie viaggi Reiseagenzieh

Generalturist 77-234 Kompas 77-235, 77-245 Transturis t 77-357

T u r i s t i č n o d r u š t v o Bledi En t c turist ico T u r i s t i č n o d ruš tvo Bled 1

(Touristverein Bledi- TWfl9

DRŽAVE NA S V E T O V N E M PRVENSTVU Predstavljamo države In njihove čolne na svetovnem prvenstvu, (okrajšave pomenijo: 4+ četverec s krmarjem, 2— dvojec brez krmarja, 1 »kif, 2+ dvojec s krmarjem, 4— četverec brez krmarja, 2 X doublescul, 8 osmerec).

DIE STAATEN AUF DER VVELTMEISTERSCHAFT Wlr stelien Ihnen, die Staaten und Ihre Kaline auf der Weltmeisterschaft vor. (Die Kurzungen bedeuten: 4+ Vierer mit Steuerer; 2— Zweier ohne St.; 1 Skiff; 2+ Ztveier mit St.; 4— Vierer ohne St.; 2 X Doublescul; 8 Achter).

GLI STATI AL CAMPIONATO MONDIALE Vi presentiamo gli Stati ed i loro canotti al campionato mondiale. (le abbreviazioni significano: 4+ quattro con timoniere, 2— due senza timo­niere, 1 skif, 2+ due con timoniere, 4- senza timoniere, 2+ double shul, 8 otto.)

• BELGIJA Belgien Belgio

• FRANCIJA Frankreich Francia

• ITALIJA Italien Italia

• ŠVICA Schvveiz Svizzera

• NIZOZEMSKA Niederland Olanda

• ŠPANIJA Spanien Spania

• ČSSR ĆSSR Czecoslov.

• MADŽARSKA Ungarn Unglieria

• J U G O S L A V I J A Jugoslawien Jugoslavia

• P O L J S K A Polen Pologna

• Z A R V A R Egi t to

f t R O M U N I J A Kumauien Romania

Q D A M S K A »hnemark Danknarca

Čolni Veslačev Kahne Rudercr

Canotti Rematori

4 12 (4+, 2—, 1, 4 - )

6 23 (4+, 2—, 2+, 4 - , 2 X , 8)

6 25 (4+, 2—, 2+ , 4 - , 2 X , 8)

7 26 (4+, 2—, 1, 2+ , 4 - , 2 X , 8)

7 26 (4+, 2 - , 1, 2+ , 4 - , 2 X , 8>

3 17 (4+, 2+ , 8)

5 20 (4+, 1, 2+ , 2 X , 8)

4 19 (4+, 1, 4 - , 8)

7 26 (4+, 2—, 1, 2+ , 4 - , 2 X , 8)

5 21 <4+, 2—, 1, 4—, 8)

3 15 (4+, 1, 8)

7 26 (4-f, 2—, 1, 2+, 4—, 2 X , 8—)

6 17 (4+, 2—, 1, 2+ , 4—, 2 X )

6 Z D A U S A USA

• GRČIJA Griechenland Grecia

© TURČIJA T u r k e i Turch ia

# F I N S K A Finn land Fin landia

* ŠVEDSKA Schweden. Svezia

O A N G L I J A Gross Br i t an ien Inghil terra

# A V S T R A L I J A Austra l ien Austra l ia

# A V S T R I J A Osterreich Aust r ia

# K A N A D A Kanada Canada

* Z R N B R D Germania

• J A P O N S K A Japan Giapponc

9 M E H I K A M c x i k o Messico

• S Z S S S R Unione soviet.

• B O L G A R I J A Bulgar ien Bulgar ia

O N D R ' D R D Germania E s t

• I Z R A E L Israel Izraele

9 N O R V E Š K A Nomvegen Norvegia

• N O V A Z E L A N D I J A N e w Seeland

Nuova Zelandla

Čolni Veslačev Kahne Ruderer Canotti Rematori

g * * * * » V

26 4+, 2 - , 1, 2+ , 4—, 2 X , 8)

* (F)

9 (4+, 2—, 2 X )

16 (4H-, 2 - , 8)

11 O f , 4—)

17 (2—, 4 - , 2 X , 8)

20 (4+, 2—, 4—, 8)

22 (4-r, 2—, 4—, 2 X , 8)

15 (2—, 4—, 8)

26 ( 4 1 , 2 - , 1, 2+, 4 - , VX, S)

6 (4 1, 1)

7 d , 4 - , 2 X )

26 (4+, 2—, 1, 2+, 4 - , 2 X , 8)

12 (4+, 1, 4—, 2 X )

26 (4+, 2—, 1, 2+, 4 - , 2X , *)

3 (1, 2 X )

10 (4+, 1, 4 - )

M d , 8)

3. S E P T E M B E R 1966 * G L A S N A J V A Ž N E J Š E I N F O R M A C I J E O P R V E N S T V U

Cene v starih dinarj ih

P R I V A T N E T U R I S T I Č N E S O B E — I . kategorija od 1250 do 1550 din — I I . kategorija od 1000 do 1300 din — I I I . kategorija od 850 do 1150 din — I V . kategorije od 600 do 900 d in (cene bivanja nad 3 dni)

C A M P I N G — za eno noč 300 din — parkiranje avtobusa 500 d in — parkiranje avtomobila 150 din

G R A D , OTOK, M U Z E J — vstopnina na grad 100 din — muzej na gradu i n o toku 50 din

PARKIRANJE — avtobusi 500 din — avtomobili 200 din

ŽIČNICA NA STRAŽO — Prevoz v obe smeri 200 din

MALI GOLF

— za osebo na uro 200 din

KOPALIŠČE — vstopnina od 50 do 250 d in

P R E V O Z I S ČOLNI — č o l n za tri osebe na uro 500 din — sandolin 250 din — jadrnica 700 din — s plitvico do otoka in nazaj do 5 oseb 1400 din

RIBOLOV — od 1000 do 2000 din

(za lovno karto 7 dni en dan zastonj)

Preise i n der alten Dinarvvahrung

P R I V A T E T O U R I S T Z I M M E R — I. kategorie 1.250 do 1.500 d in — I I . kategorie 1.000 do 1.300 din — II I . kategorie 850 do 1150 d in — I V . kategorie 600 do 900 din (Die Preise gi i l t ig f i i r die Benutzung des Zim-mers i iber 3 Tage)

C A M P I N G — fiir eine Nacht 300 din — Parkieren — Autobus 500 din

Personemvagen 150 d in

D A S S C H L O S S , D I E I N S E L , D A S M U S E U M Ein tn t t spre is f i i r das Schloss 100 d in Eintr i t tspreis f i i r das Museum 50 d in i m Schloss und auf der Insel

P A R K I E R E N — Autobus 500 d in — Personemvagen 200 din

D R A H T S E I L B A H N STRAŽA Tour-retour 200 d in

M I N I G O L F F i i r Person und Stunde 200 din B A D

Eintr i t tspreis von 50 bis 250 din

K A H N F A H R T E N K a h n f i i r drei Personen und Stunc' ; 500 d in sandolino 250 din Segelboot 700 d in ^ ' ^ 0 0 t Z u r I n s e l u n d z u r u < * bis 5 Personen J.4U0 din

F T S C H F A N G (Bei der Anschaffung der Fischfangkarte f i ir 7 Tage - e.n Tagkostenlos)

Prezzi in dinar i vecchi

A L L O G G I T U R I S T I C I P R I V A T I : — I catcgoria da 1250 a 1550 d in — II. categoria da 1000 a 1300 di n — III . categoria da 850 a 1150 d i n — I V . categoria da 600 a 900 din (prezzi d i soggiorno oltre i tre giorni)

C A M P E G G I O : per una notte 300 din parcheggio autobus 500 din parcheggio auto 150 d in

C A S T E L L O , I S O L A , M U S E O : ingresso al castello 100 d in museo nel castello e sull ' isola 50 din i

P A R C H E G G I O : Autobus 500 din Auto 200 din

F U N I C O L A S U L L A »STRAŽA«: per ambe e due le direzioni 200 din

M I N I - G O L F : pro persona ed ora 200 din

S T A B I L I M E N T O B A L N E A R E : biglietto d'ingresso da 50 a 250 din

T R A N S P O R T O C O N L E B A R C H E : barca per 3 persone: 500 din all 'ora sandolino 250 din barca a vela 700 din barca piatta fino all ' isola e r i torno, massimo 5 persone, 1400 din all 'ora

PEŠCA da 1000 a 2000 din (carta per la pešca valevole 7 giorni — 1 giorno gratis)

r Vsem občanom

občine Radovljica V dneh od 8. do 11. 9. 1966 bo Bled prizorišče II.

svetovnega prvenstva v veslanju in se bo v tem času na Bledu zbrala vsa svetovna veslaška elita. To bo ena največ j ih veslaških prireditev v zgodovini tega športa. Razen tekmovalcev in uradnih gostov pričakujemo na Bledu obisk številnih domačih in tujih gostov iz vseh delov sveta.

Bled s svojo nenavadno lego, lepim in mirnim je­zerom ter njegovo privlačno okolico, je bil dosedaj že prizorišče mednarodnih regat in leta 1956 uspešnega 46. evropskega veslaškega prvenstva. Rezultati teh tek­movanj na Blejskem jezeru so odkrili mednarodni športni javnosti vse prednosti blejske tekmovalne pro­ge, ki nudi vsem tekmovalcem enake tekmovalne po­goje. Prav to je bil odločilni razlog, da je bila ta čast dodeljena prav našemu Bledu pred drugimi turističnimi in ves laško urejenimi kraji v svetu.

V času te pomembne športne manifestacije bo Bled v središču pozornosti široke mednarodne javnosti, zato je naša dolžnost, da poskrbimo za lepo podobo in urejenost Bleda in njegove okolice ter da našim tek­movalcem in gostom izkažemo vso pozornost in gosto­ljubnost. Potruditi se moramo, da se bodo gostje v v našem veslaškem centru počutili kot doma in da bodo odnesli z Bleda in naše dežele najlepše vtise in spomine.

Vabimo vse občane in odgovorne organizacije Bleda. Bohinja in Radovljice, da sodelujejo v naporih za urejanje čimlepše zunanje podobe naših turističnih krajev in njihove okolice in da na lastno pobudo in z vso prizadevnostjo storijo vse za čim boljše in lepše počut je gostov.

Pozivamo komunalno delovno organizacijo, turi­s t i čne , gostinske, trgovske ter transportne organizaci­je, da ob tej priložnosti poskrbijo za visoko raven svo­jih storitev in jih vabimo, da okrasijo svoja poslopja z zastavami sodelujočih držav.

Skupščina občine Radovljica

Ko pridete na Bled • V prvi vrsti DOBRODOŠLI. • Če ste nenajavljeni gost (brez rezervacije)

se oglasite najprej v informacijski pisarni Turistič­nega društva Bled. Svetovali in pomagali vam bodo glede prenočišča, vstopnic in vsega ostalega.

• Na tribuno za svetovno prvenstvo v vesla­nju lahko pridete s posebnimi avtobusi, ki bodo vozili vsak dan iz centra do tribune.

M Ce ste s svojim avtomobilom, vedite, da je cesta okoli jezera enosmerna.

• Bled ima veliko možnosti za vašo zabavo izven tekmovalnega programa. V času prvenstva bo organizirana cela vrsta kvalitetnih prireditev.

• V nočnih urah se blejsko zabavno življe­nje odvija v treh barih.

• Domačini so gostoljubni in vam bodo v vsem na uslugo.

VVENN SIE NACH BLED KOMMEN • In erster Linie VVILLKOMMEN! • VVenn Sie ein unangemeldcter Gast sind

(ohne Reservation), so melden Sie sich vor allcm in der Informationskanzlei des TURISTIČNO DRU­ŠTVO (Touristenverein) von Bled. Dort werden Sie in jeder Bcziehung gut beraten, be<ionders was die Ubernachtungsmoglichkeiten und die Anschaffung von Eintrittskarten anbelangt.

• Zur Tribune fiir die VVeitmeisterschaft im Rudern verkehren vom Zentrum tagiich spezielle Autobusse

O Sind Sie mit elgenem Wagen angekommen, sollen Sie wissen, dass auf der Strasse rund um den See nur eine Fahrtrichtung gestattet ist.

• Bled bietet viel Gelegenheit zu Ihrer Unter-haitung auch ausserhalb des Wettkampfprogramms VVahrend der VVeitmeisterschaft wird eine Menge von qualitativen Veranstaltungen organisiert

• In den Nachtstunden entwickelt sich das vergnfigte Leben in Bled In drei Nachtbars

• Die Einheimlschen sind sr<*stfreundlich und etehen Ihnen jederzeit gern zur Verfiigung

P R O G R A M T E K M O V A N J A

8. S E P T E M B E R 9. — 17. ure

P R E D T E K M O V A N J A 9. S E P T E M B E R 9. — 17. uro

P R E D T E K M O V A N J A 10. S E P T E M B E R 15. — 17. ure P O L F I N A L E 11. S E P T E M B E R 9.30 M A L I F I N A L E F I N A L E ob 14. u r i

V V E T T K A M P F P R O G R A M M

8. S E P T E M B E R 9. — 17. U H R V O R V V E T T K A M P F E

9. S E P T E M B E R 9. — 17. U H R V O R V V E T T K A M P F E

11. S E P T E M B E R 15. —17. U H R H A L B F I N A L E 10. S E P T E M B E R 9.30 UHR K L E I N F I N A L E F I N A L E 14. UHR

Foškusite odlično brazilsko kavo

pražarne veletrgovine

„ Q o U a "

Škofja Loka

} NOTRANJA POLITIKA 3. S E P T E M B E R 1966 * GLAS

Komunisti notranje uprave Gorenjske o svojih slabostih

Spremeniti odnos do občana To je bila glavna ugotovitev na aktivu komunistov s lužbe notranjih zadev Gorenjske, ki so se že drugič po IV. plenumu CK ZKJ zbrali v Kranju v sredo, in se pogovorili o uveljavlja­nju nakazanih smernic reorganizacije te s lužbe. Aktiva so se udeležili tudi predstavniki toži l s tva, sod i šč in sorodnih or­ganov ter predstavniki obč inskih komitejev vseh petih go­renjskih obč in .

Po uvodnih besedah sekre­tarja o b č i n s k e g a komi te ja K r a n j Franca Puhar ja je v razprav i sodclovado š e 12 go­vorn ikov raznih s l u ž b iz ob­moči j Gorenjske. M n o g i so ugotavl jal i , da so v teh s luž ­bah že pred I V . p lenumom ugotavl ja l i mnoge togosti i n p r e m o č n o ver t ika lno poveza­nost, k i je v posameznih p r i ­mer ih ovi ra la notranj i razvoj i n samoupravljanje v teh s lužbah , kakor tud i i zpo l ­njevanje nalog loka ln ih ob­lasti . Znač i len je pr imer , k i ga je povedal eden i zmed govornikov, da je ta s l u ž b a vezana na n i č manj kot 135 raznih zakonov, predpisov in navodi l i n še na več medna­rodnih konvencij i n pogodb. To k a ž e na hudo z a k o m p l i -ciran sistem, k i se je v zad­njem času celo u t r jeval na­mesto, da bi se pr i lagojeva l n a š e m u sistemu sarnuoprav-l janja.

V razpravi je b i lo precej konkre tn ih predlogov, k a k o bi se ta s lužba l ahko demo­kra t iz i ra la in decentral iz irala s prenosom raznih funkci j na javne, izvoljene o b č i n s k e b i druge organe. Tako so na pr imer ugotavl jal i , da bi l a h ­ko vse zadeve okrog p o ž a r n e varnosti prevzel jeseniški in kranjski zavod, da bi mnoge posle prometa, registracij pregledov v o z i l itd. l ahko prevzela avtomoto d r u š t v a , da b i razne preiskovalne na­loge lahko prevzelo javno to­ži ls tvo, da bi. se mnogi s p i s k i in evidence iz s l u ž b e notra­n j ih zadev lahko prenesle na druge s lužbe , oz i roma da bi se mnogo poslov l ahko po­vsem odpravilo. V dokaz se­danjega adminis t ra t ivnega poslovanja s l u ž b e notranj ih zadev je b i lo s l i š a t i š t ev i l ­ko, da imajo samo v K r a n j u

v e č kot 13.000 razn ih spisov, k i j i h domala že nimajo k a m več spravl ja t i .

S l i ša t i je b i lo tud i o za ­starelost i te s l u ž b e tako v svo j ih organizac i j sk ih p r i j e ­m i h , kakor tudi v s t rokovni osposobljenosti kadrov i n še posebno v t e h n i č n i opremi . T o ve l j a za s lužbo d r ž a v n e varnost i , za k r i m i n a l i s t i č n e organe, za prometno i n za l judsko mi l i co . De l ikven t i , kot je dejal nekdo, so v teh­n i k i na evropski v i š in i , na š i t ehn ik i k r i m i n a l i s t i k e pa do­mala na n ivo ju izpred 50. let.

Že doslej , kot je b i l o s l i ­ša t i , so v tej s lužb i začel i z reorganizacijo. P r i tem na­stajajo tud i t e ž a v e , ker je vse manj sposobnih m l a d i h l j u d i , k i b i b i l i p r ip rav l jen i pr ihaja t i v te s l u ž b e . V s e v e č

pa jih je, ki odhajajo, zaradi slabih pogojev, zaradi slabe­ga nagrajevanja itd. Prav ti­sti dan je iz postaje ljudske milice v Kranju odšel dober šofer, ki je za svojo redno nočno in nedeljsko delo pre­jemal samo 57.000 starih d i ­narjev m e s e č n i h dohodkov. In podobnih primerov je ve­liko.

Zakl juček je bil, da bodo taki pogovori komunistov iz teh služb š e po vseh občinah in, seveda, tudi po s lužbah samih. Posebne republ i ške komisije pa bodo skušale vse predloge in stal išča u p o š t e ­vati pri končnem oblikovanju predlogov za reorganizacijo. Enotna pa je bila ugotovitev, da je od sodišč do mi l ičnikov treba spremenili odnos do občana, da se vsa reorgani­zacija lahko opravi samo z zaupanjem do ljudi, do sa-moupravljalcev itd, ki naj bi vse aktivneje sami naka­zovali razne pojave in nepra­vilnosti. K . M .

GLASBENA ŠOLA JESENICE

R A Z P I S ZA SPREJEM GOJENCEV V GLASBENO ŠOLO JESENICE V ŠOLSKEM LETU 1966/67 Glasbena šola Jesenice bo sprejemala stare in nove gojence za oddelke: klavir, godala (violina, viola, če lo , kontrabas), pihala (flavta, oboa, klarinet, fa­got), trobila (trobenta, gozdni rog, pozavna, tuba), solopetje, harmoniko, kitaro, tolkala, balet in teo­retični pouk (nauk o glasbi). Vpisovanje starih in novih gojencev bo v dneh: 8., 9., 12. in 13. sept. 1966 od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, 10. sept. 1966 od 9. do 12. ure. Pri vpisu mladoletnih gojencev morajo biti navzoči starši . Vse ostale informacije posreduje ta jn i š tvo šole , te­

lefon 82-423. Ravnateljstvo

V Železarni izdelali

p r e d l o g p r a v i l n i k a o g o s p o d a r j e n j a d e l a v c e v

»Vsak delavec v podjetju je odgovoren delovni skupnosti za lačno in pravočasno Izpolnjevanje delovnih nalog, za spoš to ­vanje ln Izvrševanje zakonskih določi l , statuta, pravilnikov ki drugih samoupravnih aktov in za ravnanje po predpisanem ielovnein redu.«

Tako Je napisano v čl. 1 Predloga pravilnika o odgo­vornosti delavcev pri delu, ki ga je objavil »Zeležar-«, veljati pa bo začel, ko ga sprejme de lavski svet že le ­zarne. O predlogu p r a v i l n i k a bodo

razpravljali delavci po enotah in da l i nanj pripombe, potem še le bo v njej razpravljal in sklepal delavski svet. Vse­k a k o r pa je zelo vestno, s t rokovno sestavljen. V 140 č len ih seznanja praivi lnik de­l avce o d o l ž n o s t i h na delov­

nem mestu, o vrstah krš i tev delovnih dolžnost i , o ukre­pih zaradi krš i tve delovnih dolžnost i o pravnih sredstvih za pri tožbo in postopek Itn. Pravilnik deli krš i tve delov­nih dolžnost i na lažje , h u j š e in posebno hude. Tako je n. pr. enodnevni neopravičen izostanek z dela brez v e č j e škode lažja krš i tev delovne dolžnost i , p i jančevanje med delovnim časom ali prihaja­nje na delo vinjen huj ša kx-

Da bi se ne pozabilo Zelenica je ozka dolina,

nklenjena med skalne masi­ve Begunjšč i ce in Karavank. V zadnjih letih, z dograditvi­jo žičnice in hotela, so lepo­te tega gorskega kraja do­stopne tudi š iršemu krogu ljudi. In prav je tako.

Zal pa včas ih malenkosti, na videz nepomembne in ko­maj opazne, skazijo nepozab­ne vtise mnogim obiskoval­cem. Tako je tudi na Zele­nici. Neda leč od prelepega hotela, na nekoliko v z v i š e ­nem prostoru, leži grob pad­lega partizana — borca Can­karjeve čete . 29. 6. 1943. leta so ga prav na tem mestu po­kosile krogle iz sovražnih pušk. Skromna spominska plošča nam pove, da je bil to Jože Prešeren , doma iz Vrbe na Gorenjskem. Na ž e ­ljo njegove žene , prav tako borke in aktivistke, po vojni njegovih ostankov niso pre­nesli v skupno grobišče na Breznici. Lepšega prostora, kjer bi lahko počival padli partizan, si skoro ni m o g o č e zamisliti.

Letos sem grob tovariša in soborca obiskal dvakrat. Na v i šku turist ične sezone, v ju­liju in avgustu, je bil pogled nanj porazen. Sredi dehteče narave, evetja i « zelenja, je grob preraščal plevel. Le zar­javela konzervna škatla z uvelim šopkom rož je priča­la, da se je pred časom na­šel nekdo, ki je de lček svoje­ga časa posvetil spominu na padlega partizana. Množica ljudi vsak dan hodi tam okrog, planinci, pastirji, tu­risti. Al i res med njimi ni nikogar, ki bi poskrbel za grob? Kaj si bodo o nas mi­slili tujci? Ce drug ne, bi skrb za grob na Zelenici lahko prevzelo društvo, ki skrbi za tamkajšnj i hotel. Tako malo je treba, da po­stane in ostane spodobno urejen.

Ni moj namen kritizirati ali žaliti. Prepričan sem, da Slovenci nismo slabi. Samo precej malomarni in nepriza­deti smo, kadar gre za take stvari. Mislim, da se bo na­

šel kdo, ki bo zadevo uredil. Ce bom s svojim člankom vsaj malo pripomogel k te­mu, sem svoj namen dosegel.

Rado Pintar

Kaj dela tisoč mladih kranjskih

planincev?

Vrsno na vrsti

Prvo delo organizacij mla­dih planincev Kranja v pri­hodnjem tednu, brž ko se odpro šo lska vrata, bo pri­prava množ ičnega izleta v Gregorčičevo rojstno vas Vr­sno pri Kobaridu. V sodelo­vanju s primorskimi planin­ci se bodo udeleži l i sloves­nosti, ko bodo v tem kraju odprli planinsko kočo ime­novano po tem pesniku. Izlet bo trajal dva dni soboto in nedeljo — 10. in 11. septem­bra.

To je le ena izmed mno­gih akcij mladih kranjskih planincev. Ko so v ponede­ljek zvečer na sestanku mla­dinskega odseka razpravljali o delu, so kri t ično ocenjevan' u d e l e ž b o na pohodu »Ob zid okupirane Ljubljane, na mla­dinskem taboru v Tron ti, šta­feti mladosti, Milovanoviče-vem memorialu, pri gradnji k o č e na Stolu in mnogih skupnih pohodih po parti­zanskih poteh po gorenjskem in tutdi celjskem območju.

