[t. 2 – 13. I. 1995 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE ...[t. 2 – 13. I. 1995 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 93 URADNI LIST R E P U B L I K E S L O V E N I J E [tevilka 2 Ljubljana,

URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE S t r a n 9 3[t. 2 – 13. I. 1995

URADNI LISTR E P U B L I K E S L O V E N I J E

[tevilka 2 Ljubljana, petek 13. januarja 1995 Cena 640 SIT ISSN 1318-0576 Leto V

46.

Na podlagi 3. ~lena zakona o parlamentarni preiskavi(Uradni list RS, {t. 63/93), drugega in ~etrtega odstavka 6.~lena poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS,{t. 63/93), ~etrte alinee drugega odstavka 48. ~lena in 172.~lena svojega poslovnika je Dr‘avni zbor Republike Slove-nije na seji dne 21. decembra 1994 sprejel

O D L O Ko spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi in

imenovanju predsednika, podpredsednika in ~lanovPreiskovalne komisije Dr‘avnega zbora Republike

Slovenije za parlamentarno preiskavo o vpletenosti inodgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo

oro‘ja na mariborskem letali{~u

IV odloku o sestavi in imenovanju predsednika, pod-

predsednika in ~lanov Preiskovalne komisije Dr‘avnegazbora Republike Slovenije za parlamentarno preiskavo ovpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi znajdbo oro‘ja na mariborskem letali{~u (Ur. l. RS, {t. 61/93)se v I. to~ki v prvem odstavku besedilo: “7 ~lanov”, nado-mesti z besedilom: “8 ~lanov”, v drugem odstavku pa se nakoncu doda besedilo: “Poslanska skupina Slovenske naci-onalne desnice 1 ~lana”.

IIII. to~ka se spremeni v naslednjem:za ~lana se imenuje:Brane ER@EN, Samostojna poslanska skupina,Zadnja vrstica se spremeni tako, da se glasi:“Marjan STANI^, Poslanska skupina Slovenske na-

cionalne desnice”.

[t. 020-02/92-28/45Ljubljana, dne 21. decembra 1994.

PredsednikDr‘avnega zbora

Republike SlovenijeJo‘ef [kol~ l. r.

47.

Na podlagi ~etrte alinee drugega odstavka 48. ~lena,126. ~lena, 130., 172. in 247. ~lena svojega poslovnika jeDr‘avni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. decembra1994 sprejel

O D L O Ko spremembi odloka o sestavi Odbora Dr‘avnega zbora

Republike Slovenije za nadzor prora~una in drugihjavnih financ in o izvolitvi predsednika, podpredsednika

in ~lanov odbora

IV odloku o sestavi Odbora Dr‘avnega zbora Republike

Slovenije za nadzor prora~una in drugih javnih financ in oizvolitvi predsednika, dveh podpredsednikov in ~lanov od-bora (Ur. l. RS, {t. 12/93 in 30/94) se v I. to~ki v prvemodstavku besedilo: “11 ~lanov” nadomesti z besedilom: “10~lanov”, v drugem odstavku se ~rta besedilo predzadnjevrstice: “Poslanska skupina Zeleni 1 ~lana”, besedilo zadnjevrstice pa se spremeni in glasi: “Poslanska skupina Sloven-ske nacionalne desnice 1 ~lana”.

IIII. to~ka odloka se glede na spremembo v sestavi komi-

sije v skladu s I. to~ko tega odloka spremeni v naslednjem:razre{i se~lan komisije pod {tevilko 10:dr. Vladimir TOPLER, Zeleni.Besedilo dosedanje 11. to~ke postane besedilo 10. to~ke

in se spremeni tako, da se glasi:“Marijan POLJ[AK, Poslanska skupina Slovenske na-

cionalne desnice”.




48.


O D L O Ko spremembi odloka o sestavi Odbora Dr‘avnega zbora

Republike Slovenije za infrastrukturo in okolje in oizvolitvi predsednika, podpredsednika in ~lanov odbora

IV odloku o sestavi Odbora Dr‘avnega zbora Republike

Slovenije za infrastrukturo in okolje in o izvolitvi predsedni-ka, podpredsednika in ~lanov odbora (Ur. l. RS, {t. 12/93) se

URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJES t r a n 9 4 [t. 2 – 13. I. 1995

v I. to~ki v prvem odstavku besedilo: “20 ~lanov” nadomestiz besedilom: “19 ~lanov”.

V drugem odstavku se besedilo v ~etrti vrstici: “Poslan-ska skupina Slovenske nacionalne stranke 2 ~lana” nado-mesti z besedilom: “Poslanska skupina Slovenske nacionalnestranke 1 ~lana”.