Za prihodnje . leto bodo kupili nove šo tore in spalne vreče , da bi č imveč jemu što-vilu mladih zagotovili udobne izlete in pohode po hribih. Skupno imajo v svojih vrstah več kot t i soč mladih — pionir­jev in mladine. Zlasti so de­lovni mladi planinci v Cer­kljah in v Preddvoru. Le iz delovnih kolektivov jih še ni­so privabili in bo to ena i * med njihovih važnih nalog • prihodnje.

K. M.

š i tev delovnih dolžnosti . K r ­š i tve varovanja poslovne skrivnosti, ki imajo za po­sledico v e č j o materialno ali drugo š k o d o so posebno hu­da krš i tev delovnih dolžno­sti.

V čl. 18 je izrečeno, da se delavcu smejo izreči na­slednji ukrepi: Opomin, jav­ni opomin, zadnji javni opo­min in izkl juč i tev Iz delovne skupnosti. Delavec, ki je bil izk l jučen iz delovne skupno­sti lahko ponovno vstopi na delo v že lezarno še le po pre­teku najmanj treh let in še to pod pogojem, da ni bil v zadnjih 3 letih dela v Železarni Jesenice pred iz­

k l juč i tv i jo v e č kot trikrat kaznovan, in da ni bil v zad­njih petih letih dela že iz­k l jučen iz delovne skupno­sti Železarne.

V Pravilniku je tudi opi­sano, v katerem primeru je lahko delavec odstranjen t delovnega mesta na katerem dela. Eden izmed vzrokov je, č e to zahtevajo sodelavci njegovega ožjega okolja za­radi izboljšanja delovnegs vzdušja .

Pravilnik je lahko zanimiv tudi za druga podjetja, ki ima jo š e vedno zastarele predpise s tega p o d r o č j a no­tranje zakonodaje.

J . Vidic

t E P T E M B E R 1966 • GLAS GOSPODARSTVO \ 5

r

G o s p o d a r s k e

n o v i c e D V A S E J M A i V B E O G R A D U

Od 8. do 16. oktobra bo v Beograda VII. medna­rodni sejem »-Moda v sve­tu«, hkrati bo v novozgra­jenih paviljonih Beograj­skega sejma odprt tudi IV. sejem pohištva ta notranje dekoracije.

D R A Ž J I PLASCI Z A K O L E S A ?

Na sestanku proizvajal­cev p l a š č e v za kolesa, ki je bil pretekli teden T zvezni gospodarski zbor­nici, so se odločili, da bo­do zveznemu uradu ta cene predlagan, naj dovo­li zv i šat i cene za ta pro­izvod. Poročal i smo že, da je p l a š č e v za kolesa zato tako malo na tržišču, ker se proizvajalcem ta pro­izvod ne splača Izdelovati.

S L I V E IN IZVOZ

Kot vse sadje so tudi slive letos dobro obrodile. Vendar kaže, da jih ne bomo toliko izvozili, kot bi jih lahko. Izvažamo namreč predvsem suhe slive. K e r pa je cena sliv za s u š e n j e 50 starih di­narjev za kilogram, kaže, da ne bomo mogli bili konkurenčni na svetov­nem trgu! '

Po skupni seji občinskega in tovarniškega komiteja ZK Jesenice

Ostra kritika slabe organizacije dela v železarni Ali samoupravljanje v železarni stagnira — Kaj je z disciplinsko odgovornostjo vodil­nih delavcev? Osebna ter kolektivna odgo­vornost? Nizka produktivnost, slaba orga­nizacija dela, formiranje in delitev dohodka itd., so samo nekatera vprašanja, o katerih

so dva dni razpravljali pri »Jelenu« Na skupni seji občinskega komiteja ZKS Jesenice in tovar­niškega komiteja ZK Železarne so razpravljali o proizvodnji, gospodarjenju in samoupravljanju v Železarni Jesenice.

Skupno sejo in takšen dnevni red je narekoval vznemirljiv podatek, da pro­izvodnja v železarni Jesenice stagnira in opada. In ne samo to; člani komiteja so na seji ugotovili, da stagnira tudi sa­moupravljanje v železarni. V I. polletju letos je železarna dosegla 526.938 ton skupne proizvodnje, kar je za 42.077 ton ali 7 odstotkov pod p l a ­nirano proizvodnjo. Najbolj zaostajajo pod planom je-klarna, valjarna 2400, elek­trodni oddelek in bluming. Akcijski program ni bil učinkovit, saj se je v začetku njegovega izvajanja stanje na nekaterih področjih š e poslabšalo, ne pa izboljšalo. V tehnologiji in proizvodnji je veliko subjektivizma, dez-organizacije in anarhije. T i ­sti, ki so neposredno odgo­vorni za proizvodno discip­lino v nekaterih primerih ne kažejo sposobnosti niti volje po odpravi familijarnosti in popustljivosti.

Na seji so vsestransko o-svetlili problem osebne ter kolektivne odgovornosti v

Razlikujmo šalo od resnice

V č lanku z naslovom »Več vratarjev kakor valjavcev«, ki je bil objavljen v Glasu z dne 20. avgusta 1966 tov. Vidic objavlja podatke in navaja razne izjave, podane pa zboru proizvajalcev nove valja rne n-Bela«. Med ostali­mi je z velikimi črkami na­tisnjena tudi izjava tov. ing. Crva, obratovodja bloominga — >Kia je v novi va l jarn iveč portirjev kakor valjavcev«!

Čudi nas, da je tako neob­jektivno izjavo dal obrato­vodja strokovnjak, ki se verjetno dobro zaveda in je seznanjen, da je bilo potreb­no zavarovati uvoženo in drago p lačano strojno opre­mo, kajti pri kraji najmanj­šega dela uvoženega mate­riala bi, lahko nastali ne­predvideni dolgi zastoji, ker bi morali manjkajoče dele naknadno dobavljati iz Ame-'rike.

Nadalje je tisti, ki je to Izjavil pozabil, da obsega ce­

lotni teritorij novogradenj na Beli 48.240 m*. In na tem te­ritoriju so zaposleni redno samo trije vratarji! Ostali čuvaji so bih sprejeti pogod­beno samo za čas, dokler bo trajala potreba po zavarova­nju novih objektov. Del teh čuvajev je še ostal na poslu, kajti steckel strojnica, težka proga in žična valjarna so še v izgradnji, tam in v skladiščih bo verjetno še po­treba po zavarovanju do do­končne izgradnje. To pa ni ­ma nobene zveze s pomanj­kanjem strokovno usposob­ljenih valjavcev na Beli^ kvečjemu je to vprašanje načrtnega kadrovanja za no­ve obrate na Beli.

Pripomnili bi še, da se Že­lezarna resno ukvarja z mno­gimi objektivnimi težavami, ki spremljajo rekonstrukcijo podjetja, zato so odveč tako neresne izjave, ki nepoučene zavajajo in nikomur ne ko­ristijo. Milana Ivanović*

podjetju. Osebna odgovor­nost se p r e n a š a na kolekt iv­no odgovornost. Postavlja se v p r a š a n j e , kako definirati odgovornost vodi ln ih i n naj­v i š j ih delavcev že leza rne . N a seji smo sl išal i ve l iko konkre tn ih primerov, ko je zaradi malomarnosti ali d ru­gih vzrokov p r i š l o do zastoja a l i z m a n j š a n j a proizvodnje, vendar se do sedaj še nikdar n i naše l kr ivec . V razpravi o tem v p r a š a n j u so tudi č lani komiteja govor i l i samo na­čelno, tako d a je nekdo po­s tavi l v p r a š a n j e odkr i to s rč ­nosti razprave. Ce je po tem v p r a š a n j u b i lo r e č e n o nekaj konkretnega, potem lahko za­p i š e m edino to, da je b i l rafal k r i t i k e s p r o ž e n na »-zgrajeno k r a l j e s tvo« v že le­zarni , kaikor je nekdo imeno­v a l t e h n i š k i sektor že lezar ­ne. T e h n i š k i sektor v že lezar ­ni s i je p r i svo j i l m o n o p o l . . . kad i ja tuži , kadi ja sudi*, je reke l diskutant, ko je govori l o tem, zakaj v že lezarn i n ik ­dar ne najdejo kr ivcev za zastoj a l i slabo organizacijo dela. V o k v i r t e h n i š k e g a sek­

torja spada raziskovalni od ­delek, pr iprava dela, odde­lek t e h n i š k n e kontrole i n ce­lotna proizvodnja. Torej, če je zastoj v proizvodnji za­radi 6labe organizacijo dela, potem to »kont ro l i ra« teh­nišk i sektor. A l i naj i šče k r ivca v lastni stavbi?

Samoupravljanje stagnira 'že nekaj let. Se do danes n i ­so povsem razč iščene pristoj­nosti delavskih svetov eko­nomskih enot i n centralnega delavskega sveta, oziroma njihov medsebojni odnos.

K r i t i k a je bi la usmerjena tudi na kadrovsko polit iko v železarni . N a p a č n o je m i ­šl jenje , da so ljudje na vo­d i ln ih mestih v železarni ne­nadomestlj ivi . Pa ne samo to! Premalo pazijo na vzejojo no­vega a l i pa mladega strokov­nega kadra. N a seji so raz­pravl ja l i tudi o sistemu l i m i -t iranja osebnega dohodka,

toda med tem časom je D3 že lezarne že odpravil l imi t i n bodo osebni dohodki odvisni od poslovnega uspeha eko­nomske enote, za kar so se zavzeli tudi člani komiteja.

Stremljcja organizaejie Z K in samoupravnih organov, da se položaj v že lezarni pobolj­ša pa spremljajo razne neres­n i č n e govorice o »č rn ih« skladih v železarni , a l i pa da je ta a l i oni vodi lni delavec že lezarne zaprt. Na seji so t a k š n a obrekovanja obsodili kot sov ražna in škodl j iva, za ­to se je proti t akšn im poja­vom potrebno bori t i prav ta­ko, kot proti slabi organiza­c i j i dela.

V začetku novem b-a bo zo­pet skupna seja obeh k o m i ­tejev. Takrat bodo člani ko­miteja da l i obračun , kako se sprejeti sklepi izvajajo.

J . V id i c

N a š a zakonodaja , t eor i ja ,

p r a k s a i n (ne)!ogika! Z a vse tiste, ki bodisi po­

slovno, bodisi kot turisti mnogo potujejo v inozemstvo, pomeni letošnji 1. avgust pra­vo prelomnico. Organi za no­tranje zadeve so s tem dnem pričeli izdajati nove potne liste, ki so veljavni kar de­set let. Potrebne so le še vize, teh pa ni težko dobiti. Viza je enkratna ali za več preho­dov preko meje — za kakrš­no pač prosimo. Še lani pa je prošnja zanjo človeku naprti-

Ž a g a v P r e d d v o r u ne bo zapr ta

Zaradi slabega dovoza žaga za 10 dni ustavljena

Bralec Iz Preddvora nam Je sporočil, da Je Lesno industrijski kombinat iz Kranja zaprl žago v Preddvoru. Baje je ta od­ločitev naletela na precej negodovanja v Preddvoru in koliei

Za pojasnilo smo prosili direktorja podjetja ing. Bo­štjana Jočifa. Povedal nam je, da so obrat »žagalnice* ustavili za dobo 10 dni — od 25. avgusta do 5. septem­bra. V tem času bodo delavci tega obraita izkoristili letni dopust, tisti, ki so ga že, pa urejajo obrat

Predvideno je bilo, da bo­do razžagali v juliju, avgu­stu in septembru okoli 1500 m» hlodovine, vendar je bil, po besedah direktorja, dovoz 6lab, ker je G G Kranj vozilo hlodovino v Jelovico in v celulozne tovarne. Čeprav kaže, da bodo žagajnico odprli zopet 5. septembra, pa je sklep kolegija, da je ne bodo prej, dokler ne bo na krlišču optimalnih količin hlodovine, ker je v nasprotnem primeru razrez predrag.

Zvedeli smo, da privatniki

lahko še naprej vozijo hlo­dovino in jim jo bodo raz­rezati z normalno čakalno dobo (10 do 15 dni). # Tov. direktor je še dodal, O) da je zaradi neurejenega 9 dovoza ogrožen letni plan # in s tem tudi dohodek 0 podjetja. Zaradi tega je # prišlo tudi do zastoja pri 9 izvozu rezanega lesa.

P. C.

Obiščite

esperimentalni večer m o č volje

ki ga izvaja znani mednarod­ni iluzionist

ZANELLY 1966 V torek 6. septembra

ob 1930 uri v Prešernovem gledališču

v Kranju

la cel kup nepotrebnih težav. Torej pomeni ta ukrep velik korak naprej. Vse lepo in prav, toda...

Toda je že tako, da je do­ber kos potice le redko brez grenkih zrne. V tem primeru so to devize. Državljanu pri­pada na potni list določeno število deviz, pa naj potuje v Italijo, Avstrijo ali kam dru­gam. V potnem listu ne piše več, kam smo namenjeni. Za tiste, ki potujejo le enkrat na leto je stvar preprosta. De­vize preprosto potrošijo, dru­go leto bodo lahko dobili no­ve. Kdor pa potuje večkrat, mora po vrnitvi v domovino, če hoče še drugič na pot, deviz ne sprejmejo. Ali pa jih stornira le, če vrne celot­no vsoto (vzemimo 520 A sch.). V nasprotnem primeru deviz ne s preme j o. Ali pm lahko državljan, ki je te en*, krat, dvakrat ali večkrat po? toval v tujino, prinese naza' isto število deviz? Nemogočt Pač pa lahko za preoste vsoto napiše, da jo je dobi v dar od nekoga, ki živi v tt j ini (za to obstoja po sebi obrazec). Potem banka de\ Z veseljem odkupi in jih nate Z enim procentom poslovnegđ. pribitka stranki zopet prodori Torej banka najprej na potom list proda državljanu devizej ta ji neporabljeni ostanek pdj! že opisanem postopku proda] nazaj, da bi jih potem zopet lahko kupil. Vse skupaj je, podobno igfačkanju, le da' banka pri tem nekaj zaslužu1

Zamotano poslovanje ni prav nič v skladu s sicer vse po­hvale vrednim, poenostavlje­nim postopkom nabavljanja potnih listov in viz. Ali ne bi kazalo s fredpisi poseči tudi v ta vesuiisclni birokraiizem?

95 mrtvih v hudi nesreči britanskega letala »Bristol Britannia«

T r a g e d i j a p r i Tik pred pristankom se je v noči od srede na četrtek zrušilo britansko letalo »Bristol Britannia s 110 potniki in 7 člani posadke — 22 preživelih v ljubljanskih bolnišnicah — Hitra pomoč zdravnikov, gasilcev, reše­valcev in drugih — Strahotni prizori, ki so jih videli nekateri kmalu po katastrofi — Identifikacija žrtev bo zelo težavna, ker je mnogo trupel zoglenelih — Uradno poročilo komisije direkcije za civilno zračno plovbo

— Sožalne brzojavke — Vzroke nesreče raziskujejo

BRNIKI, 1. septembra — O.rog štirih popoldne smo do­bili prvo uradno poročilo komisije direkcije za civilno zračno plovbo o katastrofalni nesreči britanskega letala pri Lahov-čah. Takole se glasi:

»Okrog 00,40 se je pripetila katastrofa aviona tipa Britan­nia, oznake G - A N B B , britanske zrakoplovne kompanije Bri-tania Airways, ki je obratoval na sezonski liniji Luton v Ve­liki Britaniji — Ljubljana. Katastrofa se je pripetila ob pri­hajanju približno 2,5km pred vzletno-pristaja'no stezo letališča Ljubljana. Letalo, ki se je znašlo iz neznanih vzrokov na ne-predpisani višini (okrog 20 m), je udarilo v gozd na mestu, na katerem bi moralo imeti višino približno 200 m. V tej kata­strofi je i/gubilo življenje 95 oseb, medtem ko jih je 22 ostalo živih. Prež.vele potnike so takoj prepeljali v ljubljanske bolniš­nice, kjer so jim nudili potrebno zdravniško pomoč . Letalo je povsem uničeno.

S preverjanjem radionavigacijskih instrumentov na letali­šču Ljubljana in magnetofonskega traku, ki registrira pogovor med posadko letala in organi letališke kontrole letenja, so ugotovili, da so vsi aparfK na ljubljanskem letališču delovali v redu in da je kontrola letenja delala po predpisih.

Vremenske razmere so bile nad minimumom, predpisanim xa letališče Ljubljana. Komisija za ugotavljanje vzrokov ne­sreč pri direkciji za civilno zračno plovbo na kraju nesreče raziskuje vzroke katastrofe.

Danes sta bila na mestu nesreče namestnik zveznega se­kretarja za promet in zveze Ivo Senjanovič in direktor direk­cije za civilno zračno plovbo Batrić Jovanović. Obiskala sta tudi preživele potnike, ki se zdravijo v ljubljanskih bolniš­nicah.«

oddih j i h je letalo popeljalo v smrt . Preživel i , k i so j i m naš i reševalc i i n zd ravn ik i takoj po nes reč i nud i l i p rvo p o m o č , so zdaj v l jubl janskih bo ln i šn i cah , le slabo se spo-

meti avtomobilov, preživel i , strahotno p r i zo r i šče . . . N i k o l i ne bomo vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo, kako je bi lo v t is t ih s t r a š n i h trenut­k i h , poln ih groze i n trpljenja. Nekater i , k i so b i l i na kraju katastrofe med p r v i m i , se spominjajo i n pripovedujejo:

»Bilo je grozljivo; mlada dekleta so jokala, meso j i m je b i lo ožgano na nogah. Po­tem sem zagledala č loveka , k i je gorel, pa sem omedle­la!« Tako je povedala mlada

pogledu sem se skoraj ustra­šil. Govorile so angleško in popolnoma nič jih nisem ra­zumel. Po rokah in nogah so bile krvave, obleko so imele raztrgano. Imel sem občutek, da komajda še stojijo. Kak streljaj vstran je gorelo na tleh m o š k o truplo.. . Angle­žinje so mi nekaj dopovedo­vale in k r i l i l e z rokami. Obr­n i l sem se i n stekel do bližnje gostilne, da bi po telefonu obvestil le tal iščne gasilce. V hiš i so b i l i že budni, toda

Komisiia za »identif ikacijo žrtev na čelu s predstojnikom ljubljanskega sodno-medicinskega instituta prof. dr. Janezom Milčinskim ima menda najtežavnejše delo. Dr. Milčinski pravi: »Spričo hude nesreče ožganih trupel bo identificiranje izredno težavno in se lahko zavleče tudi do štirinajst dni. Uporabili bomo rentgen, daktiloskopijo in vse druge sodobne pripo­močke za razpoznavo ž r K v ter storili vse, da bi z naše strani čimbolje pomagali preiskavi.« Na sliki krste s prvimi žrtvami, ki so j i h splavili s pogorišča

Uradno poroč i lo je suho­parno. Nič še ne pove o vzro­k i h katastrofe, k i verjetno n iko l i ne bodo povsem znani. Hipoteze bodo komentirale

strahotno tragedijo, k i je sredi noči zahtevala 95 živ­ljenj br i tanskih turistov, namenjenih na jadransko obalo, na oddih . Namesto na

minjajo, kaj se je sploh zgo­di lo , mis l i jo na tiste, k i so v r u š e v i n a h in ognju u m r l i , na njihove svojce doma.

Vse, kar se je dalo naredit i , so naredi l i naš i reševalc i , k i so takoj po nesreč i pr ih i te l i v gozdiček p r ib l i žno 800 m jugozahodno od Lahovč ; dva poka, ogenj, d i m , vpitje in jokanje, k r i k i obupa, smrad po o ž g a n e m mesu — to je pretresalo n o č n o t i š ino . In potem zavijanje siren, žaro­

va 5čanka iz Lahovč . .Letal iški šofer M i r o Žakel j ,

k i j c šel po dežu r ne us lužben­ce na letal išče, je povedal: »Avtobus sem pusti l na cesti in po blatni nj ivi stekel proti gozdu. M o k r a zemlja se mi je lepila na čevl je . K o sem s težavo pr išel do obronka gozda, je bi lo vse, kar je še ostalo od letala, zavito v č rn d i m in smrdelo je po ožga­nem. Tedaj so m i pr i š l e na­sproti t r i ženske . Ob prvem

Kraj nr?zorišča strašne letalske nesreče pri Lahovčah obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Seveda pa jih miličniki ne pustijo b*lzn, kajti sicer komisije in reševalci ne bi mogli delati. Iz oddaljenosti približno sto metrov gledajo ljudje ostanke letala, reševalce pri delu, krste, nad njimi pa kroži helikopter, ki pomaga pri preiskavi

telefona niso imel i . Medtem pa sem že zasl išal zavijanje gasilske sirene . . . «

Eden izmed gasilcev iz Kra­nja: »Bilo je grozljivo. Po gozdu se je vlekel črn dim, tako da nam v temi žarometi, k i smo jih usmerili proti raz­bitinam, niso kdove kaj po­magali . Letalo je še gorelo in tu in tam smo slišali krike ranjencev. Z gasilskimi apa­ra t i v rokah smo se takoj prebili do njih in kar je bilo še živih, smo jih uspeli izvleči iz razbitin. V gozdu sem za­slišal nekako lomastenje in naletel na potnika, ki je bil ves iz sebe. Ničesar ni mogel povedati, le mahal je z roka­m i . Medtem je že prišla zdravniška ekipa in ga pre­vzela. Kaj takega še nisem doživel. Povsod so ležali ljud­je, dva ali trije so še goreli... č e p r a v smo takoj pogasili ogenj na njihovi goreči oble­ki, je bila naša pomoč pri njih z a m a n . . . . «

Marv Lamblev, dekle kakih petindvajset let, je povedalo dopisniku Dela: >Z dvema prijateljicama sem sedela v repu letala. Malo pred ne­srečo sem čutila, da je začelo letalo premetavati iz vodo­ravne smeri. Nenadoma pa je začelo letalo strmo padati in čuti la sem močan pritisk v ušes ih . Trenutek zatem je letalo že treščilo JI tla. Bila sem vas čas pri zavesti. Po nesreči sem ležala med raz­

ina u^cvanje na 7. strani)

Skršvljena elisa enega izmed motorjev, ostanek repa, razbita rrata, trske, drobna prtljaga potnikov, prospekti, obleka, po­lomljene smreke, pepel, ožgana telesa, deli teles — to je vse, kar je ostalo od nesrečnega letala

(nadalj. s prejš . strani) bitinami in vse naokrog je bik) s l i ša t i iz teme krike in stokanje. Cez kakih deset, dvajset minut so prišli prvi ljudje in rešilni avtomobili, s katerimi so nas prepeljali T bolnišnico.«

Pam Rovvclif fe je malo pred katastrofo začutila, da se le­talo stresa. Ne spominja pa se, kako je začelo letalo pa­dati. »Sl išala sem samo straš­no eksplozijo, ko je letalo trešči lo na tla. Ko sem se zbudila iz nezavesti, sem bila stisnjena med razbitine, iz katerih me je potegnil oče . Videla sem tudi mater, ki so jo polagali v rešilni avtomo­bil, pozneje pa so mi pove-

Komisije raziskujejo vzrok katastrofe. Uslužbenci letali­š č a in predstavniki komisij so molčeč i ; ničesar še ne vedo, samo slutijo: naprave na leta­lišču so delovale v redu, torej gre za okvaro v letalu ali za morebitno napako pilota. To bo s k u š a l a ugotoviti komisi-

Drugo uradno poročilo komisije za raziskovanje nesreč Direkcije za civilno zračno plovbo

Podrobnejši opis nesreče

ja . P r i čaku je jo tudi predstav­nike britanske zavarovalne d r u ž b e i n bri tanske d r ž a v n e komisi je , k i bo kot opazova­lec sodelovala p r i preiskavi . | Iz magnetofonskega t raku, ! k i ga novinarjem še niso ] predvajali , je komis i ja u^o- 1

tovila, da je pi lot pones reče ­nega letala S m i t h (star 43 let, ima pa že 12.000 ur letenja) videl pristajalno stezo, ko je b i l nad D o l s k i m . G o v o r i l je s kontrolorjem letenja T u -gomirjem Zaletelom in m u rekelf »Viidim stezo«. Kon t ro ­lor je odgovori l : »O. K.« Pilot nato: »O. K.« H i p nato pa je rekel: »Dajte m i radar!« K o n ­trolor je skoči l do radarja, k i je samo dopolni lno vodilo p r i pristajanju letal, toda le­tala n i bi lo na zaslonu. Sko­raj ob istem času pa je žc do l /n i okrog 250 do 300 m e prostim očesom opazi l ogenj skozi okno, k i se je pokazal nad gozdičkom, k a ­mor je padlo letado.

A. Triler Foto F. Perdan

O vzrokih nesreče britanskega aviona Bri­tannia pri Lahovčah še nobenih uradnih

podatkov B R N I K I , 2. septembra — K o m i s i j a za raziskovanje nes reč Direkci je za civi lno z r ačno plovbo je danes okrog 18. ure dala novinarjem drugo uradno poroč i lo o nes reč i britanskega Ie-cala t ipa Br i tann ia , k i se je vče ra j ob p r ib l i žno 00,40 u r i zru­šilo 2,5 k m pred pristajalno stezo le ta l i šča Ljubl jana. Poroč i lo je v b is tvu p o d r o b n e j š i opis dogodka, medtem ko še ne dajejo nobene izjave o vz rok ih te katastrofalne nes reče . Predstavniki komis i je so povedali , da Ho preiskava šele v teku prihodnjega tedna tako da leč , da bodo o vz rok ih lahko povedali kaj bol j t o č n e g a . Objavl jamo uradni opis dogodka.

N a osnovi pregledov, i zv r ­š e n i h 1. im 2. septembra na k ra ju katastrofe britanskega letala oznake G - A N B B t ipa Brr tania , kompani ja B r i t a n ­nia Airvvavs, k i j e p r e v a ž a l o turiste na l i n i j i Luton — Ljub l jana , je ugotovljeno s l e d e č e :

Letalo je mejo Jugoslavije preletelo ob 00.29 u r i na v i ­s in i 6.400 m (21.000 i i tov ) . U p o r a b l j a j o č informacije kont ro le letenja je letelo po predpisani proceduri od pre­hoda meje do radJofara D o l ­sko, nad ka te r im se je po dovoi ien ju kontrole letenja ff^U o

d a v i š i n e L350 m (4.500 frtov). S te v iš ine , u p o r a b l j a j o č naprave I L S , se je napot i lo k le ta l i šču za p r i ­stajanje na stezi 31. P r i pre­hodu radiofara Dolsko je na v p r a š a n j e kontrolor ja letenja č e v i d i vz!>etno pristajalno stezo, posadka odgovori la p r i ­t rd i lno . Potem se je letalo s p u š č a l o v smer i vzletno-pristajalne steze i n je javi lo , da je preletelo radiomarker M e n g e š . N a oddaljenosti 6,5 k m (3,5 n a v t i č n e mil je) od vzletno-pristajalne steze je posadka letala zahtevala, da j i h vodi jo z radarjem. K o n ­t ro la letenja m u je dala po-

predpisane za n e s r e č o . Z nadaljnjo preiskavo je

ugotovljeno, da je letalo še na oddaljenosti okrog 1.300 m od kraja padca posekalo vrhove jelovoga gozda n i dolžini okrog 250 do 300 m in da je bi lo p r i tem t o č n o v osi piste.

Po tem se je letalo izvleklo z desnim nagibom i n po 1000 metr ih v strmem desneol zavoju udar i lo v gozd na od-daljenosti 2.500 m od zače t ­ka piste in 500 metrov od osi pristajanja.

S preiskovanjem terena na poti od kraja prvega kontak­ta z gozdom do kraja kata­strofe so b i l i najdeni posa­mezni deli konstrukcije leta­la.

K o m i s i j a še naprej p r e i * kuje vzroke, zakaj se je leta­l a na kraju prvega kontakta z gozdom znaš lo na višini okrog 25 m nad zemljo, ker bi moralo b i t i preko 200 na visoko.

K o m i s i j a ugotavlja, da so ekipe za reševanje z letal išča B r n i k , iz Kran ja i n L jub l j a ­ne intervenirale na l icu mesta v rekordno kra tkem času, kar je omogoč i lo reševanj« preživel ih in p r avočasno nu­đen je medicinske pomoč i .

Organi oblasti so po krat­kem času ix> katastrofi zava­rovali teren in s tem omo­gočili pravi lno preiskavo.

Specialne ekipe Instituta za sodno medicino so že v zgodnjih jut ranj ih urah za­čele z t ežko nalogo indent if i -

(nadalj. na 24. str.)

z ic i jo i n potrdi la , da se le­talo nahaja točno v smeri osi vzletno-pristajalne steze.

N a oddal jenost i 3.S0O m (2 mi l j i ) od zače tka vzletno-pristajalne steze je kontrola letenja opozori la posadko, da letalo začenja zavijat i v desno iz smeri in m u je da­la napotke za potrebno po­pravilo kursa v levo. N a to kontrola letanja n i dobila no­benega odgovora. Neposred­no za tem je kontrola lete­nja opozori la posadko, da je letalo zavilo v desno na p r i ­bl ižno 2.800 m (1,5 milje) od zače tka vzletno-pristajalne steze i n vp ra ša lo , če posadka začen ja kratek desni krog, da b i ponovno nadletelo ra-d iomarker Mengeš . Posadka letala n i več odgovarjala. K e r je odraz letala na ra­darskem ekranu neposredno za tem izgini l v senci ze­mel jskih preprek, je kontro­lor letenja dal znak za alarm in p red vzel potrebne mere,

S o ž a l n i b r z o j a v k i predsed­

n i k a SO K r a n j Predsednik skupšč ine obč ine Kran j M a r t i n Košir je

v č e t r t e k poslal sožalni brzojavki ob katastrofi bri tan­skega letala generalnemu konzulu britanskega general­nega konzulata v Zagrebu gospodu A. R. K . Mackenzieju in ž u p a n u deželnega mesta Oldham gospodu H e n r v j u Kennv ju .

BRITANSKI GENERALNI KONZULAT Z A G R E B Generalni konzul A. R. K. Mackenzie

Izrekam vam v imenu o b č a n o v občine Kranj in v svojem imenu globoko sožal je ob težki le talski nesreči v bližini B rn ikov , v ka ter i so izgubi l i ž ivl jenja angleški državljani.

Predsednik skupščine občine Kranj MARTIN KOSIR

H E N R Y K E N N Y Zupan deželnega mesta O L D H A M

Ob t r ag ičn i le talski nes reč i p r i B r n i k i h , v kateri je izgubilo življenje tako veliko ang le šk ih državljanov, vam v imenu o b č a n o v obč ine K ran j in v svojem imenu izrekam globoko sožal je .

Predsednik skupščine občine Kranj MARTIN KOŠIR

Razbitine v gozdu, ožgana tla in drevje, vmes pa krste . . .

K U L T U R A IN P R O S V E T A 3. S E P T E M B E R 1966 * GLAS ,

Z a n i m i v o s t i i z g o r e n j ­

s k e l judske k u l t u r e

n . ? Z S C , n ^ * g o r n * l

1

8 , i k ! * e novejša Izvedba, preprosta, nastala po vojn ; letos ga Je nekdo postavil v Bohinju, da Je posuši l krmo, ki Jo Je pridelal. Naši kozolci, stegnjeni in toplarji, so posebna značilnost, o njih pa turistom v nobneem prospektu ne povemo skoraj nič. - Na spodnji sliki Je prizor iz enega izmed številnih starih gorenjskih plesov, ki jih danes znajo le še redki ljudje.

Pogoji za turizem niso le prirodne lepote in gostinski ter drugi turist ični objekti. Turisti Želijo tudi spoznati ljudi in njihovo življenje; iz zakladnice ljudske kulture v preteklosti in sedanjosti na­stajajo turist ične zanimivo­sti, ki jih drugje bolj znajo pokazati ljudem in bolje tudi prodajati kot pri nas. Go­renjska ima zaradi svoje lege v alpskem prostoru, pred vrati Sredozemlja in Panon­ske nižine, na velikem križi­šču različnih vplivov in sti­kov, š e posebno veliko zanimivosti iz nekdanjega ljudskega življenja: pašn i š tvo po visokih planinah, narodne noše, pesmi in plese, h i še , kozolce in druge stavbe kme­tije, izdelke števi lnih obrti in h i šn ih dejavnosti (č ipke, pipe, kovane lončarske, ple­tene in druge izdelke), zani­mive občaje itn., kar vse bi si turisti radi ogledali, radi bi o vsem tem kaj zvedeli, če bi jih le kdo opozoril na vse to. Spominki, k i jih prodajamo, so slabi, precej jih je iz drugih krajev naše republike in celo iz sosednih republik; lepih in res znači l ­nih d o m a č i h spominkov, ki bi turistu povedali nekaj o bistvu življenja našega č love­ka v preteklosti, imamo malo.

Nekaj o vsem tem povejo že tradicionalne tur is t ične prireditve, kot sta npr. Kravji bal in K m e č k a ohcet v Bohinju. Na sliki desno zgoraj sta fant in dekle v eni izmed gorenjskih narod­nih n o š . Slika v sredini pri­kazuje bohinjskega planšar-ja, ki se vrača s planine, spodaj pa je čipkarica iz Že­leznikov, katere prsti ustvar­jajo drobne umetnine.

A. Triler Foto F . Perdan

Priprave kamniških nogometašev Novi trener na delu Še vedno razdrobljene moči

Kamniški n o g o m e t a š i , ki nastopajo v SCNL- zahod se pri- igra obrambe pravljajo na prvenstvo pod vodstvom novega trenerja FISERJA že od začetka avgusta. Lanska sezona je bila zanje dokaj neuspešna, saj si je moštvo še l e v zadnjem trenutku priborilo obstanek v ligi.

Klubu se je maščeva lo ne­pravilno delo z mladinci, ki BO se uvrstili v SNL, vendar

i i ' * / > :" obetajočja^ ekipa. Prvo mo­štvo'je nastopalo s starejši­mi igralci, k i niso redno tre­nirali in je tako neuspeh lahko razumljiv. ; Letos nameravajo posvetiti

zaradi pomainjkanja sredstev niso mogli nastopati. Tako je letos razpadla ta mnogo

na jveč jo pozornost p rvemu m o š t v u i n pionirjem. P r v a ekipa je v dosedanjih p r i ­pravl ja lnih s r ečan j ih pokaza­la dokaj uč inkov i to igro, ven­dar pa je zaskrbl ju joča slaba

V moš tvo so vkl juči l i tudi na jbo l j še mla­dince, saj je izbor igralcev majhen.

K l u b je zapustil le eden bol jš ih igralcev (Urh) i n bo 'me! t ako trener F i š e r v novi sezoni na voljo nasled­nje igralce: Kože l j , Košir , Rutac,-. M a l i , Kos I, K o s II, Vavpetič, . Klemene, Sitar, Strubelj, S lapn ičar , Medmeš , Grzinčič , Š te le , Kaš ič , M a j -dič i n Jeras.

— sm

Vse za vašo

prehrano

v prodajalnah

E2wiiJam Kranj

RADIO SGHMIDT Klagenfurt —

Celovec Velika trgovina za male ljudi

šolski center za blagovni promet v Kranju, Župančičeva 22 obvešča, da bo vpisovanje v

poslovodsko in komercialno šolo

v petek, dne 9. septembra od 16. do 18. ure

Ravnateljstvo

10 •

Visoka forma pred »Ljubeljem 66«

V ekipi za »Veliko nagrado Jugoslavije - Ljubelj 66« in »Kup Karavank« v moto-crossu so med trinajstorico jugoslovanskih dirkačev tudi trije Tržičani: Rotar. Ahačič in Ivo Rendulič. Rcndulič je v nedelj« v drugi dirki za državno prvenstvo v Savskem Marofu presenetil in za Murvinom zasedel odlično drugo mesto. Obiskal sem ga v mehanični delavnici AMD Tržič, kjer je zaposlen.

grado Jugoslavije«, k i bo v nedeljo v dolini v Podljube-Iju, m i je dejal, da se bodo plasirali med prvo dvajseto-rico. O strojih m i je povedal, da vsi svetovno znani moto-crossisti pred vsako dirko zamenjajo rezervne dele, če­sar pa pri nas ni mogoče. Po Rendul ičevem mnenju se bosta na Ljubelju od Jugoslo­vanov najbolje uvrstila Mur­vin in Vesenjaik, sam pa se bo, če mu bo dopuščal stroj, boril za čimboljšo uvrstitev.

Poslovil sem se od njega z željo, da bi na domačem terenu "dosegel čim boljši uspeh in da bi v bodoče še dolgo in uspešno tekmoval.

D. Ilumcr

Rodil se je leta 1942 v Pod-ljubelju in se leta 1962 v Mengšu prvič pojavil na dirkah v moto-crosu. Letos je kot prvi tržiški tekmova­lec dobil novi tekmovalni stroj CZ. V nedeljo je z njim dosegel tudi svoj največji uspeh, saj je tudi v general­nem plasmanu za državno prvenstvo na drugem mestu (za Vesenjakom in pred Mur­vinom). Dirke so mu edini treningi.

Na vprašanje o plasmaju Jugoslovanov za »Vel iko na-

ZLATARNA — URARNA

S P L E N D E N T E ( šker l j )

TRST, ulica F. Filzi 5 tel. 23-379

Tatjana Panjek Trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636

Največja zaloga TAPETNEGA PAPIRJA Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejema­mo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk!

P r e o k r e t v v e s l a š k e m š p o r t u Tri leta je minilo odkar je, po besedah predsednika tehnična komisije VZJ dr. Pa rača , pr iš lo do preokreta v našem vesla­škem špor tu . Pr iš lo je do drugačnega , boljšega nač ina dela* zaradi česar smo dosegali vedno boljše, kvalitetnejše rezultate in zaradi česar smo se, prav gotovo tudi v vel iki meri, odločili za organizacijo svetovnega prvenstva.

Leto 1963. pomeni preokretnico v delu ves laških delavcev. Leta 1956. je bila naša d ržava zastopana na evropskem prven­stvu le z enim čolnom v finalu (pelo mesto Vlašiča), leta 1962 pa je bilo na svetovnem prvenstvu v Luzernu še s labše : niti en naš čoln se ni uvrsti l v finale.

Kaže , da so veslaški delavci dobili v tem dobre i zkušn je . Ugotovi l i so, da n i mogoče dosegati visokih rezultatov s teda­n j im nač inom razdrobljenega dela po k lub ih . Tedanja praksa klubov je bila namreč , -da so po vsej s i l i hoteli, da b i predstav­ljale na tekmovanjih države njihove klubske ekipe. Trenira l i so izkl jučno po klubih , med seboj niso sodelovali ter so ljubo­sumno skr ival i ugotovitve o moderne j š ih načinih špo r tnega treninga za sebe. Leta 1952 nam" je res uspelo osvojiti zlato olimpijsko medaljo v če tvercu , vendar je od tedaj teorija špor tnega treninga že toliko napredovala, da ni mogoče več računa t i na kakršenko l i uspeh s starim načinom dola.

Letos teče tretje leto, odkar smo spoznali, da moramo, č e hočemo kaj doseči , s t rni l i svoje moči — trenerje i n najbol jšo veslače. V letošnji veslaški reprezentanci, k i bo nastopala na Bledu , so ekipe posameznih čolnov sestavljene iz na jbo l j š ih posameznikov, ne glede na klubsko pripadnost.

Pr iče tek, lahko bi rekli tudi eksperiment, je predstavljal osmerec. Vsem so znani vel ik i uspehi, k i jih že nekaj let dose­ga ta čoln. To pomeni, da je bi la izbrana pot pravilna in zaradi tega n i čudno, da so se selektorji odločili tudi pri ostalih po­sadkah postopati na isti nač in .

Koncentrirana priprava najboljših pa zahteva tudi velika finančna sredstva. Le tako je mogoče uspešno tekmovati z ostalimi špor tn imi velesi lami. Na žalost , kaže , da v tem po­gledu nismo sposobni tekmovati. Nismo imeli dovolj denarja, da bi pripravljali vso posadko enako, sistematično, skozi daljše obdobje. Zaradi tega smo prišli v položaj, da strokovnjaki ugotavljajo, da je od 28 reprezentantov le 11 takšnih, ki po­menijo res najvišjo kvaliteto. Zaradi lega tudi ne moremo pričakovati od naših tekmovalcev nemogočega. Zavedati se moramo, da tudi med najboljšimi odločajo le malenkostne razlike v času in moramo biti pripravljeni na poraze prar tako kot na velike dosežke.

Ob koncu, ko govorimo o preokretu v veslaškem športu; naj že sedaj zapišemo še to, da bo Bled s prvenstvom prišel do edinega veslaškega centra v državi hi da lahko pričaku­jemo, da bo prvenstvo še okrepilo delo, že sicer odličnega blejskega veslaškega kolektiva.

P. Čolnar

Kvalifikacije za II. zvezno vaterpolo ligo J

Povratek Kranjčanov v zvezno ligo?

Včeraj (v petek, 2. septembra) se je v kranjskem bazenu pričel kvalifikacijski turnir republiških prvakov za plasman v II. zvezno waterpolo ligo. Tekmovanje, v katerem nastopa slovenski prvak Triglav z dobrimi upi, se bo nadaljevalo da­nes ob 10. in 18. uri.

Na turnir ju nastopajo: p r ­vak Hrvatske Hvar, prvak Srbije Odred (Kikinda), pr ­vak Bosne in Hercegovine Celuloza (Banja Luka) i n prvak Slovenije Tr ig lav (Kranj).

Pred pri četkom smo za­prosili kranjskega trenerja Petra Didiča, da nam pove nekaj o izgledih svoje e k i ­pe na turnir ju:

»Mislim, da se bo vodila enakovredna borba med Hvarom, Odredom in nami . V odnosu na kvaliteto igral­cev imamo mi sicer pred­nost, vendar imamo š> m la - j dega neizkušenega vratarju, I

p*vo večje kateremu bo to tekmovanj*;.-«

Voda v domačem igrišču je le 18» C.

»To bo brez dvoma najbolj oviralo Hvar, čeprav so tudi v naši ekipi irrulci, ki jim hladna voda ne ustreza. Naj­večji problem bo Franc Na-dižar, ki je bil poškodovan na zadnji tekrai proti Celu-lozarju v Krškem (opomba: s to tekmo je Triglav osvojS našlo prvaka) in tako še ne vem, če bo lahko nastopil. Kar se tiče domačega igrišča nikjer ne pomeni posebne

prednosti.« -pe

P A N O R A M A 3. S E P T E M B E R 1966 * GLAS

Otroško zdravilišče pri Novigradu V P inet i p r i Novigradu je

o t r o š k o zdravi l i šče . T u se zdravijo ot roci iz vse Gorenj­ske. K e r se tudi sami zdra­v imo v tem zdrav i l i šču vam bi želeli opisati , kako ž iv imo in kaj delamo v tem lepem gozdičku p r i Novigradu.

K o t vsako leto, smo tud i letos razdeljeni v skupine in Tsaka taka skupina i m a svo­je ime. Skupina , k i vam p i ­še tole pisemce se imenuje »Morski vragi«.

Sedaj bo pa najbolje, da v a m kar o p i š e m o n a š dnevni red; tako boste najbolje spo­znali n a š e živl jenje tukaj.

Zjutraj vstanemo ob 6.30 in se gremo takoj umit k mor ju . Po zaj t rku, k i je ob 7. u r i pospravljamo sobe. Prve dni je b i lo to delo zelo t ežko , zdaj pa smo se že na­vadi l i i n imamo zelo hi t ro lepo urejene sobe. To traja do 8.30, nakar gremo k raz­nim k r o ž k o m . Vsak izmed

nas je vpisan v k r o ž e k . Ima­mo šahovsk i , plavalni , teh­ničn i , pevski , p rav l j i čn i kro­žek. Imamo pa tudi malo »formo vivo«, za katero je na jveč zanimanja in je vod­j a tov. Bat is ta . Nekater i so že prav i mojs t r i v klesanju v kamen. T i k rožk i trajajo eno uro, nato je malica, po ma l i c i pa kopanje. N a plaži , k i je č i s to b l izu se ž o g a m o , s o n č i m o , lovimo ribe v mor-

j j u in se kopamo. Ob 12. u r i gremo na kosilo. Po obi lnem kos i lu pa se nam prileze dvourni poč i tek . Spoči t i se potem zopet odpravimo na p lažo , kjer smo do večer je . Po večer j i se ž o g a m o , igra­mo namizni tenis, gledamo razne fi lme, pr i re jamo razna tekmovanja, proslave in za­bave. T u d i ob dnevu borca, 4. ju l i j a , smo p r i r ed i l i pro­slavo na kater i je sodeloval tudi borec, k i nam je pripo­

vedoval razne zgodbe iz voj­n ih časov .

Tako nam hi t ro mine že tako k ra tk i čas zabave. Ob 20.30 se temeljito umijemo in gremo spat.

Tak je n a š dnevni red, k i je vsak dan posejan z razni­m i p resenečen j i i n doživl ja j i .

Tako nam hi t ro potekalo dnevi, k i so določeni za n a š e okrevanje.

Pre imi te p r i s r č n e pozdrave od pionirjev

iz Novigrada

M o j e ž i v l j e n j e Ob vznož ju Karavank sto­

j i majhna vas po imenu L u ­že. Tam je moja rodna h i ­ša. O k o l i nje se razprost i ra sadni vr t , dalje na jugu pa stoji t ravnik na katerem je kozolec.

T o d oko l i so tekla leta mojega deHnstva. Po vr tovih , t ravnik ih in ob p o t o č k u , k i ž u b o r i skozi n a š o vasico, smo se igral i sovrs tn iki in

j b i l i brezskrbno veseli. I Toda, začela se je šola , za-j čelo se je prvo delo. Treba je i bi lo pasti krave in naredi t i I na j raz l i čne j še stvari . Za uče-! nje v e č k r a t zmanjka časa .

Brezskrbnost je min i l a in I v e č k r a t ne vem al i b i ustre-' gla potrebam šole a l i ne.

Polje kl iče in pros i svoje, i K a k o naj m u o d r e č e m , ko j v i d i m , da m u s t a r š a nista i kos? Včas ih se m i zdi življe­

nje prenaporno in ne tako lepo, saj zahteva od nas vča­

sih tudi več kot zmoremo. Ivica Gašperlin »Stanka Mlakarja«

Osnovna šola Šenčur

Sanje Mrzla je noč. Kraguljčkov sto, glasno pojoč mimo gredo.

Mimo gredo, mimo hiše, v dalji zamro, tiho, t iše .

Tiho, t iše, le kam se mudi, za oglom hiše se jutro budi.

Andrej Krč, Osn. šola Preddvor

Va letovanju v Malem Lošinju

Kaj pravite na to ?

Boh in j sk i p ion i r j i letujemo letos na Malem Lošin ju . N a ­še 14-dnevno letovanje gre že h koncu, zato h o č e m o po­š t e n o i zko r i s t i l i zadnje dne­ve. Precej nas je, o ' r o g 90. Prebivamo v o t r o š k e m vrt­cu, k i je prav pri jetno urejen za n a š e bivanje.

Kopat se hodimo na Cikat , kjer je zelo p rnr ie rno ' za ne­

plavalce. Plaža je sama miv­ka, zato še posebej už ivamo . T i s t i p ion i r j i , k i še ne znajo plavati , sprejemajo z vese­l jem prve osnove plavanja. K a r dobro so že napredovali i n mnogi že pogumno tek­mujejo z nami , plavalci . M e d seboj smo si postal i dobr i pr i ja te l j i .