IIII. to~ka odloka se spremeni v naslednjem:razre{i se~lan odbora pod {tevilko 19:Brane ER@EN, Samostojna poslanska skupina.Besedilo dosedanje 13. to~ke se spremeni tako, da se

glasi:“Ivan VERZOLAK, Samostojna poslanska skupina”ter se skladno s tem ustrezno pre{tevil~i zadnja za-

poredna {tevilka pred imenom ~lana odbora.




49.


O D L O Ko spremembi odloka o sestavi Komisije Dr‘avnega

zbora Republike Slovenije za lokalno samoupravo in oizvolitvi predsednika, podpredsednika in ~lanov

komisije

IV odloku o sestavi Komisije Dr‘avnega zbora Repu-

blike Slovenije za lokalno samoupravo in o izvolitvi pred-sednika, podpredsednika in ~lanov komisije (Ur. l. RS, {t.12/93 in 64/94) se v I. to~ki v prvem odstavku besedilo: “16~lanov” nadomesti z besedilom: “14 ~lanov”, v drugem od-stavku pa se besedilo: “Poslanska skupina Zdru‘ene liste 3~lane”, nadomesti z besedilom: “Poslanska skupina Zdru‘eneliste 2 ~lana” in ~rta besedilo: “Poslanska skupina Z-ESS/LDS 1 ~lana”.

IIII. to~ka odloka se spremeni v naslednjem:^rta se besedilo: “za predsednika: dr. Ciril RIBIÎ^,

Zdruèna lista”.Izvoli se:za predsednico komisije:Breda PEÂN, Poslanska skupina Zdru‘ene liste;razre{ita se:~lanica komisije pod {tevilko 6:Breda PEÂN, Poslanska skupina Zdru‘ene liste,in ~lan komisije pod {tevilko 13:Janko PREDAN, Poslanska skupina Z-ESS/LDSter se skladno s tem ustrezno pre{tevil~ijo zaporedne

{tevilke pred imeni ~lanov komisije.




50.

Na podlagi prvega odstavka 132. ~lena ustave Repu-blike Slovenije, drugega odstavka 74. ~lena in 1. to~ke 75.~lena zakona o rednih sodi{~ih (Uradni list SRS, {t. 10/77,4/82, 37/82, 7/86, 41/87, 24/88 in Uradni list RS, {t. 8/90 in19/94) v zvezi s prvim odstavkom 134. ~lena zakona osodi{~ih (Uradni list RS, {t. 19/94), ter osme alinee drugegaodstavka 48. ~lena in 172. ~lena ter 247. ~lena svojegaposlovnika je Dr‘avni zbor Republike Slovenije na seji dne21. decembra 1994 sprejel

O D L O Ko razre{itvi sodnika Vrhovnega sodi{~a Republike

Slovenije

Razre{i se:Franc MASTNAK, funkcije sodnika Vrhovnega sodi{~a

Republike Slovenije z dnem 1. 1. 1995.




51.

Na podlagi prvega odstavka 132. ~lena ustave Repu-blike Slovenije, drugega odstavka 74. ~lena in 1. to~ke 75.~lena zakona o rednih sodi{~ih (Uradni list SRS, {t. 10/77,4/82, 37/82, 7/86, 41/87, 24/88 in Uradni list RS, {t. 8/90 in19/94) v zvezi s prvim odstavkom 134. ~lena zakona osodi{~ih (Uradni list RS, {t. 19/94), ter osme alinee drugegaodstavka 48. ~lena in 172. ~lena ter 247. ~lena svojegaposlovnika je Dr‘avni zbor Republike Slovenije na seji dne21. decembra 1994 sprejel

O D L O Ko razre{itvi sodnice Vrhovnega sodi{~a Republike

Slovenije

Razre{i se:Alenka WOLF JURCA, funkcije sodnice Vrhovnega

sodi{~a Republike Slovenije z dnem 31. 12. 1994.





52.

Na podlagi drugega odstavka 125. ~lena zakona o no-tariatu (Uradni list RS, {t. 13/94 in 48/94), tretjega odstavka48. ~lena in 172. ~lena svojega poslovnika je Dr‘avni zborRepublike Slovenije na seji dne 21. decembra 1994 sprejel

O D L O Ko imenovanju notarja

Za notarja se imenuje:Jo‘e DRNOV[EK, na notarsko mesto s sede‘em v

Ljubljani.




53.



Za notarja se imenuje:Andrej [KRK, na notarsko mesto s sede‘em v Ljublja-

ni.




54.


O D L O Ko imenovanju notarke

Za notarko se imenuje:Nevenka TORY, na notarsko mesto s sede‘em v Ljublja-

ni.




55.