Posebno vel iko dela imajo

Gorenjski fantič naj mu bo Jurček ime, ima do Sole pol ure hoda. Naj­prej stezica po ravnem polju, nato čez glavno ce-' sto, skozi senčnat gozd, malo brega, mostiček čez potok in fantič je v šoli. Ker je uren v nogah, po­trebuje za to pot dobre četrt ure. Seveda, zdaj pomladi.

Kaj pravite na to, ko se Jurčkova pot iz šole do­mov raztegne dve debeli uri in še čez.

»Ne vem, kaj naj nare­dim, čakati ga vendar ne utegnem vsak dan,* je po-toiila mlada mama teti učiteljici, ki je ravno pri­šla na obisk.

Tisti dan je šla teta učiteljica nasproti zakas­nelemu šolarju. Se malo m mislil nanjo. Pa ti stoji sredi gmajne, kjer so bili trij* fantiči v najbolj divji igri Sit so se »indi-jance«.

»Tako, Jurček, mamo pa doma skrbi, kje si.«

»Saj so nas komaj spu­stili iz Šole.*

»Kaj pa pomeni torba na tleh in tvoje umazane noge in roke?«

»Nič. Zvonko je rekel, da bi se malo igrali.*

»Dve uri in več. Kaj pa če bi se znočilo in bi se prikazal lačen volk?*

Vsi trije fantiči so se glasno zasmejali, še Jurč­iču so se nehale tresti Mo­če.

»Saj nismo rdeče kapi­ce. Mi smo Indijanci in se nikogar ne bojimo. Vol­kov in medvedov pa v tej­le gmajni ni.«

»Pa divji prašiči,« »Saj znamo plezati.* Teta učiteljica je poza­

bila potegniti Jurčka za ušesa. Pomagala mu je natakniti oguljeno torbo in ga pospremila kos po­tu Mama bo doma na ko­ledar napisala, kdaj je točno priš\L

Priprta šolska vrata Se nekaj dni in zopet boste vsak dan hodili v šolo. Šolska

vrata se sicer še niso odprla, lahko pa rečemo, da so že pri­prta. O tem sem se prepričal čisto preprosto. Pravijo, da ko ajda dozori in jo že tudi požanjejo, se prične pouk. Pogledal tem na njive in videl, da Je ajda že visoka — prišel je torej čas, da pričnemo zopet izdajati »GLAS PIONIRJEV«. Začeli bomo kar s prispevki, ki ste nam jih poslali med počitnicam! z vaših letovanj. Nekatere prispevke bomo upo­rabili še od lani. Samo, minilo je leto in precej se je spreme­nilo. Ce ne drugega vsaj to, da ste za razred starejši . Zaradi tega bon,« T začetku izpustili iz katerega razreda je pisec prispevka.

ZOPET VAS VABIMO K S O D E L O V A N J U ! Pošlj i te nam vaše prispevke o tem, kako ste preživeli počitnice, kako se pripravljate na pričetek šolskega leta, kako vam je bilo prve dni v šoli Itd. Mi smo ie povabim stare sodelavce v »Glasu pionirjev« In danes objavljamo tudi njihove prve prispevke. Torej, začetek je tu. Pričakujemo in veselimo se vaš ih pisem. Prav zanima nas, kako bodo letos sodelovale posamezne go­renjske šole .

Urednik

n a š e kuharice. Morje nas ta­ko zlačni , da imamo vsi ve­l ik apetit. Moramo jih pohva­l i t i , ker je hrana izvrstna.

Nared i l i smo tudi več izle­tov in podrobno spoznali ta le toviški kra j . Zelo lepo smo se imeli, ko smo obiskali V e l i L o š i n j .

Nagaja nam edinole vre­me. Do sedaj je bilo malo res s o n č n i h dni . Ostali pro­st i č a s p r e ž i v i m o ob raznih igrah. T u d i na 22. jul i j — dan vstaje, nismo pozabili. V pri­ja te l jskem pomenku, ki ga je vod i l tov. ravnatelj FLster. smo sodelovali vsi. Spomi­njali smo se tudi našega Bo­hinja, kjer je bilo prav na ta dan odkritje spomenika žrtvam iz N O B . Proslavo smo zaključili s petjem par­tizanskih pesmi.

Skoda, da bo teh lepih dni prekmalu konec. Nekaj od njih pa nam bo vendarle ostalo: nova prijateljstva in m o č za nadaljnje delo. Mno­gi smo si okrepili zdravje, to pa je tudi najvažnejše. Marija Zvan, »Dečji vrtič L. Ribara« — Mali Lošinj — Bohinjska kolonija

Obiščite nas na jesenskem Zagrebškem

velesejmu

**Ke W

FEKSTILINDUS KRANJ

U Tantov sklep

Generalni sekretar OZN U Tant je v teh dneh v poseb­ni poslanici napovedal svoj umik. Povedal je, da se ne namerava več potegovati za položaj generalnega sekre­tarja svetovne organizacije, ki ga je u s p e š n o opravljal ©d Hammerskoldove smrti naprej. Najprej je opravljal U Tant dolžnost i generalne­ga sekretarja začasno, leta 1962 na zasedanju generalne s k u p š č i n e OZN v New Yor-ku pa je bil spretni Burma-nec in vnet glasnik miru iz­voljen na položaj z volitva­mi. K o t generalni sekretar OZN je U Tant prepotoval mnoge deže le , posredoval v naj tež j ih krizah in reševal svetovno organizacijo s spretno roko. Nihče velikih zaslug TJ Tanta, ki jih je opravil kot generalni sekre­tar svetovne organizacije ne zanika. Povsod so mu pri­pravljeni potrditi, da Je za mir na svetu veliko prispe­val, vendar je kljub temu zelo zaskrbl jujoč njegov sklep, da ne namerava še naprej ostati v stekleni palači na Manhattanu, kjer je prebil nekaj v e č kot eno mandatno dobo, č e p r a v ima vse pogoje, da bi svojo kandidaturo ob­novil.

Sklep V Tsnta, da se umi­ka s s edeža OZN v New Vorku moramo vrednotiti s p o l i t i č n i m i merili. Brez dvo­ma s p r o ž a njegova odločitev t ežko zaskrbljenost. Njegov sklep o umiku pa je hkrati tudi p o l i t i č n o opozorilo lju­dem, ki so odgovorni za se­danji svetovni položaj . Naj­brž se je U Tant, ki je uspeš ­no k o n č a l nekaj kriz na sve­tu, prepr iča l , da je njegovo delo in prizadevanje, da o-hrani mir brezuspešno in malo u p o š t e v a n o . Nasprotno, vedno h u j š e so grožnje z voj­no in vedno bližji je svetov­ni spopad. Ker se zaveda, da tega ne more preprečiti en sam č lovek , če mu ne po­magajo vsi državniki na sve­tu, se je odločil , da se iz­ogne veliki odgovornosti. Z umikom U Tanta pa je se­veda tudi ogrožena vloga svetovne organizacije, ki brez sposobnega služabnika miru ne bo ko« svojim nalogam. Tako je U Tant postavil vla­de pred dejstvo, da ponovno prouč i jo svoj odnos do res­nih problemov, ki ogrožajo mir. Pr i tem je vitino, da U Tant v svoji poslanici naj­bolj zaupa malim državam, ki lahko reši jo sedanjo sve­tovne krizo, da bo mir ohra­njen.

S sklepom U Tanta, da se umika iz .političnega ž ivl je­nja, pa seveda ni rečeno, da morda v t ežkem položaju ne bi bil pripravljen še nekaj časa opravljati dolžnosti ge­neralnega sekretarja, če čla­nice ne bodo na*lle bol jše rešKve . U Tantov sklep je trezno nol i t ično opozorilo v

,poloŽ3hi , ki ni rožnat za ohranitev svetovnega miru.

Sprehod s kočijo po Bledu in njegovi okolici

S t a r i S i m e l hij B l e d je z a d r ž a l eno izmed zanimivost i , k i se bolj redko ome­nja. Pred Festivalno dvorano je ka r nenavadno pa rk i r i š če . K o n j i , postrojeni, kot avtomobil i lenobno otepajo z rep i i n preganjajo n a d l e ž n e žuže lke , na sedež ih koči j pa dremljejo stari »f i jaker j i« , se včas ih spuste v sočen pristen gorenjski prepi r ter postanejo zopet uradno zapr t i , če se j i m pr ib l iža gost, k i s i želi ogledati lepoto, k i se nud i očem. Spremlja l i smo starega S imla od njegovega prvega koraka, ko ga je lastnik lahno ošini l z b i čem.

OKOLI J E Z E R A K o t , da b i vedel, da gre

lahko le v en i smeri okol i jezera, je S imel zav i l v des­no. Ne, n i zav i l takoj okol i jezera, napoti l se je na grad, k jer se je r a z k r i l gostu B l e d v vsej svoj i lepoti . Prenovl je­no d o m a č i j o b r i k s e n š k i h š k o ­fov obišče vsako leto v e č tu ­ristov. Pravi jo , da pomeni že kar resno konkurenco otoku^

Š imel je počas i v l eke l svo­jo koč i jo oko l i jezera. P r e ­novljeno kopa l i šče s svo j im spornim plava ln im bazenom (nekateri trde, da je dolg 51, drugi p a da je t o č n o 50 met­rov) ga n i to l iko presenetilo kot ogromne tr ibune v Z a k i , k i p r i č a k u j e j o š t ev i lne gle­dalce v času svetovnega pr­venstva v veslanju.

Z a k a je v teh dneh pravo mrav l j i šče . T u se tare ob l e ­pem i n slabem vremenu ne­š t e to delavcev, k i urejajo še zadnje pomanjkl j ivost i . . Z a ­sl išal i smo znan glas: » K j e ste pa b i l i , k o je deževa lo?« S m u č a r s k i reprezentant R o ­man Seljak, k i pomaga p r i urejanju zvočn ikov , nam je pomahal v pozdrav.

K a m p i n g v Z a k i j e tud i malo opustel. Sicer pa je ime l zadnje d n i rekorden obisk. T u d i skupinica z elek­t r i čno ki taro, k i je sedela v restavraci j i pred kampom, m u n e bo mogla ka l i t i po­či tka pred ve l iko predstavo.

Veliko se je spremenilo na Bledu od leta 1855, ko je Švicar Arnold Rikli spoznal prednosti ugodnega položaja in klimatskih pogojev Bleda. Iz zdravil išča se je Bled spremenil v svetovno znani turistični center. Odkar se je združilo pet kmečkih naselij v sedanji Bled predstavlja okolica jezera center tega področja.

O K O L I C A Peket konjskih kopi t nas

larfko popelje v pr i jazne va­sice v okol ic i Bleda . Kuplje-nik, Slamniki, Poljščica, Grab-če, Krnica, Mevkuž, Zasip, Bodcšče in Itibno s pr i je tn im gos t i ščem, k i nud i čudov i t razgled na strugo Save B o ­hinjke i n p a š n i k e na J e l o v i ­c i , r ad i sprejemajo goste, ki žele spoznati n a š o d o m a č ­nost.

Vintgar je tako vezam na Bled , da l ahko r e č e m o , da t ist i , k i n i obiskal Vin tgar ja n i b i l na Bledu . Š t e v i l n i s l a ­pov i i n brzice spominjajo

na l e d e n i š k o poreklo Ble jske­ga jezera.

M e d d a l j š i m i i z le t i v nepo­sredni okol ic i si je zanimivo ogledati kraško jamo pod slo­vitim Babjim zobom. V v a ­sici K u p l j e n i k lahko dobimo vodnika za vodstvo po j ami . L a h k o pa se od loč imo še za Gorje in Krnico skozi »P o­kljuške vrtce« in v »Poklju­ško luknjo«.

ske gore pelje (poleti) dobra cesta na Vršič (1611 m) in v dolino Soče.

Avtomobi l nas lahko pope­l je do K r v a v c a oziroma nje­gove žičnice. Poz imi so tu čudovi t i s m u č a r s k i tereni, poleti pa je v p r v i vrs t i k r a ­sen razgled po Gorenjski .

Z Bleda so mogoči iz le t i v vse smeri . To m u omogočajo od l ične prometne zveze, v e l i ­k o zaslugo pa i m a tudi nova gorenjska cesta, k i so jo prav te dni odpr l i .

ZOPET N A B L E D U Ko smo se poslavljali od

Bleda, smo zapazili, da je te dni izredno skrbno urejen. Komunalna služba je položi­la izpit z odliko. Veliko po­zornost so posvetili čiščenju

obale, ureditvi parkov, po-« pravili so poti. Morda še naj* bolj razveseljuje popravile električne napeljave in zad­nja dela, ki jih še imajo pri asfaltiranju Ljubljanske ce­ste.

Prebivalci kraja so pokaza­li polno razumevanja za pro­pagando svojega kraja, »Za vsak slučaj« pa kroži po ce­stah še posebna komisija ob­činske skupščine, ki opozarja zasebnike, naj urede okolico.

Minili so številni sestanki* ki so jih imeli turistični de­lavci, gostinci, trgovci, obrt­niki uslužnostnih dejavnosti in drugi. Prerešetali so vse možnosti in sedaj že kar tež-« ko pričakujejo »vel iko go­renjsko predstavo«.

P. Čolnar

»Sprehod« okoli jezera hi po blejski okoHel s starim Simlran, fijakarjem, ki so na Bledu po­sebna turistična privlačnost, je za tuje turiste bolj zanimiv kot vožnja s hitrim avtomobilom po moderni cesti — Foto F. Perdan

DOBER K O N J DALEČ PRIDE

Dober konj res daleč pride, vendar za daljše izlete raje priporočamo modernejše pro­metno sredstvo. Lahko naja­mete aerotaksi, ki ga dobite na letališču v Lescah, zado­stoval pa bo tudi osebni av­tomobil.

1250 metrov visoka Poklju­ka je izhodišče za visoke tu­re na Lipanco In druge vr­hove v Julijskih Alpah. Očak Triglav je prav goto­vo vsaj omembe vreden. S Pokljuke je mogoče nadalje­vati izlet po novi gorski ce­sti mimo planinskih pašnikov in gorskih koč skozi Gorjuše in Koprivnik vse do Bohinj­skega jezera In slapa Savice. Na Vogel (1530 m) vas pope­lje v nekaj minutah moderna žičnica.

Mnogo gostov se odloči tu­di za obisk Kranjske gore (38 km), kjer se lahko peljejo z žičnico na Vitranc ali pa gredo dalje v Planico, Mar­tuljek in Mojstrano, kjer »se odcepi cesta v romantično do­lino Vrata z vel ičastno sever­no triglavsko steno. Iz Kramj-

No? zločin v ZRN Sava Milovanović* ubit v Stuttgartu

V torek okoli 21. ure je v neki kavarni v Konlg-Bolz-Strassi v Stuttgartu 26-letni Franjo Gorela izstrelil osem s v i n č e n i hi revolverja na Savo Milovanoviča, šefa stuttgarske pisarna g * neralnega konzulata SFRJ v Muhchnu. Milovanović je umit med prevozom v bolnišnico. Zločinca, ki prebiva že štiri leta' v ZRN, so zaprH.

To je eden izmed števil­nih napadov, ki so jim izpo­stavljeni nali državljani lin uradni predstavniki v Zahod­ni Nemči j i . Pogostost zločin­skih akcij dokazuje, da ima­jo ustaške grupe v Zahodni Nemči j i varstvo in podporo. Poglejmo le nekatere nekaz­novane »podvige« zločincev:

# Novembra 1962 so usta­ški zločinci podnevi izvedli napad na jojgostovansfco predstavništvo v Bad Godm-befg^Metoamu «n uMli u -službenca Milana Popoviča.

"Obsodba: od nekaj mesecev do nekaj det zapora, ubija­lec PeroČ 15 let zapora;

«9 Junija 1965 napad na Ju­goslovanskega konzula Klar i -ć a v Meorsbureu. Klarič ie.

ostal živ le zaradi hitre m&esj* vjemcije zdravnikov. OibanH ba: dve leti in devet mesece* navadnega zapora.

• Začetak avgusta 1966 po* skus uboja državljana v (sredi noč i izstreljenih nabojev) in nenavadni tat na generafkaesja konzuli SFRJ v MundhiDjU!.

Jasno je, da vlada, k l j t* števi lnim protestom Jo* goslovanske In svetovne! javnosti, ne namerava preprečit i delovanja u-ii s taških skupin. P r i nobeil ni preiskavi ne p o i z k u š a j o najti organizatorje zločl* nov,, marveč se sodbe k a m č u j e j o v obliki navadnih sodnih fars, kot to imenu­je časopisje po svetu.

UH ZBML7/, PO&OTUR

Q/7 GOa/Šđq SPVS.

GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE $ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI

Pastirstvo na Veliki planini

AJE SME TE PZ T/, Off O f t e / ? V-KOT UT/ŠUJ£ktE<W H£fiZCX7fJ Qf7 BOGO POSWU JJfJ ZJDfWV-

P A N O R A M A # P A N O R A M A # P A N O R A M A • P A N O R A M A ® P A N O R A M A <$ P A N O R A M A 0 P A N O R A M A 9 P A N O R A J

Ozadje umazane intervencije ZDA v Aziji

Vietnamska vojna in gospodarstvo Vojna v Vietnamu je vse s i lovitejša, vse bolj umazana, vsak dan terja več č loveških žrtev. Čeprav se zdi, da se mogočna in bogata Amerika brez težav lahko privošči ogromne stroške ia opremo in vzdrževanje svojih čet, pa ni povsem tako. Zna se zgoditi, da bo »-umazana mala vojna« do temeljev pretresla in zamajala na videz brezhibno delujoči ameriški gospodarski stroj.

Spopad v Vie tnamu sprva n i b i l tako s i lovi t , tako ob­s e ž e n kot danes. L e počas i je dosegel sedanjo stopnjo. Temu primerne so b i le tud i potrebe vojske. V o j n i mate­r i a l je v lada Z D A sprva č r ­pala iz vo ja šk ih rezerv. Toda polagoma so se zaloge skrč i l e i n izgini le . Š t ev i l na m a n j š a podjetja, k i so v c i v i l n i pro­izvodnji zaradi hude k o n k u ­rence le slabo uspevala, so

b r ž p reusmer i la proizvodnjo. V o j a š k i mater ia l , k i so ga p r i ­čela izdelovat i , j i m p r i n a š a ogromne d o b i č k e . K a j h i t ro so tudi ostala, v e č j a i n celo na jveč j a indus t r i j ska podjet­j a delno a l i popolnoma pre­šla na proizvodnjo za potrebe vojske. Tako danes ka r pre­ce j šen del jeklarske, k e m i č ­ne, avtomobilske, letalske i n teksti lne industr i je dola i z ­k l j u č n o le za potrebe vojne

K a m p a n j a z a s m r t n o k a z e n Lani so v Veliki Britaniji

po večletnih diskusijah in žolčnih razpravah v parla­mentu končno odpravili smrt­no kazen. Najhujše , kar se­daj lahko doleti zločinca, je dosmrtna ječa.

Toda nedavni hladnokrvni poboj treh neoboroženih po­licajev (bobbyjev) je razbu­ril vso državo in spravil na noge ves Scotland Yard. Za­govorniki smrtne kazni so sedaj glasnejši kot kdajkoli prej. Predlog za njeno po­novno uvedbo je podpisalo veliko števi lo poslancev te vseh političnih strank v par­lamentu. Opirajo se na po­

datke, da je bil v zadnjih 50 letih ubit povprečno en poli­caj na vsaki dve leti, med­tem ko jih je bilo samo zad­nji dve leti ubitih 5. To dej­stvo povezujejo z ukinitvijo smrtne kazni.

Ce bi š lo tako naprej, bi morali po tradiciji neoboro-ženi angleški bobbyji pričeti nositi orožje. Več ina ljudi zato meni, da bi bilo treba uvesti ponovno smrtno kazen le za uboj kateregakoli pred­stavnika javnega reda, za vse ostale z ločine pa naj osta­ne najhujša kazen dosmrtna ječa .

v Vie tnamu . Nenaden konec bojev b i za ves svet pomen i l ve l iko o l a j šan je , za omenje­na podjetja pa h u d udarec a l i celo propad. To b i že ta­ko » p r e g r e t « gospodarski s t ro j« pahnilo v hudo kr izo .

Z v s a k i m dnem vojne je nevarnost več ja , vendar pa pot i nazaj n i . L e zelo p o č a s ­no, postopno z m a n j š e v a n j e a m e r i š k i v o j a š k e a n g a ž i r a n o ­st i v V i e t n a m u b i p r e p r e č i l o gospodairski polom. To pa je p r a k t i č n o n e m o g o č e izvest i . Zato so spodbudne izjave o tem, da so vsak čas p r ip rav­l jen i umakn i t i se i z V ie tna ­ma, če Severn i V ie tnam sprejme a m e r i š k e pogoje, nesmiselne in absurdne. K a m l ahko pripel je nadaljnje stopnjevanje, pa s i l ahko sat-mo predstavljamo. K s reč i so tudi v Z D A še razsodne gla­ve, k i pozivajo k pameti i n prenehanju nevarne pusto­lovšč ine i n k i že zdavnaj n i -6 0 v e č osamljene I. G .

i

j .»

1 H

— Najbrž ne boste slišali , ž e n a pravi, da sem brez srca!

Ali bo » G e m i n i I I « dosegla nov

v i š n s k i r ekord? I n Cap Kennedvja sporo­

ča jo , da pr iprave za i z s t r e l i ­tev vesoljske ladje »Gemini 11« potekajo po n a č r t u . Iz­strelitev naj b i b i l a 9. sep­tembra . Tokra t bo gigantska raketa »Ti tan 2« ponesla v vesolje Char lesa Conrada i n R i c h a r d a Gordona . Izvedelo se je, da se bo kab ina »Ge­mini« tud i tokra t z d r u ž i l a s satel i tom »Agena«. Sateli t bo­do i zs t re l i l i z raketo »Atlas«. Astronavta bosta s k u š a l a izve­s t i vesol jski randez-vous že 70 minu t po izs t re l i tv i . T o b i pomeni lo nov h i t ros tn i re­k o r d . Tokra t bo v sondi »Age­na« rezervno gorivo, k i bo z d r u ž e n i telesi pot isni lo 825 mi l j da l eč v vesolje. D o ta­ke viš ine n i doslej p rod r l a še nobena kab ina s č l o v e š k o posadko. Vesol jca bosta s tem p o r u š i l a v i š i n s k i r eko rd svoj ih kolegov v »Gemini j u 10«. Dosegla bosta š i r o k V a n Al l cnov pas radiaci je , k i obdaja zemljo v oddaljenost i 500 — 1000 m i l j . Znanstveni-iki meni jo, da s ta kab ina i n izpopolnjena vesol jska oble­k a zadostni zašč i t i p red r a ­d ioak t i vn im sevanjem.

Polet, k i je predzadnj i v ser i j i poletov s k a b i n a m i »Gemini« , bo t ra ja l t r i dini. K o n e c ok tobra bodo i z s t r e l i l i še »Gemini 12«, po tem p a so n a v r s t i poskus i s kab inami »Apolo«, v k a t e r i h bodo po t r i je astronavti . V z a č e t k u le­t a 1969 naj b i s t ako kab ino A m e r i č a n i pos la l i evojie ve­soljce na L u n o .

N a Veliko pel je jo t r i poti. Prva iz K a m n i š k e Bistrice, kjer je žičnica. T e pot i se ljudje Kj več pos lu ­žujejo. Di \ ig a j, Stahovice mimo sv. Primoi;; po tej po­t i je tr i ure ho& Tretja p o t pa pelje iz Crne kjer je d v e i r i hoda. poti s e m

se tudi sam pošlji. Nekako na pohoti od C r ­

ne do Velike pis.. i e leži p o d vrhom skalnat, K i s o v c a domači ja , kjer! >ravijo n a Podkraju. fce g l 0 ime j e zanimivo, saj f i V i jo t a m ­kaj robu-kraj i j . | 6 0 j e pa j e še zanimivejše, ; e p reden b o m opisal p s < ž i v l j e ­nje na Velik, j ,nini, b o m napisal nekaj 5 U J samotn i kmet i j i .

Domači ja jei^na. P o l e g h i še stoji § e p o d , s v i ­njak in posebtf^ostor, k j e r imajo zgoraj )ke, spodaj pa klet. N j i v e * O icrog h i ­še , nad hišo gj^j pa i m a -

• jo dva velik M * 3 - T a : krat , ko so JjgfBj z a d n j i spravljali otavc*t> tu p i v i č kos i l i , sev e ( j a K e r j e

h r ib kar. precej vel ik , so mo­r a l i mrvo znosi t i pod streho. Iz mrve narede velike otepe, pravi jo j i m butare, k i j i h po­vežejo z vrvjo . V sredini ote­pa narede luknjo i n po tem otep pomaga nekdo zadeti na glavo tako, da se l ukn ja za­dene na glavo. Drug ič ne ko­se, p a č pa t ravnike popasejo.

Pšen ica še n i b i l a p o ž e t a , le j e čmen so ime l i v kozolcu , oves pa je b i l še popolnoma zelen. Pravi jo , da ga spravi jo ravno do pozne jeseni.

Strojev nimajo. Orjejo s konjem, vse ostalo pa delajo na roke. Žan je jo še s s rp i , potem znosijo snope s k r o š ­njami v kozolec. K r o š n j e so n e k a k š n i koš i . Nare jeni so iz leskovih pal ic . Dve pa l ic i sta ukr iv l jeni v o b l i k i č r k e V . N a eni s trani so pr ib i te na­ramnice. Pa l ic i sta potem po­vezani med sabo z drobne j -š imi pa l icami . Snopje se na­klada najprej spodaj; klasje se mora o b r a č a t i enkrat na eno stran, d r u g i č na drugo in tako nakladajo, da je k r o š ­

n ja polna . Z njo se nese do 50 snopov; seveda pa so sno­p i majhn i . V kozolcu snope suše , potem pa j i h zmla t i jo . M l a t i j o na roke s cepci, tako kot šo nekdaj m l a t i l i v dol i ­n i . K e r n imajo »pa jk lna« , m e č e j o ž i to v kot poda in ga tako oč i s t i jo . Ž i to nosi jo s koš i v dol ino v s m r e š k i m l i n .

N a p o b o č j i h pod K i s o v c e m sejejo i n sade vse kul ture ; seveda pa je pr idelek s l abš i , z de lom pa je ogromno t ruda.

V o d a sedaj n i več problem, ker so i zkopa l i dve kapn ic i . P red č a s o m je vode pr imanj ­kovalo — posebno za ž iv ino. G o n i l i so jo uro da l eč na Mar jane njive, kjer je stu­denec. Posebno nerodno je b i lo poz imi , ko je b i l vel ik sneg in pot poledenela. Mar ­s ikatera krava se je p o š k o ­dovala. V o d o so p r i dob iva l i tudi doma, i n sicer tako da so na vel iko p ločev ino nasul i sneg, spodaj zaku r i l i , sneg se je topi l in voda je tekla v kor i to . Vendar se je tako

p r idob i lo malo vode, rabi lo pa se je ve l iko drv.

N a Podkra ju delajo sami s t a r e j š i l judje, mlad ina je — kot povsod — odš l a iz hr ibov v dol ino. Gospodar m i je re­ke l , da je delo zelo t e ž a v n o , saj so glavna delovna ž iv ina sami . Doda l je: » K d o r hval i breg, t i s t i i m a greh!«

Past i rs tvo na V e l i k i plani­n i goje že več kot sto let. Pas t i r j i i n past ir ice (drugih je mnogo več) so m i poveda­l i , da pase na V e l i k i p lan in i Ukanov oče , k i je star 82 let i n m i bo vedel marsikaj po­vedati . Povedal je, da pase že dolgo časa , prej je pasel njegov s t a r e j š i brat, še prej pa njegov oče . Oče m u je povedal , da so delal i koče med let i 1830 i n 1840. Ukano- j va k o č a je b i l a narejena leta. 1837. P r i š lo pa je do neso- ; glasja. Neka te r i so želeli p a j sti govedo, drugi ovce, t ret j i ; konje, p r a š i č e . N i s o se zedi- j n i l i . Zato so se okrog letJ. I 1900, n a t a n č n o se ne sporni- I nja, ločil i . Nekaj k o č so pre- ! se l i l i n iž je od Ve l ike planine, j nekaj so j i h p roda l i i n po- j s tavi l i nove. Novo naselje so ! imenoval i M a l a p lanina . M e d V e l i k o i n M a l o planino so

naredi l i ograjo iz drevesnih debel in vej, deloma tud i iz kamenja, v i soka je ok rog meter. N a M a l i p lan in i tudi n i b i lo popolnega soglasja med past i r j i , zato se je ne­kaj pastirjev loči lo leta 1911. Pos tavi l i so nove koče , delo­m a pa j i h presel i l i . Izsekali so gozd, da so k o č e sploh lahko pos tavi l i . K e r so na novem naselju pas l i pas t i r j i iz Gozda — ljudje pravi jo Gojzd — so planino imeno­vali G o j š k a . Zopet so nare­d i l i ograjo med M a l o i n Goj -š k o planino. Spomlad i 1945 so vse koče bel i požga l i , ker so meni l i , da so se sk r iva l i v n j ih par t izani . Tako j , ko je p r i š l a svoboda, so začel i past i rske koče delati na no­vo; sedaj j i h stoj i skoraj ravno to l iko kot včas ih .

N a V e l i k i p lan in i pasejo pas t i r j i iz Ž u p a n j i h nj iv, B i -s t r i š če , Š t e f a n o v e gore, Tu-njic i n Zg. ter Sp. St ranj , na M a l i p lan in i iz Ž u p a n j i h nj iv , T u č n e , B r i š , Stahovice i n B režij nad G o đ i č e m , na Gojšk i iz Gozda; nad G o j š k o planino je naselje p lan insk ih k o č iz S tovn ika — k o č je 10, p o d G o j š k o planino pa je 6 i k o č , kjer pravi jo na Mar ja - ' n ih nj ivah. K o sem že ravno i

p r i š t e v i l k a h : na G o j š k i pla­n in i je 20 pas t i r sk ih k o č , na M a l i p l an in i 24, na V e l i k i p a 51. N a d V e l i k o p lan ino je š e naselje novih k o č , v ka te r ih pa n i krav , s luž i jo za turis te . Teh k o č je tud i o k o l i 50.

(Nadaljevanje p r i h o d n j i č ) Ivan Sivec

S i m o n R o b i č (k č l a n k u F r a n « č e t a P r e š e » T a b o r na š e n t u r ­šk i gori i n še kaj« , k i je izšel v zadnj ih dveh š t e v i l k a h Glasa)

MIHA KLIN AR: ME$TA gSTE IN RAZCES TJ 4 • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA © MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA

Zaclrij e y <e teh pogovorov ude ležu je tud i s t ro jn ik Hans. Govori jo ^ J č j n i in r u š č i n i , kot t o l m a č a pa se izmenjujeta š t e f i i n \ obvlada n e m š č i n o . So kakor m a l a internacionala.

T a k o p rav i š t e f i , a se ob t . J udeleženci tega po n a k l j u č j u zbranega m a r k s i s t i č n e g a d e b ^ ^ r i k a zresnijo.

Pogovarjajo se i n razmi^lj^- i rokih, zakaj je I I . Internacio­na la odpovedala na vsej č r t i , -j 5nin«va a p r i l , dokler Hans ne prinese nekega n e m š k e g a č a s ^ . j jzbaja v Švici i n v katerem zaslede tud i Leninove č lanke . S letošnjega 1. majn ika , k i so m u n e m š k i ihternacionalis t i ( t , * imenuje sedaj Liebknechtova soc ia l i s t i čna skupina) v t i sn i l i * oja za prenehanje vojne in skleni tve m i r u brez aneksij j ^ r ^ a c i j , je ča sop i s Voranzeiger p r v i znak novega social is t ične*. ljrija v svetu. Tako zvedo, da je b i l a leta 1915 v L o n d o n u k ( w i « socialistov antantnih d r ž a v , na ka te r i je r u sk i socialist I.itV | shteval, da izstopijo social is t i Vandervelde, Sembad i n G h ^ . .meščanskih vlad Franci je i n Belgi je , obenem pa, da začho boj p r o t i svoj im imper ia l i ­s t i č n i m v ladam in da ob$o<jj:0 jovanja za vojne kredite. V z a č e t k u septembra l an i pa Je bi|,(*)e v š v i c i konferenca inter-nacionalistov, k i jo L e n i n i ^ e ^ i * prvi k o r a k v razvoju inter­nacionalnega gibanja pro t i vOj^j *

O vsem tem se pogovarjaj 0 ^^nUljajo. K o n s t a n t i n pa si na t i hem želi , kako b i p r i š e l V ^ T g v b l iž ino bo l j šev i šk ih emi­grantov. Ponud i l b i se j i m za $^4, saj ve, d a j i h ca r sk i agentje zasledujejo i n j i m s t r eže jo pO j ^ L *

Toda , k a k o pr i t i do tja? k^jibegniti? K a k o u t e č i usodi , k i jo je doživel njegov t o v a r i š Ai ej. r'> Bi m u pomagal Hans? A l i pa Štef i , k i j o mnogi rusk i \ifc^k dalj časa imenujejo sestra i n k i j i tako p r a v i t ud i sam.

Zakaj o tem razmiš l j a , ko ve, da je n e m o g o č e . Prevel iko odgo­vornost ču t i do svojega n e m š k e g a t o v a r i š a , a še več jo do Š te t i . Zaveda se, da bi s svoj im pobegom, če b i ga o d k r i l i i n če b i zve­del i , kdo m u je pomagal, ogrozi l njuno ž iv l jenje . A l i niso lan i polet i obesi l i n e m š k e g a s t r a ž a r j a Alfonsa , k i je A leksandru omo­gočil pobeg in celo hotel pobegnit i z n j i m .

Ne , teh mis l i se mora znebi t i . T u d i ko b i pobegnil sam brez p o m o č i svoj ih t u k a j š n j i h prijateljev in sodrugov, b i sum padel prav gotovo na Hansa i n Štef i . Tak sum v d a n a š n j i h č a s i h pa je skoro isto kakor o b t o ž b a in obsodba.

Ne , t ak ih l j ud i , kakor sta Hans in Štef i , ne sme spravl ja t i v nevarnost.

T a k o si dopoveduje in samo mimogrede p o s l u š a , kaj bere K a r i . š e l e ko č l a n e k , k i ga je L e n i n ob jav i l v n e m š č i n i , K a r i prevaja v r u š č i n o , pr is luhne.

» N e e n a k o m e r n o s t ekonomskega i n po l i t i čnega razvoja je brez­pogojni zakon kapi ta l izma. Iz tega sledi, da je m o ž n a zmaga socia­l i zma najprej v nekol iko k a p i t a l i s t i č n i h deže lah a l i celo v eni sami , za sebe vzeti k a p i t a l i s t i č n i dežel i . Po tem ko b i zmagovi t i proletariat te dežele ekspropr i i r a l kapital is te i n organiz i ra l v svoji deželi socia­l i s t i čno proizvodnjo, b i se dv ign i l p ro t i ostalemu, k a p i t a l i s t č n e m u svetu, p r i t e g u j o č k sebi zatirane razrede drugih d e ž e l . . . To je uto­pija,« prav i K a r i . Ne verjame, da so v k a k i d r ž a v i že dozorel i pogoji za zmago proletar iata .

»Vojna, vsaka i m p e r i a l i s t i č n a vojna b i l ahko dozorela v revo­luci jo. T u d i ta, k i j o d o ž i v l j a m o , ko b i se vo jak i , namesto da ubi­jajo na fronti d rug drugega, u p r l i i n o b r n i l i o r o ž j e p ro t i lastni oblast i , k i j i h je nat i ra la v vojno.«

K a r i meni , da so te Kons tan t inove besede samo prazna neures-nič l j iva žel ja . Tak upor v o j a š t v a je n e m o g o č . V s a k vojak zase je vkovan v okove pasje discipl ine i n p o s l u š n o s t i . V s a k njegov upor se kaznuje s smrt jo . Zato se slepo podreja s trahu, s ka t e r im ga obvladujejo. K j e je s i la , k i b i r azn ič i l a s t rah posameznikov i n mno­žico ustrahovancev pre kovala v s i lo , k i b i u n i č i l a s i lo, k i j i h vlada.

»Organizaci ja ,« p rav i Kons t an t i n . »Toda take organizacije m e d v o j a š t v o m ni.« »Je. K d o pa so v več in i v v o j s k i : kmetje, delavci , delovno

l judstvo, sk ra tka izkor i ščani .« »Res je, toda t i so še vedno samo vsota us t rahovanih posa­

meznikov!« Kons t an t in ne more odgovor i t i , samo meni , d a b i se revoluci ja

lahko zače la m o r d a v N e m č i j i a l i F r a n c i j i , č e . . . »Ce? č e je še vedno samo žel ja . P o moje b o m o č a k a l i še sto

let, da bo ta če dozorel i n se uresnič i l .« » J u t r i a l i čez sto let. De la t i je treba, da se b o uresnič i l .« T a k o p rav i K o n s t a n t i n .

Odkar je opazi l , da je feldveblova E l i se ob s r e č a n j u z njegovim pogledom zardela, Vas i l i j ne najde več m i r u . T u d i štefi ve, da se je za l jubi l , vendar ona ve še več , saj j i je tudi E l i se omeni la , da ji je ujeti ru sk i of ic i r všeč . Te dni , odkar so se u je tn ik i presel i l i iz t a b o r i š č a v barake, k i so j i h pos tavi l i b l i zu tovarne, pa je že ne­kajkrat zalot i la oba v pogovoru.

»To se ne bo dobro izteklo, V a s i l i j ! Če vaju opazi Eur inge r a l i žena , te bo poslal nazaj v Buchhe im!«

»Ne želi m i n e s r e č e , sestra! R a d jo i m a m in ona me ima rada .« Toda njen s t rah se je u resn ič i l . S inoči je Eur inge r za lo t i l V a ­

s i l i j a i n sedemnajstletno El i še v objemu. In danes El i se ne poma­ga več m a m i v kuh in j i , a tudi Vas i l i j pospravl ja v spremstvu stra­ža r j a svoje s tvar i . Vseeno je s t r a ž a r to l iko č loveški , da se sme V a ­s i l i j poslovi t i od svoj ih t ova r i š ev .

»Ses t ra , pozdravi jo, pozdravi El i se! S p o r o č i j i , da jo l j u b i m in da se b o m v r n i l k njej! V o j n a ne bo večno trajala in jaz ne b o m v e č n o u je tn ik!«

Toda že naslednji dan pride k njej El ise . Objokana je. Toži j i , da je oče ne pus t i n ikamor same, in jo pros i , naj b i b i l a to l iko dobra i n s k u š a l a kaj zvedeti o V a s i l i j u i n v t ihotapi t i v u j e t n i š k o t a b o r i š č e njeno p i smo zanj.

Štefi j i ob l jub i , č e p r a v j i je takoj nato žal in b i j i p i smo za V a s i l i j a najraje v rn i l a . Toda ob l jub i la je in obl juba dela dolg . č e ga ne bo mogla oddati a l i če ne bo mogla najt i zveze z V a s i l i j e m , j i bo p i smo vrn i l a . Potem bosta drug na drugega pozabi la . M o r d a bo najbolje tako, sama pa se bo reš i l a nevarnega tavanja ok rog u j e t n i š k e g a t a b o r i š č a ; tavanja, k i b i l ahko zopet p o v z r o č i l o nepo­trebne govorice po Penzbergu a l i celo nove zaplete. T o d a že v mra­k u , ko se v r a č a domov, s r e č a č e t o ujetnikov, k i delajo v premo­govniku i n med n j i m i zagleda tud i V a s i l i j a . Ne da b i se kdo zmeni l zanjo, m u stisne v roke E l i s i n o p ismo.

č e z dva dn i j o ob i šče Marek o v a . N e k i rudar j i je i z roč : ! p ismo, češ da m u ga je da l neki Rus , naj ga odnese njej , da ga bo dala n a s l o v l j e n i

Odslej je Štef i p o š t a r k a l jubezenskih p isem m e d V a s i l i j e m in Eur inger jevo h č e r k o . T o d a že čez t r i tedne, nekaj dn i potem, k o je p r i še l v g r a š č i n o sin las tn ika tovarne š o t e , n a d p o r o č n i k H e l m u t h K a m p , je E l i s ine l jubezni do V a s i l i j a konec. K o j i š t e f i h o č e izro­či t i Vas i l i j evo p i smo, se j i zd i E l i s e popo lnoma spremenjena. Ni več t isto preprosto in pr i jazno dekletce. Vas i l i j evo p i s m o raztrga na drobne k o š č k e , od nje pa zahteva, naj dob i o d V a s i l i j a vsa pisma, k i m u j i h je p isa la .

Štefi p rav i , da je to n e m o g o č e . Na j m u E l i s a sama p i š e in mu pove, da je njene zal jubljenost i konec.

» K a k š n e za l jub l jenos t i?« se sedemnajstletnica r azbur i . Nikoli JPi b i l a zal jubljena v bedsstega Rusa , m a r v e č se je samo zabavala B M | njegovo zaljubljenostjo.

12 19

14 KRONIKA — OGLASI \

S R E Č A V N E S R E Č I Otrok pod avtomobilom v Škofji Loki

Prometna nes reča , k i se je pr ipet i la v sredo v Škofj i L o k i , bi se lahko k o n č a l a t r ag ično . L e s r ečne okol i šč i ­ne so pripomogle, da ni pr iš lo do tež j ih posledic.

Janja Runke, socialna de­

l a v k a iz Ljubl jane, je pel ja­la z osebnim avtomobilom O P E L R E K O R D U 32-70 o d bencinske postaje prot i P o ­l j ansk i do l in i . Na Spodnjem trgu, pred t ržn ico , je p reh i ­tevala skupino pešcev , izpred

Š O L S T V O DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA — ZAVOD ZA DOPISNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA Vpisuje: — v t e h n i š k o šolo strojne, e l e k t r i š k e , lesnoindustri jske i n ke­

mijske stroke — v ekonomsko šo lo — v dvoletno administrat ivno šo lo — v I. in I I . stopnjo osnovne šole za odrasle ( 5 . - 8 . razred) — za l jubljansko o b m o č j e bo odprt tudi veče rn i oddelek

osnovne šole

Vpisuje tudi v tečaje: —- v zače tn i knj igovodski tečaj — v tečaj ana l i t i čne evidence — v tečaj f inančnega knjigovodstva — v tečaj t ehn i škega risanja — v jezikovne teča je s lovenšč ine , n e m š č i n e in i t a l i j anšč ine — v tečaj za sk l ad i ščn ike — v tečaj za varnost p r i de lu — v tečaj za preddelavce i n kontrolor je v k o v i n s k i s t rok i — po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne

teča je Dopisn i pouk je kombiniran s s lušnim. Pojasnila o dopisnem šo lan ju lahko dobite p r i vseh vodstvih ekonomskih in tehniških šol v Sloveniji ter v Dopisni delavski univerzi Ljubljana, Parmova 39, tel. 316-043, 312-141. Vpisovanje traja do 30. septembra 1966.

katere pa je nenadoma skočil 9-latni Matjaž Trepše . Sko­čil je točno pred sredino av­tomobila, ki ga je podrl in vozil čez njega. K sreči ga ni povozil z nobenim kole­som in je tako otrok dobil le. manj še rane po glavi.

Na vozilu ni bilo materi­alne škode.

SKUPŠČINA OBČINE JESENICE r a z p i s u j e

po 30. č l e n u Temeljnega za­kona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradn i l ist SJ7RJ š t . 46/64) -

JAVNO DRAŽBO osebnega avtomobi la M E R C E D E S , leto i zd . 1953 za i zk l icno ceno N . d in 21.797,10

D r a ž b a za d r u ž b e n i sektor bo dne 10.9. 1966 ob 7.30, če ne bo interesentov bo ob 8.30 za zasebni sektor p red upravno zgradbo o b č i n e Jesenice. A v t o m o b i l je v voznem sta­n ju .

Pojasni la daje oddelek za fi­nance s k u p š č i n e o b č i n e Jese­nice.

Zopet n a J e l e n o v e m k l a n c a

<US|§g|gg0 GENERALTURIST ZAGREB. PRAŠKA 5

Potovalna in turistična agencija Travel and Tourist Agency Agenzia viaggi e turismo Reise-u Touristagenzie

IATA, FIAU, ISTA član: Member: Membro: Mitglied: Generalni zastopnik: General representative: Rappresentante generale: Generalvertreter: Predstavnik: Representative: Rappresentante: Vertreter:

Cunard Line, United State Lines Greek line, Diners club, Messagerie Maritime Cogedar, Norddeutscher LLoyd

American Express Companv AIR India Linea »C« Yugoslavia Airlines, Jadrolinija Yougoslav Railways

Nudimo vam naše kvalitetne usluge v vseh naših poslovalnicah We assure you of prompt, reliable services at ali our offices Vi offriamo i nostri inappuntabili servizi in tutte le nostre aziende Wir bieten Ihnen unsere qualitativen Gefalligkeiten in allen unserea Geschaftsstellen

V sredo ob 7.30 uri je pri­š lo na Jelenovem klancu v Kranju do nove prometne nesreče.

Grški državljan Efstathios Karagiannakifl je vozil s FORD T A U N U S O M M - L V -902-D od Labor proti Kra­nju. Zaradi neprimerne hi­trosti ga je na Jelenovem

klancu na nepregledneni desnem ovinku zaneslo v le­vo. Trčil je v osebni avto­mobil TOMOS CITROHf LJ-306-48, ki ga je vozil Vid Sušnik iz Tržiča.

Pri nesreč i je bil Sušnik laž je ranjen, materialna Sko­da pa znaša okoli 750.009 starih dinarjev.

Slabo vreme ovira spravljanje otave

Tako mokrega poletja, ki neprestano moti kmete pri delu, tudi stari ljudje ne pomnijo. Po senožet ih Gor-njesavske doline po več in i prva trava še stoji. Kaže , da spolh ne nameravajo več kositi, ker je povsem rjava in že skoraj brez vredno­sti.

O/ava lepo kaže in so jo povsod pričeli kositi še l e prejšnjo soboto, ko je bil pr­vi sončni dan v drugi polo­vici avgusta. Mnogi so za de­lo na polju izkoristili tudi lepo nedeljo in ponedeljek.

V torek so povsod le kosili^ niso pa otave spravili, saj Je popoldne že zopet deževale ta v sredo prav tako.

Prvi september je prinesel izboljšanje vremena in vsi upajo, da bo vsaj sedaj is nekaj toplih dni. Repa In po* sa sta povsod polni plevela. Da ju bodo mogli opleti, Je nujno potrebnih vsaj nekaj sončnih dni. Ob neprestanih nalivih v torek ponoči in v sredo dopoldne so vode na­rasle, ni pa bilo nevarnosti za poplave, ker se je proti večeru zjasnilo. B. B.

Gasilci v Karlovcu Prostovoljna gaeilska č e t a

v Begunjah, k i se je v zad­n j i h l e t ih m o č n o uve l j av i l a kot ena n a š i h na jbo l j š i h ga-siilskih organizaci j , je poslala svojo skupino na tretje med­narodno tekmovanje, k i je tokrat v Jugoslavi j i , i n sicer v K a r l o v c u od 3. do 11. sep­tembra. Tekmovanja se bo ude lež i lo okrog 1.500 č l a n o v pok l i cn ih in pros tovol jn ih ga­s i l s k i h organizacij skoraj i z vseh evropskih deže l . S lo ­venske gasilce zastopajo sa­

m o t r i skupine — iz Begunj* Hras tn ika i n Anhovega.