Za notarko se imenuje:Du{ica BERDEN, na notarsko mesto s sede‘em v Ljub-

ljani.




56.



Za notarja se imenuje:Stanislav BOHINC, na notarsko mesto s sede‘em v

Mariboru.




57.



Za notarko se imenuje:Du{ica KALINGER VEBLE, na notarsko mesto s se-

de‘em v Mariboru.





58.



Za notarko se imenuje:Nevenka KOVAÎ^, na notarsko mesto s sede‘em v

Kopru.




59.



Za notarko se imenuje:Marija ZAG GYÖFI, na notarsko mesto s sede‘em v

Lendavi.




60.



Za notarja se imenuje:Stane KRAINER, na notarsko mesto s sede‘em v Ra-

dovljici.




61.



Za notarko se imenuje:mag. Nina Ê[AREK, na notarsko mesto s sede‘em v

Ko~evju.




62.



Za notarko se imenuje:Marjana KOLENC RUS, na notarsko mesto s sede‘em

v Trbovljah.




63.



Za notarja se imenuje:Janez NOVAK, na notarsko mesto s sede‘em v Kam-

niku.





64.



Za notarja se imenuje:Marko FINK, na notarsko mesto s sede‘em v Celju.




65.



Za notarja se imenuje:Avgust RIBI^, na notarsko mesto s sede‘em v Velenju.




66.



Za notarja se imenuje:Darko JER[E, na notarsko mesto s sede‘em v Postojni.




67.



Za notarko se imenuje:Du{a TROBEC BUÂN, na notarsko mesto s sede‘em

v Kranju.




68.



Za notarko se imenuje:Marija [KOVRLJ, na notarsko mesto s sede‘em na

Ptuju.[t. 740-01/92-3/7Ljubljana, dne 21. decembra 1994.



69.



Za notarja se imenuje:Janez MLAKAR, na notarsko mesto s sede‘em v Slo-

venj Gradcu.





73.



Za notarja se imenuje:Edvard SIVEC, na notarsko mesto s sede‘em v Tol-

minu.




74.



Za notarja se imenuje:Andrej ROZMAN, na notarsko mesto s sede‘em v Idriji.




75.



Za notarja se imenuje:Andrej TIRAN, na notarsko mesto s sede‘em v Novem

mestu.




70.



Za notarja se imenuje:mag. Andrej RO[KER, na notarsko mesto s sede‘em v

Murski Soboti.




71.



Za notarja se imenuje:Mitja BERCE, na notarsko mesto s sede‘em v Lju-

tomeru.




72.



Za notarko se imenuje:Eva LUÔVNIK, na notarsko mesto s sede‘em v Novi

Gorici.





76.



Za notarja se imenuje:Andrej MARTINC, na notarsko mesto s sede‘em v

Kr{kem.




77.



Za notarja se imenuje:Janez FERLE@, na notarsko mesto s sede‘em v rnom-

lju.




78.



Za notarko se imenuje:Jo‘ica [KRK, na notarsko mesto s sede‘em v Sloven-

ski Bistrici.




79.



Za notarja se imenuje:Aleksander TERNOVEC, na notarsko mesto s sede‘em

v Ilirski Bistrici.




80.



Za notarko se imenuje:Katja TERÊLJ VEROV[EK, na notarsko mesto s se-

de‘em v Ljubljani.




81.



Za notarja se imenuje:Marjan KOTAR, na notarsko mesto s sede‘em v Gro-

suplju.




URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJES t r a n 1 0 0 [t. 2 – 13. I. 1995

82.

Na podlagi 130. ~lena ustave Republike Slovenije, prve-ga odstavka 28. ~lena zakona o sodi{~ih (Uradni list RS, {t.19/94), osme alinee drugega odstavka 48. ~lena in 172. ~lenasvojega poslovnika je Dr‘avni zbor Republike Slovenije naseji dne 21. decembra 1994 sprejel

O D L O Ko izvolitvi v sodni{ko funkcijo

V sodni{ko funkcijo se izvoli:Franc DU[EJ, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika na

Vi{jem sodi{~u v Celju.




83.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Jo‘ef KREÂ, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika na





84.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Tone METLIKA, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika na





85.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Janez METELKO, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika

na Vi{jem sodi{~u v Kopru.




86.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:mag. Janez BRANK, na sodni{ko mesto vi{jega sodni-

ka na Vi{jem sodi{~u v Kopru.




87.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Bo‘idar PETAN, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika na

Vi{jem sodi{~u v Mariboru.




URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE S t r a n 1 0 1[t. 2 – 13. I. 1995

88.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:mag. Viktor PLANIN[EC, na sodni{ko mesto vi{jega

sodnika na Vi{jem sodi{~u v Mariboru.