\ Gostinsko podjetje

•TURIST Lesce i razpisuje delovno mesto

NATAKARICE i 1 Zaposlitev je stalna.

i Nastop službe po dovoru £

POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL

I. ZASTAVA 750, leto izdelave 1965 s p r e v o ž e n i m i 22.000 km. Z a č e t n a cena N Din 7.500,00.—

II. ŠKODA 1000 MB, leto izdelave 1966 s p r e v o ž e n i m i 5.000 km. Z a č e t n a cena NDin 10.400,00.—

IH. DKW UNION, leto izdelave 1952, s p r e v o ž e n i m i 23.000 km po generalni reperaturi . Z a č e t n a cena N Din 2.000,00.—

Ogled vozi l pod I . in H . je možen vsak dan od 8. do 14. ure p r i Zavarovalnici Kranj in pod III. pri Markič Antonu, Podbrezje 4, p. Duplje. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 7.9.1966 do 12. ure.

ZAVAROVALNICA KRANJ

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E # »GLAS« R A T I H N E N A U S F L U G E # »GLAS« V I C O N S I G L I A G I T E © »GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E ® »GLAS« R A T

vi H e-1 O < •—< -J O t—I (/> z o O

PJ O

i 9 M S g

• ta

3 o

Obiščite

svetovno

prvenstvo

: V

veslanju na

Bledu

Restavracija regatnega odbora Bled

prvovrstna hrana, izbrane

pi jače , sol idna pos t r ežba ,

s o n č n i vrt , kopa l i šče

Raccomandiaimo ristorante

del C O M I T A T O P E R L A R E ­

G A T A

— c i b i e v i n i scelti — servi-

zio inappuntabile — giardino

ombroso — stabil imento bal-

neare

GRAND HOTEL »TOPLICE«. BLED

A tutt i visiitatori del cam- t ik ob hotelu pionato mondiale d i remi ra-

lastna čol-

ccomdiamo

i l R I S T O R A N T E »MAKS PERC«

che offre le proprie disponi-b i l i t a nel riotorante, caffe, Bar , tavola calda (Snackbar) Z i m m e m Weltmeisterschaftsregatte

n a m a — t en i ško igr .šče

»Dom na Skalci« Bohin j

Riposo situato nel bosco

sul lago — Aperto tu t to 1'

anino Soggiomo per riposo

»ROŽNIK — Debeli r t i č —

Punta grossa

Giac ig l i nelle casette Week-

end in pineta — Ristorante

— Propr io stabilimento ba l -

115 Betten i n komfortablen

erstklassige K u -

che mit einheimischen und

internationalen Spezialitaten

— Badaplatze bc im Hotel —

eigemes Boothaus — Tennis-

platz

PARK HOTEL BLED

Gostinske podjetje ČRNA PRST Bohinjska Bistrica

SPORT HOTEL POKLJUKA

Albergo sport ivo »POKLJU- ^ KA« (1250 m) 16 chi lometr i 3 da B led — Aperto tutto 1' * an.no — accessibile con ogni G1

mezzo -albergo -

Funiv ia presso V £j Escunsioni — G i a - uj

cigl i comodi — Servizio ina- N p-puntabile L T,

1250 m / m — von Bled ent- ^ femt 16 K M — das ganze , J i

Jahr geoffnet — erreichbar ^ neposredno ob železniški in j m i t a l ] e n Fahrzeugen, Zug- > avtobusni postaji, možnos t i seibahn beim Hotel za z imski špor t ( sanka l i šče ) ' Ausfi-uRmoglichkeiten — kom- j

forte Z immer und vorzi i

ob išč i te renomirani hotel

odprt vse leto — možnos t i za z imsk i i n letni tur izem ter š p o r t (vlečnica, smuč i šča , dr- j" sanje n a ledu) — termalno jenimi sobami in oskrbo — kopa l i šče v hotelu

kavarno, barom in lepim raz-

geoffnet das ganze J a h r - i m g e d o m n a J e z e r 0 - v s e

Moglichkei ten f i i r tour is t i - j l e t 0 i v s a k ^ p l e g i n g l a s t

sche und sportliche Betat'- j gung i m Sommer und W i n - j ba. Pr iznana kuhinja i n i z -ter (Zugseilbahnen, Schibah-nen, Schlittschuhlaufen) — Thermalbad i m Hote l

Den Tei lnehmern an der Welt meisterschafts regate empfehlen w i r die

RESTAURATI ON »MAKS PERC«

brane p i j a č e

Bohinj

HOTEL POD VOGLOM

mit ihren quali tat iven Geffa-l igkei ten im Restaurant, Kaffe , Schank und Selbst-bedienungrestauration, ferner i m »Dom na Ska lc i* i m W o -chein. Das Gasthaus liegt i m ruhigen VValdchen am See — Geoffnet das ganze Jahr — Erholungsheim »Rožnik« — . , Debeli r t i č ; Ubernachtungen | b a h . prvorazredna kuhinja z i n den Weckendhauschen i m n a r o d n i m i i n mednarodnimi Fichtenvvalde — Restaurant eigene Badeplatze epecial i tetami — kopal išče

— p r i p o r o č a m o tudi gost išče

Ažman v Nomenju

Unmit te lbar an der Eisen-

bahn- und Autobusstation —

Gelegenheit f i i r den VVinter-

sport (Rodelbahn) — VVir

empfehlen auch das Gast­

haus AŽMAN in N O M E N J

Pokliuka

che Verpfiegung

C g u l i r e

Pensione-ristorante

»Dom Jelka« —

Pokljuka

Stagione estiva — Poss ibi -

l i ta d i stupendi eseusioni e

d i caccia — Stagione inver-

nale — Terreni ideal i per l o

schi con funivia — Stanze con

acqua caida e fredda — R i -

115 ležišč v komfor tn ih s o - ! & t o r a j l t e c M h l a

carte Pensione comipleta

O

R E S T A V R A C I J A P E N S I O N BEGUNJŠCICA

prvovrstna oskrba, možnos t za izlet v Karavanke £

ui O O

- • • ' ' „ 4

GOSTILNA TAVČAR (Julka Hočevar) BEGUNJE

<

vi

35 i—i H

C/)

3 o

d o m a č e specialitete i n izbra­ne p i j a č e

M M PJ

16 3. S E P T E M B E R 1966 # G L A S

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E * »GLAS« R A T I H N E N A U S F L U G E # »GLAS« V I C O N S I G L I A G I T E • »GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E # »GLAS« RAT

W O u E 00

l Restavracija 1 CAMPING -ŠOBEC

ŠBLEDU

W idealen camping pros to r z

S restavracijo, k i vam n u d i p r -N 1 - 1 vovrstno d o m a č o k i med-m j3 narodno kuhinjo, h i t r o po­t i j£ s t r e žbo — samo 3 k m od (O 5 Bleda — Za obisk se p r ipo-

^ roča restavracija š o b e c M

V)

3 O

§ Camping ideale — R i s to -

j rante — C i b i casailLngbi e

j3 speziali — Serviz io apedito. < g Camping »Sobec« t r e cmlo-w g met r i da B l e d

Radov l j i c i . N u d i m o vam bo­

gato izbiro konfekcije, v o l ­

nenega blaga i n usnjenih i z ­

delkov, Športnih po t rebšč in ,

k o z m e t i č n i h preparatov, foto­

grafskega mater iala i n spo­

minkov .

P r i p l ač i lu v inozemski v a ­

lu t i 1 0 % popusta.

Besuchen Sie unsere Spe-

zialgeschafte i n B led und

Radovl j ica . W i r bieten Ihnen

reiche Ausvvahl an Konfek-

t ion, W o l l und Ledenvaren,

Sporterzeugnisse Kosme t i -

scher Preparate, Fo lomate r i -

aiis und Andenken.

Bed Zahlung i n auslandi-

scher VVahrung 10% E r m a s -

sigung.

Bietet Ihnen erstklassige

*J einheimische u n d ioternatao-

* nale Speisen — perfekte B e -

tt di.cn u ng — Der ideale E r -

H holungsort, nu r d re i K i l o m e -

ter von B l e d — F i i r den i—< w Bcsuch empfiebJt s i c h Re-

g stanration Š o b e c W > oo S < >

I Trgovsko I podjetje IMURKA

G Lesce

frJfcGpVSflO i R O D J E T J E

m u r h a L E S C E

Radovljica G O S T I L N A K U N S T E U — A N T O N Š T I H E R L E , R A D O V L J I C A

dobra kuhin ja , sol idna po­

s t r ežba , s e n č n a t vr t , p r ipo ­

r o č a m o se za obisk

Gostilna

MAJD NE K ob i šč i t e nas! Postnegtt vas

bomo hi t ro ta sol idno z

dobro hrano i n i z b r a n i m i v i ­

n i

oh i ščite n a š e specializirane

n c a

Renomirana d o m a č a gosti lna

POTOČNIK Bistrica na re laci j i K r a n j - B l e d (6 k m iz Kran ja ) , d o m a č e special:-tete, pr is tna v ina

Podvin

ofeL^rad^odvin" P O D V I N - J U G O S L A V I J A

T e l . t 7 0 - 9 6 0 PoŠta: R a d o v l j i c a

H o t e l » G R A D P O D V I N « • Priznana d o m a č a i n tuja kuhinja , sol idna p o s t r e ž b a — samo Q p o s t r e ž n a klet — izredno lepa lega — p r i p o r o č a m o se za obisk £

H O T E L »GRAD PODVIN« "

Anerkannte einheimische u n d internationale K i i che — perfekte >*

Bedienung — Selbstbedienungskcller — vvunderschone Lage HJ

Besuchen Sie uns!

Posavec

Gostilna POSAVEC

Telefon 70130 ob b ivš i g lavni cesti B l e d -K r a n j - odcep na Č r n i v c u Id i l i čna do l ina ob Sav i — m o ž n o s t izletov — n u d i m o vsak dan sveže postrvi , me­so na ž a r u in ostala jed i la ter prvovrstne p i jače — pre­noč i šča — sprejemamo naro­či la za zak l j učene d r u ž b e

G A S T H A U S P O S A V E C —

telefon 70-130

an der a l ten Hauptstrasse B l e d - K r a n j — Abzvveigung bel Črn ivec . I m idi l isehen Saivetad — Ausf lugmogl ichkei -ten — tagl ich frisehe F o r e i -len — versehidene e inhe imi­sche u n d internationale Spe i ­sen — vorzugliche Getranike — Schlafz immer — E s wer-den Bestellungen fur ge-schlossene GeseUschaften an-genommen.

Gostišče DO BRCA Brezje ! i postregli vas bomo hi t ro in

{solidno z i zb ran imi j e d i l i i n

p i j a č a m i — P r i p o r o č a m o se

za obisk

Cerklie

Gostilna Zaje Lahovče, pošta Cerklje se p r i p o r o č a s h ladn imi jed i l i i n s p r i s t n im d o m a č i m v i n o m

a z M

S

Š O w

G o s t i l n a E R J A V Š E K

C e r k l j e

se p r i p o r o č a z d o m a č i m i spe-cia l i te tami i n dobro založeno klet jo

o o C/i O r > o H m

Škofja Loka i

V e l e t r g o v i n a

„(2oUa\ Š k o f j a L o k a

poslovalnice na B l e d u i n v

J | G L A S « V A M S V E T U J E I Z L E T E t »GLAS« R A T I H N E N A U S F L U G E # »GLAS« V I C O N S I G L I A G I T E

S

S

> g g

n u d i obiskovalcem svetovnega prvenstva na B l e d u bogato i z - 5

biro prvovrs tn ih d o m a č i h specialitet, žgan ih p i jač , loške spe- w

cialitete, mesnatih izdelkov, na jbo l j š a d o m a č a v ina i n k a v o ^

i z lastne p r a ž a r n e iz na jbo l j š e brazi lske m e š a n i c e . Vse to vam &

nudi v prodajalnah v Škofji L o k i i n Medvodah. ^ h

P r i p o r o č a se kolekt iv Veletrgovine Loka, š k o f j a L o k a

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E * »GLAS« R A T

»GLAS« VAM SVETUJE I Z L E T E # »GLAS« RAT I H N E N AUSFLUGE # »GLAS« VI CONSIGLIA GITE

M N

I H pa > o>

Kranj

Priporoča se

SLAščIčARNA-KAVARNA KRANJ

PASTICCERIA E C A F F E KRANJ

Es ernipfiehlt sich SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ

(KONDITOREI UND KAFFEHAUS)

H >—i O < o >—i ta

O U 1-4

1 w 2 Planinsko gostinsko podjetje j bomo, da boste zadovolni 9 KRVAVEC KRANJ • v hotelu na Šmarjetni gori pq se priporoča za cenjeni obisk O dostop možen z avtomobilom 3 Po asfaltirani cesti — in v E Hotelu na Krvavcu — dostop rj možen z žičnico

V e l e t r g o v i n a

» Ž I V I L A «

K R A N J

KOMPAS S a m o p o s t r e ž n a

t u r i s t i č n o avtobusno podjetje r e S t a V T a C i j a — n<"v«lovnln\a Tč"rani TCr\rn- 1 _ # **

K r a n j Po izredno dostopnih cenah

vam nudi v svojih posloval­

nicah vse vrste prehrambenih

izdelkov, alkoholnih in brez­

alkoholnih pijač

Poslovna enota

»COLONIALE« B L E D

bo v dneh svetovnega prven-. ! das tounstische Autobus-

stva v veslanju z bogato iz-. unternehmen — Geschiiftstel-biro lahko zadovoljila za vse le Kranj, Koroška 2

p o s l o v a l n \ a K r a n j , K o r o ­š k a 2

— prodaja vse vrste vozov­nic za železniški , letalski in pomorsk i promet za t u i n inozemstvo

— organizira z lastnimi modern imi t u r i s t i č n i m i av­tobusi t u r i s t i č n a i n strokov­na potovanja po Jugoslaviji i n v inozemstvo

— posreduje nabavo pot­n ih listov i n vizumov

— rezervira hotelske in p r i ­vatne sobe, kabine na ladjah im spalnih vagonih i n izposo­ja avtomobile brez šoferjev za poljuben čas in izvršuje taxi prevoze

— organizira lov in r ibolov v S loveni j i i n drugih p o d r o č ­j i h Jugoslavije

— prodaja t u r i s t i č n e spo­minke , izdelke ljudske obr t i , fotografije, razglednice in druge t u r i s t i č n e publ ikaci je

— taxi s l u ž b a neprekinje­na

— menjalnica, posredova-vanje t u r i s t i č n i h informacij

— telefon poslovalnice 21- 431

— telefon taxi s lužbe 22- 039

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E * »GLAS« R A T

strežemi boste s prvovrstno o

hrano i n p i j a č o . Gostom, k i > oo

s i želi jo odd ih sredi gozda * nud imo pen s ionske usluge v > sobah s kopalnico i n telefo- ^ n o m

vam nudimo ves dan topla

in mrzla jedila ter pi jače —

priporočamo se za obisk

Za obisk se p r i p o r o č a

G o s t i l n a R O P R E T S L A V K A Č i r č e K r a n j

vaše potrebe

Obiščite naše poslovalnice v Kranju in na Beldu ter v Kranjski gori, potrudili se

M Besuchen Sie unser

S »HOTEL NA ŠMARJETNI « GORI» Kranj -

2" Bis zum Hotel fuhrt fiir Kraftvvagen eine Asphalt-

« strasse — und das »Hotel na 2 Krvavcu« — (1.760 m/M) — J Der Zutritt zum Hotel durch S? Drahtseilbahn

H

S N • - i H N

i 00

00

3 9

bietet Ihnen in Ihren Ge-

schaftstellen alle Arten von

Lebensmitteln, alkoholischen

und anderen Getraraken

Die G E S C H A F T S S T E L E COLONIALE B L E D

vvird Sie vvahrend der Welt-meiisterschaft im Rundern mit Ihrer reichen Auswahl leicht zufriedenstellen. Besuchen Sie unsere Geschaftsstellen in Kranj, Bled und Kranj­ska gora.

— besorgt alle Arten von Fahrkarten fur den Eisetn-bahn-Flugzeug und Schif-fahrtverkehr im Iran- und Auslande

— organisiert mit eigenen, modernem Autobus sen tou-ristische und fachliche Reisen in Jugoslavvien und im Aus-land

— vermitelt die Anschaf­fung von Reisapiissen und Vieein

— reserviert Hotel- und Privatzimmer, Schiffs- umd Schlafwagenkabinen

— verleiht Personennagen (ohne Fahrer) fur beliiebige Zeit

— organisiert Jagden und Fischfang in Slovvenien und anderen Gebieten Jugoslavvi-ens

— verkauft touaistische Souvenirs, Erzeugnisse des VolJcsigfcw<s.rbe, Phatograpihi-en, Ansichtskartan und ande-re touristische Publiikationeh

— Taxi jeder Zeit zur Ver-fugung

— Wecb.se! s tube, Vermit-tlung lourist ischer Informa-t ionen

— Telefon der Geschafts-stelle 21-431

— Telefon des Taxidien.-etes 22-039

KOMPAS

D R O G E R I J A O P T I K A K R A N J

— kozmet ika

— parfuimerija

— foto material

Se priporoča!

— Kosmetlik

— Parfumerie £

— Phptomaterial

Besuchen Sie uns!

oo < m H a w t-H N w H

Besuchen Sie das wunder-schon i n Fichtenvvaldern ge- § J legene Hote l »Letal išče B r ­nik« — von der Terasse kon -nen Sie s ich das L a n den und die Abfahrten verschiedener Flugzeuge aneehen — Sie vverden mi t erstklassigen Speisen u n d Getranken be-dient. Den geehrten Gasten, die sich eine Erho lung mi t -ten i n den VValdem vviin-schen, bieten vvir unsere Pen-sionisgefalligkeiiten i n Z i m -mern mi t B a d und F e m r u f

Brnik AERODROM LJUBLJANA

H O T E L LETALIŠČE BRNIK

Obiščite Hotel »Letališče« na Brniku, kjer boste s terase opazovali pristajanje in vzle-tanje vseh vrst letal — po-

GOSTILNA

C V E T K O Č E S E N

Spodnji Brnik 73

o Z ' 0O ! i—i J m i - i > o t—i M

se priporoča za obisk — po-stregli vas bomo z narezkom ^ kraške šunke, domačo sala- >' mo in dobrim cvičkom S

Smlednik i Priporoča se

GOSTILNA ZORMAN Smlednik

Medvode

Ce želite biti hitro in so­lidno postreženi_ z vsemi do­m a č i m i spćcial i tetami obišč i ­te gostilno

Bohinc na Klancu v Medvodah š

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E * »GLAS« R A T I H N E N A U S F L U G E « »GLAS« V I C O N S I G L I A G I T E

a o

Ljubljana •—i E C/J P <

z ffi The largest warehouse

H opposite the H o t e l »Slon«

S y H M B E P M A r — (eaMMfl Co.ibinoti Mara3HHJ ^ H a - M a , /Itod.inua, npon iB rocTHHHiu»i « C J I O H »

I NAMA - LJUBLJANA g Tomšičeva ulica -> J I N V I T E S Y O U T O V I S T O N T H E G R O U N D F L O O R r • i lcather fancv-goods; hand-bags, gloves, suit-cases, bags for pq travell ing, vvallets, helts, etc. 3 O N T H E S E C O N D F L O O R :

ready-made leather clothings for men. ladies and ch i ldren : > coats, costumes, jackets, leather vvaistcoats, etc. ^ E X C H A N G E O F F I C E << 10 % reduct ion in p r i če for purchase i n foreign currencv. > Specialized shop for ready-mady clothes: £ E L I T A — Č o p o v a 7 (leughtening-piece of the bu i ld ing oi" the «j Central Post Office)

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E # »GLAS« RAT

KOTEKS \ TOBUS

C RANO HOTEL liNMMt . Tel

Grand hotel UNION

Ljubl jana , Mik loš ičeva c. 1

Offers every up -to- date comfort — Over 100 modern arranged rooms w i t h hot and co ld runn ing water and central heating — The hotel includes a comfortable cafe — The elegant restaurant of­fers choice dishes — Sha-dy-garden — Parking-places close by the hotel

Grand Hotel UNION

L J U B L J A N A , Mik loš i čeva 1

emfiehlt s ich mit modernem

K o m f o r t — i iber 100 modern

cingerichtele Z i m m e r mit

i f l i issendem vvarmen und kal t -

Es emptiehlt sich Ihnen d a s H O T E L SLON L J U B L J A N A Titova 10

m i t seinen Betr iebstel len. Das Hote l m i t modernem Komfor t -e ine anerkannte i n ­ternationale und e inhe imi -sche Restaurat ion, Nachtbar mi t e inem Programm inter-nat ionaler Ar i s t en , Kaf fee-haus, KonditoreL, K l u b - u n d Banket t raume

L J U B L J A N A

telefon 312-212 teleks 31298

o d k u p u j e v s e v r s t e kože

KOTEKS-TOBIS

o. « w o 3 oo

<

„ " > • • • « < , en Wasser u n d Zentra lhei -J l p u r j i a i i i a e T Bac n o c e T H T b ee O T A C J I C H H H . - . _ B 1 3Ta>«e: K0>KaHan ranaH/repesi: I r " H o t e l befmdet sich pvnubie c y M O H K H , MCMOftaiibi , Aopo>KHbie cyMKH, 6yMaac- e i n behagliches Kaffee und H i i K i i , noaca H . T. A . B 2 3Ta>Ke: KOiKanue KOH(peKUHn: My)KCKJHC, >KeHCKHe H A C T C K H e : najIbTO, KOCTtOMbI, Ko>Kanwe Ty>KypKH, I I H A H U K H H . T. jx.

g Pa3MeH — AeHer: 1 0 % CKUAKH npH noKynKax B HnocrpaHnofi Ba;uoTe

CneitHajibHaji MacrepcKaH S E l i t a — Č o p o v a 7 2 £ W toTOBoro njiaTbfl ( K O H ^ C K U H K )

ca

U4 H

ta 3 H

> 00

eine elegante R.estaura!ion

mit annerkannt guter K i i c h e .

Nebenbci sehoner Laubgar ten

u n d Parkierplatze .

^ In Ljubljana besuchen Sie „ sicher die bekannte

^ R E S T A U R A T K

V L j u b l j a n i o i n K r t e znano

R E S T A V R A C I J O

o »ŠESTICA« Ti tova cesta 16 W i r konen Ihnen alle m o -

glichen Spezial i taton vor -setzten, s ich selbst jedoch konnen Sie bedienen i n unse-rer Selbstbedionungsrestau-rat ion a n der E c k e der C a n -kar-und Titostrasse

Priporoča se hotel SLON

Ljubljana, Titova 10

s svo j im i obrati . Hote l z mo­

dern im komfor tom, pr iznana

mednarodna in narodna re­

stavraci ja , n o č n i bar z med-Postregl i vas bomo z vsemi special i tetami. Saimi pa si l ahko p o s t r e ž e t e v samopo- ' narodnim a r t i s t i č n i m progra s t r e ž n i restavracij i na vogalu Cankarjeve in Titove ceste,

I mom, kavarna , s l a šč i ča rna ,

' k l u b s k i i n banketn i prostor i

to

HI N

ni -1 ra

Hotel BELLEVUE

Oberhalb des T ivo l ipa rkas gelegen, 1 k m v o m Zent-rum, mi t Autozufahrt — Schoner R u n d b l i c k i iber die S tad t ' — Hote l , Restaurant, Cafe, aussichtsreiche Terras-se, Nach t loka l — L e i t u n g : Gastgewerbeschule

Gostinsko podjetje

M A J O L K A

1-4 5! Z • z >

p r i p o r o č a obisk svojih obra- ^ tov:

— K o l o d v o r v Medvodah p — » J e l e n « v Vižmar j ih — » S l e p i J a n e z « , L jub l j a -#

na, C e l o v š k a 264 <L — »Majo lka« , Vodnikova 35 £2

Postregl i v a m bomo z *semi M

special i te tami

Jezersko o C i V) M O r M • O

Pr i je ten oddih na č i s t em p lan inskem z raku ob tihem, H id i l i čnem jezeru vam pr ip rav i

h o t e l — r e s t a v r a c i j a

D O M N A J E Z E R S K E M z depandansami i n zasebnimi ležišči

— menjalnica v Domu in na Jezerskem vrhu — t u r i s t i č n e informaci je

P r i p o r o č a m o se za p o s a m i č n e i n za skupinske izlete

Postregli vas bomo s p r i s t n imi d o m a č i m i specialitetami «-Informacije: telefon 74-506

N i r

n

i Kamnik I m Gasthaus

P R I

N E B E Š K E M

O Č E T U K A M N I K , MAISTROVA 3 j werden Sie fursorgl ieh m i t einheimisehen Spelsen umd erstklassigon VVeinen bedient.

P r i p o r o č a se

r e s t a v r a c i j a

P L A N I N K A

K A M N I K

Cfl K

> H a z K Z >

Dobra kuh in ja — pfenoČL-« r c

'0 n

šča

V a r č u j p r

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E # »GLAS« RAT I H N E N AUSFLUGE

B e l a -

V e l l a c h

Ce boste preko Jezerskega potovali na Koroško se ogla­site v gostilni in trgovini

M a r i j a * P a u l i t s c l i

na Beli

H • M U2

Wenn Sie iiber Jezersko (Seeberg) reisen, kehren Sie ein im Gasthaus und Ge-

schaft MARIJA PAULITSCH V E L L A C H — NA B E L I

D o b r l a v e s

E b e r n č o r f

Priporoča se H O T E L F & M RUTAR EBERNDOUF — DOBRLA VES Restavracija, kopališča, tr­

govina .prenočišča Informacije telefon

04236-220

Es empfiehlt sich Ihnen H O T E L F. & M . RUTAR E B E R N D O R F — Dobrla ve s

Restauration, Bader, Ge-schaft, Schlafzimmer, Infor-mationen

\ 220 — Telefon 04236

Ž e l e z n a k a p l a -

E i s e n k r p p e l

0 Obiščite gostilno pension

1 B E R G H O F B R U N N E R (Tj V,

o o

lastnik Johann Haderlap ŽELEZNA K A P L A — Eisenkappel

700 m nadmorske v iš ine — leži v izredno lepi okolici -dobra hrana in izbrane pijače.

Prisrčno vas vabimo na obisk

Besuchen Sie das Gasthaus — Pension BERGHOF BRUNNER — Eigenthumer Johann Haderlap

EINSENKAPPEL — 700 m/M — liegt in wun der schoner Um gebung — Gute Kiiche und auserlesene Getriinke Wir laden sie herzlichst ein.

g Priporoča se

l G o s t i l n a

S B E S S E R

o Železna Kapla -Eisenkappel 163

W H W -J M i—i

«

H

co

z dobro kuhinjo in pijača­mi

— komfortne sobe — garaže

— avtomobilski servis

Es empficlt sich

GASTHAUS B E S S E R jg Eisenkappel 163 —

Železna Kapla

J) mit guter Kiiche und Ge-5 tranken — Komforte Zimaner

S? — Garage — Autoservis »GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E

V Železni Kapli obiščite na

Glavnem trgu renomirano

g o s t i l n o

N i e d e r d o r f e r

dobra hrana pijače

i n izbrane

— ekspresso

— turška klet

— skladišče Gosser piva

ŽELEZNA K A P L A —

EISENKAPPEL

»GLAS« VI CONSIGLIA GITE

Š t . L e n a r t -

S t .

In Eisenkappel besuchen Sie am Hauptplatze das re-nomierte Gasthaus

N i e d e r d o r f e r

Gute K i i c h e und vorztigl.i-

che Getr i inke — Espresso —

— Turkenschanzkeller

— Gosser Bierdepot

E I S E N K A P P E L —

Železna Kapla o

Vabi vas gostilna s šport­nim kegl j i ščem

W E I T Z E R

E i s e n k a p p e l -

Ž e l e z n a k a p l a

— popolnoma avtomatizira­no keglj išče

— izredno lepo urejeno go­st išče s prvovrstnimi do­mačimi specialitetami iz lastne klavnice, izbrana vina in piva

— kavarna

obiščite nas —

zadovoljni boste!

Im Gasthaus

WETTZER

E I S E N K A P P E L Kapla

Železna

werden Sie vozuglich bedient. Vollautomatische Sportkegel-bahn, wunderschon eingeri-chtetes Gasthaus mit erst-klassigen einheimisehen Spe-zialitaten aus eigener Fleisch-hauerei- auserlesene Weine und Biere — Kaffeehaus

GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E # » G U S « RAT Obiščite gostilno

R A T Z KIRSCIIENTAUER — K O Z E N T A U R A

odlična hrana, izbrane pijače, prenočišča

Ob potovanju na Koroško se vam priporoča prva trgo­vina in gostilna čez Ljubelj

JOŽE M A L L E ST. LEONHARD — St. Lenart v Brodeh Loibcltal

Auf Ihrer Reise nach Karn-ten emipfiehit sich Ihnen das erste Geschaft und Gasthaus nach der Ubersetzung des Loiblpasses

JOSEF M A L L E ST. LEONHARD V B R O D E H

L O I B L T A L

P o i ? i u b e l j -

U n t e r l j i b l

Za obisk se priporoča GOSTILNA SCHELANDER UNTEBLOIBL — Podljubelj

Basoichen Sie uns! Es empfiehlt sich das Gast­haus

SCHELANDER UNTERLOIBL — Podljubclj

K o ž e n t a i i r a

- K i r s e h e : i

t a u e r

Na poti proti Celovcu bo­ste dobro postreženi v gostil­ni

JOSEF SCIIIZ

KIRSCHENTAUER -* K O Z E N T A U R A

razpolagamo s tujskimi so­bami

Auf Ihrer Reise nach Kla-genfurt werden Sie sehr gut bedient im Gasthaus

JOSEF SCHIZ K I R S C H E N T A U E R — Kožentaiira

Auch Fremdenzimmer ste-hen Ihnen zur Verfugung

Besuchen Sie das Gasthaus RATZ KIRSCHENTAUER — Kožentaura Ausgezeichnete Kiiche —

erstklassige Getriinke — Schlaffzinuner

Ihren geehrten Besuch ervvartet und empfiehlt sich

M L E C N I K KIRSCHENTAUER — Kožentaura Kegeicasino — Tankstelle

Restauration — Erlesene Spcisen und Gotranke

Za obisk se priporoča M L E C N I K KTRSCHENTAUER — KOŽENTAURA

avtomatično kegljišče, ben­cinska črpalka, restavracija z izbranimi jedili in pijača­mi

B o r o v l j e -

F e r k c h

In Ferlach emfiehlt sich Ihnen das renomirte Gast­haus

»ZUR POST« F E R L A C H — Borovlje Wir werden uns bemiihen

Sie mit erstklassigen Speisen und Getranken zufriedenzu-stellen

V Borovljah se priporoča za obisk renomirana gostilna

»POSTA« BOROVLJE — F E R L A C H Postregli vas bomo z izbra­

nimi jedili in pijačami

a -

i c h l o s s b e r g

Es empfiehlt sich das GASTHAUS SINGER U N T E R S C H L O S S B E R G — Struga

Priporoča se gostilna SINGEit S T R U G \ — U N T E R S C H L O S S r E L G

C/3 < M

d '—t M i—i N r m H M

> ft >•• H i—i

g

>

f O O m

o o A c/> H4 C) i -/-i S O I—I H m

H d <-( m i—t NI r m H m

o g co

H i—i

m

> o, 00

3 C O M

J ?

2 0 3. S E P T E M B E R 1966 * GLAS

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E

T r b i ž - T a r v i s i o

w H W -J Ni t—i W

i P

m H M O g

o u

S i m o n

P r e s c h e r e n

T r b i ž - T a r v i s i o ( U d i n e )

vam nudi po izredno ugod­nih cenah

— pralne stroje — gorilnike na mazut — svetila — peči za centralno kur­

javo — svetila — o troške vozičke

»GL/S« RAT I H N E N AUSFLUGE * »GLAS« VI CO NSIGLIA G I T E

S C H L U G A MARIJA LUSSARI — VIŠARJE

se priporoča z bogato izbiro spominkov — okrepčevalnica

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E

— kolesa

— keramične plošč ice

— poseben popust za izvoz

se priporočamo za obisk

••••#•1 i »•oaaai • • • • • • i » a i t m

SIMON P R E S C H E R E N —

Tarvisio — Trbiž — (Udine)

offre a prezzi convenienti:

— Lavatrici

— Bruciatori a nafta

— Caldaie per riscaldaimen-to

— Lampade — BicLcLette

— Carrozzele

— Piastrelle ccramiche SpeziaJe sconto per T es-

portazione — Pagabile in og­ni valuta

Fužine -Fusine

— Grande scelita di ricordi (souvenirs) — Si acceta ogni valuta

Za obisk se priporoča H O T E L EDELVVEISS ob Belopeških jezerih Izbrana jedila in p i jače —

plačlj ivo v vseh valutah

Albergo »EDELVVEISS« — Eaghi di Fusine Cibi e vini scelti — Si ac-

cetta ogni valuta

I V i š a r j e -

l L u s s a r i m H 3 M i—i M g p H

a

1 u

Priporoča se J O H A N MESCHNIK V l S A R J E

z dobro pijačo, domačo hra­no in prenočišči

Nudimo vaim bogato rzbiro spominkov

Plačlj ivo v vseh valutah

Johann Meschnik — Lussari — Višarje Vini e cibi scelti — AHogio

Ce žel i te kupiti spominek z Višarij in se okrepčati ee priporoča

Z E D D A GIOVANNI

V l S A R J E — Lussari

bogata izbira okrepčevalnica

spominkov,

ZEDDA GIOVANI —

Lussari — Višarje

S i desiderate compraire r i -cordfi (souvenirs) da Lussari e rifocilliarvi

TI S AL GIOVANNI — Lussari — V i šarje

Grande scelita ricordi (so­uvenirs) — RifocAHaroento

GIOVANNI TISAL

Višarje — Lussari

Velika izbira spominkov — okrepčevalinica

Schluga Marija Lussari — Višarje Ricordi — AUoggi — Con-

sumazioni

Spominke v bogati izbiri lahko dobite pri

KERSTETN MARIJI LUSSARI — V l S A R J E

»GLAS« RAT 1

Ricordi (souvenirs) grande scelta a

K E R S T E I N MARIJA — Lussari — Lušarje

i n

ORTZINGER ALBINO

LUSSARI — V l S A R J E

spominki — prenočišča p i jače

ORTZINGER ALBINO —

Lussari — Lušarje

Ricordi — AlLoggi — Con-suimazioni

Na Višarjih obiščite gosti­šče — pension

VENOSI S A L V A T O R E LUSSARI — V l S A R J E

odprto vse leto, nudimo vam izbrana jedila in pi jače ter prenočišča — po konkurenč­nih cenah — plačlj ivo v vseh valetah

Albergo — pensione VENOSSI S A L V A T O R E — Lussari — Višarje

aperto tuitto 1' anno — cibi e vini scelti — Alloggi a prezzi canvenientissimi — Si accettono tutte le valute

d u t o p l o m e t POTNIŠKI P R O M E T KRANJ, Trg revolucije 4, telefon 21082, 21-081 s poslovalnicami v Kranju, Tržiču in na Bledu vrši prevoz potnikov na lokalnih, medkrajevnih in med­republiških linijah. Opravlja tudi posebne prevoze v domovini in inozemstvu. Posreduje nabavo potnih listov in viz v turističnih poslovalnicah v Kranju, Bledu in Tržiču in predprodaja vseh vrst vozovnic TOVORNI P R O M E T KRANJ, Trg revolucije št . 4, tel. 21-081, 21-082 izvršuje prevoz blaga na področju Jugoslavije. M E H A N I Č N E D E L A V N I C E K R A N J , Žanova ulica 3, tel. 21-085, 22-089 Labore, Ljubljanska c. 22, tel. 21-296 Cerklje na Gorenjskem, tel. 83-120 V vseh obratih opravljajo razna servisna in remont­na popravila osebnih, tovornih vozil in kmetijskih strojev ter druge mehanizacije. V lastnem biffeju na avtobusni postaji T Kranju vam nudimo kvalitetne gostinske usluge. ZA KORIŠČENJE N A Š I H DELAVNIŠKIH, PRO­M E T N I H IN GOSTINSKIH USLUG S E PRIPOROČA

(foleiifoka

w — o - Kranj

RAZGLAS 11 Ct

o razgrnitvi urbanističnega programa za območje bivše občine

BLED Skupšč ina občine Radovljica razglaša, da je od 29/8-1966 dalje v sejni dvorani upravne zgradbe Gozd­nega gospodarstva Bled, Ljubljanska c. 19, razgrnjen osnutek urbanist ičnega programa za o b m o č j e bivše občine Bled.

Informacije in »knjigo pripomb« se dobi vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure na razstavnem prostoru. Razpored strokovnih to lmačenj in zborov volilcev bo naknadno objavljen.

ŠOLSTVO »-Svet osnovne šole Stane

Žagar Kranj razpisuje de­lovno mesto učitelja tehnič­nega pouka za določen čas.

Pogoj: diplom VPS ali P A Razpis velja do zasedbe

delovnega mesta. Prijave je oddati t tajni­

š tvo šole .

rti Najboljša aroma v praženi ka vi

prazarne Celici"

»GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E A »GLAS« RAT I H N E N AUSFLUGE A »GLAS« VI CONSIGLIA GITE A »GLAS« V A M S V E T U J E I Z L E T E A »GLAS« RAT

3. S E P T E M B E R 1966 * GLAS M A L I OGLASI — O B J A V E 21 Prodam

33 a ali 4038

fiat 600, 4039

Prodam fiat 750 s 36.000 km dobro ohranjen. Trboje 82, Smlednik 4004

Prodam Puch roler 125 ccm. Kovor 5, Križe 4018

Prodam 300 kg betonskega železa prof. 6 in kamenje za betoniranje. Britof 164

4019 Zaradi odhoda k vojakom

nujno in poceni prodam do­bro ohranjen avto DKW D E -U J X . Ljubljana-Šiška, Smre-karjeva 22 4036

Prodam Zastava avto 750 in primo 150 ccm vse v dobrem stanju po ugodni ceni. Faj-£ar Andrej, Zbilje 17, Duplje

4037 Fiat 750 letnik 64 z 36.000

kilometrov dodatno oprem­ljen, skoraj nove letne in zimske gume prodam za 12.000 N dim. S. Š imenc, Kranj, St. Žagarja tekstilna šola

Ugodno prodam Kranj, Delavska 35

Prodam kuhinjsko opravo, električni bojler in kuhalnik. Naslov v oglasnem oddelku

4040 Prodam dobro ohranjen

fiat 750 letnik 62, 24.000 km, Fabjam, Zg. Bitnje 147, ž a b -nica 4041

Prodam kmečki mlin na motorni pogon. Bašel 9, Pred­dvor 4042

Prodam dobro ohranjen za­stava 600 D-61, Olševek 9, Preddvor 4043

Ugodno prodam h i šo z vr­tom. »Planinka«. Naslov v oglasnem oddelku 4044

Prodam leseno barako. Stiglic Vili, C. St. Žagarja 15, Kranj 4045

Ugodno prodam dva kavča to. dva fotelja. Vidic, C. Kokr. odidr. 11, Kranj 4046

Prodam nov televizor, č a -Jevec 222, Naslov v oglasnem oddelku 4047

Prodam ročno slamorezni-co. Gorice 3, Golnik 4048

Prodam levi vzidljiv š te ­dilnik. Kump Saša, C. Koder, oddr. 3, Kranj 4049

Prodam nov hladilnik za avto DKW Juniorja, levi zad­nji del odbijača in desni del. Gorjanc, Koroška c. 4. Kranj

4050 Prodam avto š k o d a M B

1000 s 6000 km, Resman An­ton, Praproše 1, Podnant 4051

Prodam tovarni avto T A M -D E U T Z 65 letnik, moped in primo. Visoko 72, Šenčur

4052 Prodam kombiniran otro­

č k i voziček. Ogled v soboto In nedeljo, Ul. Tatjane Odro­de 5, Kranj 4053

Prodam les za odranje im punte, gašeno apno, votli zi-«iak 1/1, Kranj Likozarjeva 1

4054 Prodam vespo GS, Peternel

Tomaž , C. Kokrškega odr. 17, Kranj 4055

Prodam žlindro za izdelavo zidakov (20 ton) Perčič Mar­jan, Mlaka 53, Kranj 4056

Prodam NSU primo 159 ccm in električni motor 12 K M . š e n k Franc, Predos-lje 84, Kranj 4057

Ugodno prodam dobro ohranjeno nemSko prfmo 150 ccm. Bergelj, Delavska 19, Kranj 4053

Prodam konja starega 10 let, garantiram za T jako de­lo. Predoslje 1, Kranj 4059

Prodam motor NSU in za­zidljivo parcelo v Šenčurju 800 m 2, Šenčur 41 4060

Prodam fiat 750, Gorenje-savska 62, Krarnj 4061

Nujno prodam VW 1200 odl ično ohranjen. Ogled 3. 9. od 8-ure dalje Gostilna »Lo­vec«, Kranj 4062

Prodam stroj za pobiranje zank. Kovačič, Valjavčeva 12, Kranj ' 4063

Prodam kravo po teletu. Sp. Besnica 46 4064

Prodam les za ostrešje. C. Talcev 10, Kranj-Huje 4065

Prodam skoraj nov otroški vziček, 2 gumi 5.20 x 13, š t i r -nova 9, Kranj 4066

Prodam kompletni desni vzidljiv štedilnik in športni otroški voziček. Štirmova 9, Kranj 4067

Prodam 3 postelje z vložki im omaro za obleko. Krainj, Jezerska 136 4068

Prodam motorno kolo PUCH SG 250 ccm (avstrij­ski) dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 4098

Prodam 1300 kg cementa. Sp. Bitnje 1, Zabnica 4069

Prodam motorno slamorez-mico in motorno kosilnico znamke »Reform« in dam v najem opaže za krmilni silos. Struževo 5, Kranj 4070

Prodam fiat 750, prevože­nih 49.000 km. Ogled popol­

dan pri Artač, Kranj, 31. di­vizije 46, prit l ičje 4071

Prodam jesenska jabolka. Jama 7, K r a n j 4072 ' P rodam centrifugo za 45.000

S d in . Naslov v oglasnem od­delku 4073

Prodam kravo, ki bo v kra tkem teletila. I lovka 5, K r a n j 4074

P r o d a m fiat 750 z n o v i m i miche l in gumami . Naslov v oglasnem oddelku 4075

Prodam vprežne grabi je i n o b r a č a l n i k za seno. Š m a r t n o 3, Cerkl je 4076

Prodam fiat 600, Trilar, Škof je loška 50, Kranj 4077

Prodam nova okna z oma­rico za roleto 145 x 110 5 k o m , 3 kom. 110 x 90, 2 k o m . 110 x 45, mizarstvo, Sp. B r n i k 70, Cerk l je 4078

P r o d a m novo kmečko peč 180 x 170 c m l i jak i n t rodel-mo okno. Naslov v oglasnem odde lku 4079

Prodam 4000 kg cementa po 34 S d in. K o z i n a M i r k o , Tra­ta 5, Cerkl je 4080

P r o d a m nadomestne dele za topol ino 500 B , Nastov v oglasnem oddelku 4081

Kupim klavir a l i planino. Jamniik 15, Kropa 4025

Ostalo

Kupim Kupim rabljene deske za

betoniranje. Naslov v oglas­nem oddelku 4082

Kupim h i šo v okolici Kra­nja. Ponudbe poslati pod »Vseljiva« 4083

Z A H V A L A Ob bridki izgubi naše dobre mame, stare mame,

tete in sestrične, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje

M A R I J A Č E B U L J v 68. letu starosti iz Voklega

ki nam jo je zahrbtna in mučna bolezen iztrgala iz lepega družinskega življenja, se vsem prav lepo zahvalimo, ki so nam ob težki uri prišli na pomoč , Kokalj Alojziju, Ajdovec Francki, Zor Valentinu in Zor Mariji. Prav lepa hvala vsem, Ei so darovali cvetje in vence, sorodnikom, znan­cem in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo g. zdravnikom, ki so ji lajšali bolečine, na kliniki in kirurg, odd. spi. bolnice v Ljubljani za vso dobroto, še posebej sestri Dragici in Minki, ter vsem, ki so kakorkoli pomagali naši mami, in z na­mi sočustvoval i ter jo spremili na zadnji poti. Prav lepa hvala vsem.

Žalujoči: hčerka Angelca por. Marn, zet Lojze, vnu­ki: Stanko, Miran, Lojzek in ostalo sorodstvo

Kranj, Jezerska c. 136

O S M R T N I C A V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš

dragi oče, stari oče

K N E V A L E N T I N IZ ADERGASA

Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. septembra ob 16. uri izpred hiše žalosti , Adergas 16, na pokopal išče na Trati.

ža lujoč i : sinovi Ivan,v Tine, Ciril, hčerke Mici, Fani, Mar-jetka, Cilka, Angelca z druži­nami in Polonca s Sandijem ter ostalo sorodstvo.

Sprejmem dva mizarska pomočnika. Podjed Jože, mi­zarstvo, Britof 115, Kranj

4028 Stiskalnice (preše) za sad­

je oziroma grozdje, novejše izdelave, 90-lilerske, prenos­ne lahko kupite pri Zupan, Breg 16, Žirovnica 4084

Iščem enosobno stanovanje v Kranju. Dam lepo nagra­do. Naslov v oglasnem od­delku 4085

Sprejmem pomočnika ali pomožnega delavca, nudim tudi stanovanje. Jože Legat, Avtokaroserija, Naklo 132

4086 Samska srednjih let želi

spoznati moškega od 40-45 let z nekaj gotovine, za na­kup stanovanja. Resne po­nudbe poslati pod »Zenitev ni izključena« 4087

I ščem nujmo 5ODO N din po­sojila. Vrnem po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Posoji­lo« 4088

Mirna uslužbenka išče sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Plačam v devizah« , .

4039 Oddam sobo dijakinji v

okolici Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku 4090

Oddam sobo dekletu, ki de­la na dve izmeni. Kranj, Troj ar jeva 8 4091

Upokojenko ali dekle brez službe iščem za varstvo dveh otrok. Plačam dobro, po po­trebi socialno zavarujem. Na­slov v oglasnem oddelku

4092 Sobico opremljeno oddam

dijakinji. Naslov v oglasnem oddelku 4093

I š č e m garažo v Kranju, najraje v bližini Kidričeve

ul. Kobal Kristina, 1. avgu­sta 3, Kranj 4095

GOSTILNA PRI M I L H A R -JU v Šmartnem prireja v soboto 3. 9. tn nedeljo 4. 9. zabavo. Za glasbo, jedačo in, pijačo preskrbljeno. Vljudno vabljeni 4096

Cenjenim strankam sporo­čam, da sem s 1. septembrom odprl novo AVTOLIČARSKO delavnico, sprejmem tud i avto-kleparska dela. Ambrož . V i n k o , Kranj, Luznarjeva 13 (Pr imskovo) 4097

V a b i m na ponovno o tvor i ­tev GOSTILNE — L A B O R E v nedeljo, 4. septembra. Za obisk se p r i p o r o č a Ana Drakslfr 4094

Paradižnik 1.80 do 2— N din , paprika 1.60 do 1.80 N din, fige 3 do 3.50 N din,, grozdje 2.50 do 3.50 N d in , breskve 4 N din, lubenice 0.60 do 0.80 N d in , s l ive 2 do 2.40 N d in , h r u š k e 1.50 do 3 N diim, j abo lka 1 do 1.60 M din, solata 2 do 2.50 N d i n , k r o m p i r 0.70 do 0.80 N din, fižol v s t r o č j u 2 N din, korenje 1 do 1.20 N din ,pcsa 0.80 do 1 N d in , k i ­slo zelje 1.50 N din, zelje v glavah 0.80 do 1 N d in , s k u ­ta 4 do 4.50 N din, surovo maslo 14 do 16 N din, med 10 do 11 N d in , kumarice za vlaganje 2 do 2.60 N din za k g ; ajdova moka 2.40 do 2.60 N d in , koruzna moka 1.G0 do 1.80 N din, j e š p r e n 2.40 do 2.60 N din, ka ša 2.80 do 3.20 N din, proso 1.80 do 2, N d i n , oves 0.90 do 1 N din, celi orehi 2.80 do 3 N din za l i ter ; živa perutnina 8 do 9 N d i n za k g ; jajca 0.65 do 0.70 za komad.

RAZPIS DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ razpisuje vpis v: 1. Dvoletno delovodsko Šolo strojne smeri 2. Višj i enoletni administrativni tečaj 3. Trimesečni tečaj za pridobitev poklica kurjač centralne

kurjave (nizkotlačni kotli) 4. š e s t m e s e č n i pripravljalni tečaj za sprejemne izpite za vpis

na višje hi visoke šole Prijave sprejemamo do 15. 9.1966. Vse informacije v zvezi z razpisom dobite na Delavski uni­verzi »Tomo Brejc« Kranj, vsak dan od 7. do 17. ure, osebno ali telefonično (21026 ln 21243).

Z A H V A L A Ob bridki izgubi naše dobre mame, stare mame,

tašče, sestre in tete

I V A N E P E L K O G O V E K A R J E V E M A M E IZ GORENJ

se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trplje­nje v dolgi bolezni, jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini , dr. Hriberniku, sosedom, sorodnikom in pevcem.

Žalujoči: sin Ivan, hčerke Ivanka, snaha Pavla z dru­žinami I

».•ibj. .a-—•; . .

22 O G L A S I — O B J A V E 3. S E P T E M B E R 1966 * GLAS

IZKLJUČNO ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO

Z A VAŠ A V T O M O B I L

Originalni nadomestni deli vseh najbolj znanih znamk

CARELLO $ STARŠ 0 TRICO * FRAN # CHAMPION

Žarometi - pomožne luči - brisalci • svečke

N A D O M E S T N I DELI PIRELLl

AGAPRESS PIRELLl

za vse avtomobile FIAT 600, 750, 1100. 1800 DINARJE SPREJEMAMO PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM K U R Z U

Za večerno razvedrilo časopis »GLAS

F i A T zanett ia p o r f i r i

COMMISSIONARIA

V e l i k a izb i ra rabljenih avtomobilov Prodaja or iginalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trst V i a F. Severo, 30 — Telefon 36-154 — 68-120

ZDRUŽENO TURISTIČNO — PROMETNO — GOSTINSKO PODJETJE

jrcLnsLurisL • t u r i s t i čne informacije • predprodaja vstopnic za svetovno prvenstvo • organizacija prevozov za di jake i n kolekt ive na prvenstvo • avtobusne prevoze ekip po n a r o č i l u • lokalni avtobusni promet ok rog jezera • izlete z modern imi i z l e tn i šk imi avtobusi - mereedesi • menjavo tu j ih p lač i ln ih sredstev • servisna popravi la vseh vrst avtomobilov

Vse tu r i s t i čne usluge posredujejo poslovalnice na B ledu , telefon 77-357, Radovlj ica, telefon 70-189; B o h i n j , telefon 76-166; Škof ja Loka, telefon 85-242; Domžale , telefon 72-269. Avtoservis na B ledu , telefon 77-285 P r i p o r o č a m o cenjenim po tn ikom in tu r i s tom n a š e posebne t u r i s t i č n e vožnje po domovini i n inozemstvu z n a j m o d e r n e j š i m i t u r i s t i č n i m i avto­busi. I z v r š u j e m o tudi vse vrste rezervacij , posredujemo nabavo potn ih l istov in vizumov ter ostale t u r i s t i č n e usluge. V moderno opremljenih hote l ih v B o h i n j u l ahko prež iv i te svoj letni a l i z imsk i dopust ob m o ž n o s t i h prevoza z ž ičn ico - n iha lko na Vogel , kjer boste poleg š p o r t n e g a už i t ka občudova l i prelepe Jul i jce s Tr ig lavom.

Zahtevajte rezervacije v na š ih hotel ih:

• Hote l Jezero — Bellevue, telefon 76-138 9 Ho te l Pod Vog lom, telefon 76-185 9 Hote l Triglav, telefon 76-135

O Tourist ische Informationen 9 Vorverkauf von Ein t r i t t skar ten f i i r die VVeitmeisterschaft 0 Organisiert Fahrten f i i r Stundenten u n d Kolek t ive zum Startplatz

der Regatte £ Autobusfahrten f i i r Equippen nach Bestel lung 0 Loka le r Autobusverkehr rund u m den See % Ausfliige mi t modernen Autobussen — Mercedes 9 VVechseln fremder Zahlungsvvahrungen Q Servisrepparaturen von Kraftvvagen jeder A r t 9 Tourist ische Gefalligkeiten in den Geschaftsstellen in B l e d — Fernruf

77-357; Radovl j ica — Fernruf 70-189; Bohin j — Fernruf 76-166; Škofja L o k a — Fernruf 85-242; Domža le — Fernruf 72-269.

A U T O S E R V I S in B L E D — Fernruf 77-285 W i r empfehlen den geehrten Reisenden u n d Tour is ten unsere touristi-schen Extrafahrten mi t hochmodernen Autobussen im Inn- und Aus-lande. VVir f i ihren alle Ar ten von Reservationen aus, die Anschaffung von Reise-passen u n d Visen , sovvie alle i ibr igen tourist ischen Gefalligkeiten. In den modern eingerlchteten Hotels in Bohinj konnen Sie angenehm Ihre Sommer- u n d VVinterferien verbringen. Dor t steht Ihnen eine Schvvebe-Drahtseilbahn auf den Vogel zur Verf i igung, wo Sie nebst š p o r t l i c h e n Geniissen eine vvunderschbne Aussicht auf das Julische Gebirge mi t dem Trig lav haben werden. Verlangen Sie Reservationen i n unseren Hotels:

0 H o t e l Jezero — Bellevue — Fernruf 76-138 # Hotel »Pod Voglom« — Fernruf 76-185 • Hotel »TRIGLAV« — Fernruf 76-135

RADIJSKI SPORED Poroči la poslušajte vsak dan ob S., *., %, » • 12., 13., B . , 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 ur i Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. 9., 12., 13., 15. 17., 22., 23. in S . uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ori.

8.50 M a l a medigra 9.05 Naš i pos luša lc i čes t i t a ­

jo i n pozdravljajo — L 10.00 Še pomnite tovar i š i man Pe t rov ič — 13.30 P r i -

N E D E L J A — 4. septembra

6.00 Dobro jutro 6 3 0 N a p o t k i za turiste 1.05 Mlad inska radi jska igra

Samopostrežna restavracija Kranj P o izredno dostopnih cenah

vam nudimo ves dan topla i n mrzla jedi la ter p i j ače — pr ipo ročamo se za obisk

10i25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glas­be — 11.09) Tur i s t i čn i napotki za tuje goste — 12.05 Naš i pos luša lc i čes t i t a jo i n po­zdravljajo — II . 13.30 Nedelj­ska r e p o r t a ž a — 13.50 Glas­bena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko š p o r t n o popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 »Glasbeni večeri« — 20.50

. š p o r t n a poroči la 21.00 Kliče­m o le tov i šče — 22.10- Nočni zabavni zvoki — 23.05 Večer Bele Bar toka

P O N E D E L J E K — 5. sept.

8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade r adovedneže — 9.15 Otrokov svet v umetni­kovem delu — 9.30 Lahka or­kestralna glasba — 10.15 Iz češke glasbene preteklosti —

10.35 N a š podlistek — 10.55 t Glasbena medigra — 11.00 Tur i s t i čn i napotki za tuje goste — 11.15 N i m a š predno­sti 12.05 Dve koncertantni deli Luci j ana Mari je š k e r j a n c a — 12.30 Kmet i j sk i nasveti — 12.40 Slovenske narodne po­jeta Rezika K o r i t n i k i n Ro­man Pet rovčič — 13.35 P r i ­po roča jo vam — 14.05 Fran­coska in a m e r i š k a glasba — 14.35 Naš i poslušalc i čes t i t a jo i n pozdravljajo — 15.20 Za­bavni inlermezzo — 15.30 Posnetki spominskega koncer­ta i bo ra »S. Klavora« - 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnost i doma in po svetu — 18.15 Zvočni raz­gledi — 19.05 Glasbene raz­glednice, — 20.00 Panorama zabavnih • melodij — 21.00 Rezervirano za reprodukcijo j s imfoničnega koncerta — 22.50 l Li terarni nokturno — 23.05 Plesna glasba

T O R E K — fi^seplembra

8.05 Glasbena matineja —

9.00 Poč i tn i ško popotovanje od strani do strani 9.15 Sprehod z ve l ik imi zabavn imi orkestr i — 10.15 Odlomki iz opere »Matija Gubec« — 11.00 Tur i s t i čn i napotki za tuje go­ste — 11.15 N i m a š prednost i — 12.05 Iz d o m a č e so l i s t i čne glasbe — 12.30 K m e t i j s k i na . sveti — 12.40 Zadovol jn i K r a n j c i i n Benešk i fantje — 13.30 P r i p o r o č a j o vam — 14.05 S pot i po raznih deže lah — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz klavirske literature — IS.08 Aktua lnos t i doma in po sve> tu — 1 .15 V r t i m o globus za* bavnifii melodij — 18.50 N a mednarodnih k r i žpo t j i h — 19,05 Glasbene razglednice - » 20.00 Iz opere Gior iana — 20.20 .Radijska ig¥a — 21.K Pesem godal — 21.35 I / fo> noteke radia 1 Kope r — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni progranr J R T — 23.05 Po svetu jazza

SOBOTA — 3. septembra

Evrovizija 16-30 Evropsko atletsko

prvenstvo R T V Ljubl jana

1830 Kino — češki f i l m R T V Zagreb

lt.45 1 : 1- zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana

1925 Vsako soboto 19.40 Cik-cak 19.45 T V obzornik

R T V Beograd 20.08 T V dnevnik

R T V Ljubl jana 2030 Naše prijateljice živali

R T V Zagreb 21.00 Sedma sila —

h u m o r i s t i č n a oddaja R T V Ljubljana

22.00 Prebrisani detektiv — f i l m iz serije Svetnik

2230 Zadnja poroč i la

Drugi spored R T V Zagreb

1830 Vče ra j , danes, j u t r i 18.45 1 : 1 zabavno glasbena

oddaja

S P O R C D K I N E M A T O G R A F O V

Kran j »CENTER-«

3. s&ptem. amer. barv. CS film Š E R I F O V S I N ob 16. ur i , amer. barv. CS f i lm M A R C O P O L O ob 18. i n 20. u r i , pre­m i e r a amer. CS f i lma M O ­R I L C I IZ S A N F R A N C I S C A ob 22. u r i

4. septembra amer. CS f i l m M O R I L C I IZ S A N F R A N C I S C A ob 13. u r i , « m e r . barv. CS f i lm M A R C O P O L O ob 15., 17. i n 19. u r i , p remiera amer. barv. f i lma P O S O D I M I S V O J E G A M O ­Ž A ob 21. u r i

5. septembra amer. barv. f i l m P O S O D I M I S V O J E G A M O Z A ob 16. in 20. u r i , amer. barv . C S f i lm M A R C O P O L O ob 18. u r i

T E L E V I Z I J A 1925 Poletna šola 19.40 T V prospekt 19.54 Lahko noč , otroci 20.00 Spored italijanske T V

Ostale oddaje (na kanalu 9) R T V Beograd

20.30 Sprehod skozi čas R T V Zagreb

22.00 Informativna oddaja 22.15 Rečna ladja — f i lm 23.05 Zadnja poroč i la

N E D E L J A — 4. septembra

R T V Skopje 9.25 Poroči la 9.30 Oddaja narodne glasbe

R T V Beograd 10.00 Kmet i j ska oddaja

R T V Skopje 10.45 Venti lator — f i lm

R T V Ljubl jana 11.15 Kapetan TenkeŠ —

f i l m

6. septembra amer. barv. f i lm P O S O D I M I S V O J E G A M O Z A ob 16. i n 20. u r i , amer. barv. C S f i lm M A R C O P O L O ob 18. u r i

K r a n j »STORŽIČ« 3. septembra madž . barv.

C S f i lm ŽRTVOVANI II. D E L ob 18. u r i , amer. barv. CS f i lm ŠERIFOV S I N ob 20. u r i

4. septembra' amer. barv. C S f i lm ŠERIFOV S I N ob 14. i n 18. u r i , madž . barv. CS f i lm ŽRTVOVANI II. D E L ob 16. u r i , meh. barv. f i lm P U S T O L O V E C ob 2,0. u r i

5. septembra amer. barv. f i lm P O S O D I M I S V O J E G A M O Z A ob 10. u r i matineja

6. septembra zap. nem. jug. barv. C S f i lm Z A K L A D V S R E B R N E M J E Z E R U ob 16., 18. i n 20. ur i

R T V Zagreb 11.40 Oslo, v ik in ška

metropola R T V Beograd

13.00 Poroč i la 14.00 Kolesarska d i rka po

Jugoslaviji Intervizija

14.55 Evropsko atletsko prvenstvo R T V Ljjubljana

19.34 Simfonija š t . 4 v G-molu

19.54 Intermezzo R T V Beograd

20.00 T V dnevnik R T V Ljubl jana

20.30 Rezerviran čas 21.30 Golo mesto — f i lm 21.50 Poje Paul A n k a 22.05 Zadnja poroč i la

Drugi spored 20.00 Spored italijanske T V

Ostale oddaje (na kanalu 9) R T V Zagreb

Cerklje »KRVAVEC-« 3. septembra meh. barv.

f i lm P U S T O L O V E C ob 20. u r i 4. septembra angl. jug.

barv. CS f i lm D O L G E L A D ­J E ob 15.30 i n 20. ur i

K r o p a 3. septembra franc. barv.

V V f i lm K O S I L O N A T R A ­V I ob 20. ur i

4. septembra! angl. barv. C S f i lm M I L I J O N A R K A ob 15. i n 19.30 uri , franc. barv. f i lm K O S I L O N A T R A V I ob 17. u r l

Naklo

3. septembra premiera amer. barv. CS fi lma P O S O D I M I S V O J E G A MOŽA ob 20. u r i

4. septembra premiera amer. CS f i lma M O R I L C I IZ S A N F R A N C I S C A Ob 16.30 i n 19. u r i

11.15 Lassie — serijski f i lm R T V Beograd

20.30 Festival narodnih pesmi in plesov

21.45 Seri jski f i lm R T V Zagreb

22.35 Informativna oddaja

P O N E D E L J E K — 5: sopt.

R T V Ljubl jana 18.40 Poroči la 18.45 R e p o r t a ž a

R T V Beograd 19.15 Tedenski š p o r t n i

pregled R T V Ljubl jana

19.40 Cik-cak 19.45 T V obzornik

R T V Beograd 20.00 T V dnevnik 20.30 T V drama

R T V Zagreb 22.00 D u b r o v n i š k e poletne

igne R T V Beograd

22.20 Poroči la

Jesenice »RADIO« 3. do 4. septembra i ta l . barv.

CS f i lm C E S A R B O R G I A 5. septembra fratic. barv.

CS f i lm V I T E Z P A R D A I L -L A N

6. septembra franc. f i lm L J U B E Z E N S K A K L E T K A

Jesenice »PLAVŽ-« 3. do 4i septembra franco­

ski f i lm L J U B E Z E N S K A K L E T K A

5. do 6. septembra i ta l . barv. CS f i lm C E S A R B O R ­G I A

D o v j e-Mo jstrana 3. septembra jugoslovanski

f i l m K O N J U H P L A N I N O 4. septembra g r šk i f i l m

R D E Č E S V E T I L K E

Koroška Be la 3. septembra rusk i f i lm

D O G O D I V Š Č I N E V T A N K U

B r u g i spored R T V Zagreb

18.25 Včera j , danes, j u t r i 1&45 Spored J R T 19.40 Risanke 19.54. Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske T V

Ostale oddaje (na kanalu 9) R T V Zagreb

22.30 Včera j , danes, j u t r i

T O R E K — 6. septembra

lnlcrvizijft 15.00 Svetovno odbojkarsko

prvenstvo R T V Ljubl jana

18.40 Poroči la 18.45 Kratek f i lm 19.15 Partizanske pesmi 19.40 Cik-cak 19.45 T V obzornik 20.00 Celovečerni f i l m 21.30 Zadnja poroč i la

Drugi spored 20.00 Spored italijanske T V

Ostale oddaje (na kamdu-9) R T V Zagreb

20.00 Oblomov — roman v nadaljevanjih

21.00 Poroči la

4. septembra amer. V V f i lm T I H O , T I H O C H A R L O T T E

5. septembra francoski f i l m L J U B E Z E N S K A K L E T K A

V Kran j ska gora

3. septembra amer. V V f i l m T I H O , T I H O C H A R L O T T E 1

4. septembra ru sk i f i lm D O ­G O D I V Š Č I N E V T A N K U

( K a m n i k »DOM« 3. septembra amer, f i lm N A

D O K I H N E W Y O R K A ob 20. u r i

4. septembra amer. f i lm N A D O K I H N E W Y O R K A ob 17: iii" 20. u r i

i Dupl ica { 3. septembra francoski barv.'

f i lm SREČA ob 2'0. u r i 4. septembra francoski barv«

f i lm SREČA ob 15., 17. i n 19.' u r i

V E L I K A R A Z P R O D A J A ! • Moška obleka (elegant) 498 Asch • Perlon srajce (dolgi rokavi — bele) 59 Asch 9 Navlon srajce (dolgi rokavi — barvane) 75 Asch • Letne srajce 52 Asch

NAŠE CENE SMO ZNIŽALI OD 20-50 odstotkov • Damski kostimi 259 Asch • Moški in damski perlon plašči 98 Asch • Ženska nogavice s črto 3,80 Asch • Ženske nogavice Perlon (3 pari) 19,80 Asch

KLAGENFURT- CELOVEC Priesterhausgasse 10, tel.33-97

BLAGOVNICA SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK!

BRUNI ER GOVORIMO SLOVENSKO!

Osnova je strokovni delavec I \ BPT vsi O vsem je dejal politični sekretar CK ZK Slovenije

Miha Marinko na političnem aktivu Gorenjske

Kranj, 2. septembra — V Kranju je bilo danes posve­tovanje vseh predstavnikov občinskih komitejev Z K , SZDL in sindikatov Gorenj­ske, ki se ga je udeležil tudi politični sekretar C K Z K Slovenije Miha Marinko, se­kretar GO SZDL Slovenije Mitja Rode in član predsed­stva Republiškega sveta sin­dikatov Franc Urevc.

To področno posvetovanje, kakršna so te dni po Slove­

niji, je bilo sklicano na po­budo sindikatov z namenom, da se z družbeno pol i t ičnimi organizacijami seznanijo z dosedanjim potekom dejav­nosti v cilju uresničevanja sklepov IV. plenuma C K Z K J , in da se po izkušnjah lažje opredelijo za konkret­ne oblike nadaljnega dela. V glavnem jje bdlo govora o utrjevanju samoupravnega sistema. Udeleženci z Jesenic, Tržiča. Radovljice, Kranja,

škof je Loke, Kamnika in Domžal so povedali mnoge slabosti; ovire in težave, ki zadržujejo hitrejše uveljavlja­nje samoupravljalca v samo­upravnem mehanizmu delov­nih organizacij in komune. Tovariš Miha Marinko je v svojem izvajanju ob koncu pogovora zelo poudaril vlo­go strokovnega delavstva, ki mu je treba dati pravo me­sto v delovni organizaciji, v delitvenem sistemu in konč­no v samoupravnem meha­nizmu.

K . M .

Podrobnejši opis nesreče (Nadaljevanje s 7. strani)

kacije umrlih, katera je tudi danes v teku.

Uradni predstavnik Direk­cije za preiskavo zračnih le­talskih nesreč Velike Brita­

nije s svojimi sodelavci — latalskimli In miediciinskimi strokovnjaki — sodeluje z našo komiijo.

č l a n komiije Dimitrije Ko-vijanič je novinarjem nato

JUGOSlAVliC VM0UHOM TttltUMEu

in pokal Karavank NASTOPAJO TEKMOVALCI IZ 18 DRŽAV V DVEH KATEGORIJAH IN SICER 250 IN 500 ccm PREDPRODAJA VSTOPNIC PO ZNI­ŽANIH CENAH V POSLOVALNI­CAH KOMPASA, SAP-a, LJUBLJANA-TRANSPORTA IN TRANSTURISTA UDELEŽITE SE VELIKE PRIRE­DITVE NA LJUBELJU!

povedal, da je š e prezgodaj karkoli povedati o vzrokih katastrofe. Dejal je, da ima komisija več predpostavk, ki jih analizira z nadaljnjo pre­iskavo, opušča manj verjet­ne in tako, da bodo na kon­cu ostale najverjetnejše, ki jih bodo ponovno analizirali. Na konkretnejša vprašanja o verjetnosti nekaterih pred­postavk, ki krožijo med ljud­mi, ni hotel odgovarjati. Ko­misija bo jutri (v soboto) še ves dan delala na terenu, v prihodnjem tednu pa lahko pričakujemo naslednje urad­no poroči lo , ki bo verjetno I vsebovalo tudi že nekatere I podatke o vzrokih nesreče. I

č l a n i komisij so nam po- j tem pokazali š e dele vrhov dreves s premerom okrog 15 cm, ki so jih našli na kraju, kjer se je letalo prvič zale­telo v gozd. Nedvomno je ta udarec na dolžini 250 do 300 m povzročil okvaro na leta­lu; nekaj delov letala so že našli. Kaj se je najprej po­kvarilo, s katerim delom je letalo zadelo v vrhove dre­ves, to Še ne vedo.

Vzrok nesreče britanskega letala je š e vedno zavit v gosto temo skromnih podat­kov in hipotez. A. Triler

Po sklepu delavskega sveta največjega delovnega kolek­tiva v Tržiču, Bombažne pre­dilnice in tkalnice, bodo v septembru po vseh oddelkih široke razprave o razmerah, stanju in razvoju te delovne skupnosti v smislu sklepov IV. plenuma C K Z K J . Na iniciativo organizacije zveze komunistov so sindikalne or­ganizacije, strokovne s lužbe in drugi pripravili za te po­govore precej gradiva, tako da pričakujejo, da bo zelo sproščeno in na široko stekla beseda. Razprave so predvi­dene o vsem, kar teži kolek­tiv — od sistema delitve,

Razstava slikarja amaterja

Petra Jovanoviča

V galeriji na Loškem gra­du v Škofji Loki so včeraj (2. septembra) odprli razsta­vo likovnih del slikarja ama­terja Petra Jovanoviča, doma iz Dolenje Zet ine pod Biega-š e m . Razstava bo odprta do 20. septembra vsak dan od 9. do 12. in 15. do 19. ure. Nedvomno si jo bo ogledalo veliko ljudi, saj je Peter Jo-vanovič , rojen leta 1938 v Dolenji Zelini, kjer je po pe­tih razredih osnovne šole o s t / doma kot kmečki de­lavec, pravi slikar samouk, ki nadaljuje bogato tradici­jo ljudske umetnosti. O raz­stavi bomo več pisali v pri­hodnji številki Glasa.

programiranja organizacij« dela pa do delovanja samo­upravnih organov in uveljav­ljanja delavcev v razvejanem mehanizmu samouprave.

— K. M.

NSU ABARTH Originalni rezervni deli prižigalniki — preproge prevleke

prodaja

Avtomobilski salon CATULLO

TRST

ulica Fakio Sevcro 34. Telefon 38-820

S S IN URADNI VESTNIK

GORENJSKE izdaja in tiska CP »Go­renjski tisk« Kranj, Koro­ška cesta 8. Naslov ured­ništva: Kranj. Cesta Sta­neta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije In ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., ta nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih

oglasov ne objavljamo