89.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Peter GRMOV[EK, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika

na Vi{jem sodi{~u v Mariboru.




90.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Maja TRATNIK, na sodni{ko mesto vi{je sodnice na

Vi{jem sodi{~u v Ljubljani.




91.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Jo‘e PAVLI^, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika na





92.Na podlagi 130. ~lena ustave Republike Slovenije, prve-

ga odstavka 28. ~lena zakona o sodi{~ih (Uradni list RS, {t.19/94), osme alinee drugega odstavka 48. ~lena in 172. ~lenasvojega poslovnika je Dr‘avni zbor Republike Slovenije naseji dne 21. decembra 1994 sprejel


V sodni{ko funkcijo se izvoli:Jo‘e GER@ELJ, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika na





93.Na podlagi 130. ~lena ustave Republike Slovenije, prve-

ga odstavka 28. ~lena zakona o sodi{~ih (Uradni list RS, {t.19/94), osme alinee drugega odstavka 48. ~lena in 172. ~lenasvojega poslovnika je Dr‘avni zbor Republike Slovenije naseji dne 21. decembra 1994 sprejel


V sodni{ko funkcijo se izvoli:Peter LUBEJ, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika na






94.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Bojana JESENEK, na sodni{ko mesto vi{je sodnice na





95.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:mag. Damjan MOZETI^, na sodni{ko mesto vi{jega

sodnika na Vi{jem delovnem in socialnem sodi{~u v Ljubljani.




96.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Milena BUKVI^-DE@MAN.




97.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Du{an LEPEJ.




98.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Vladimir @NIDAR[I^.




99.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Miroslav URBANÎ^.





100.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Bojan PE^NIK.




101.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija ROZMAN.




102.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Sonja [VEGELJ.




103.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Ivan NOVAK.




104.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Beno JAN@EKOVI^.




105.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Rozalija NEMEC-[IFTAR.





106.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Mitja BERCE.




107.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Brigita ROBI^.




108.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Emerik BENKO.




109.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Jo‘ko CASAR.




110.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Anton MEHLE.




111.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Angela PER[.





112.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Majda BAKAN-[IFTAR.




113.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija MOÂN-RO[KER.




114.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija BELEC.




115.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija BRATU@-[TRANCAR.




116.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Zdenka GUSTINÎ^.




117.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Eva LUÔVNIK.





118.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Ljubica TIRAN.




119.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Nata{a GLUHAR-KRI@MANÎ^.




120.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Alenka KRANJC.




121.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Franja NOVAK.




122.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Darinka PLEVNIK.




123.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Janez SMOLEJ.





124.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Silvester ZAGRAJ[EK.




125.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marko ZUPANÎ^.




126.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Franc KUSI^.




127.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Bogomir KOVI^.




128.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marjeta PLANINC.




129.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Lidija PRATNEMER.





130.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Vladimir KLARI^.




131.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Jasna PODERGAJS.




132.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Andrej PAVLINA.




133.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Vesna BERNARD.




134.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Mag. Vladka PETRI^-FILIPOV.




135.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Erika KOVAÎ^.





136.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Branko VITEZ.




137.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Irena SAGADIN.




138.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Matev‘ @UGELJ.




139.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Toma‘ KRA[OVIC.




140.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Dragica ROJNIK.




141.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Danica [ULIGOJ.





142.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Alenka SOKLI^.




143.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Ana FIDLER.




144.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Tatjana KAMEN[EK-KRAJNC.




145.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Andreja [VIGELJ.




146.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:@ivka FRANK.




147.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Bo‘a MEH.





148.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Jana NAGLI^ JUG.




149.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Maksimiljan BRATU[EK.




150.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Iztok Toma‘ KAVAR.




151.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Mihael KERSNIK.




152.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Danja RUS.




153.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Matja‘ BRANISELJ.





154.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Nevenka KRELJ.




155.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marjan POGA^NIK.




156.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Terezija ZORKO.




157.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Franc RUPRET.




158.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Tatjana SKUBIC.




159.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Lea KADUNC-ILI^.





160.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Mag. Albin PODJAVER[EK.




161.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija TUPY.




162.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija JELOVÂN.




163.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Vita VRE[.




164.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:mag. Gorazd KOBLER.




165.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Tatjana BATI^ PO@ENEL.





166.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Maja KRISTAN.




167.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Martina @OR@.




168.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Ladislava POLONÎ^.




169.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Danilo KERTL.




170.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Franc KRALJ.




171.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marjan JEROMEN.





172.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marjeta KEBRI^.




173.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija HORVAT.




174.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marko RUDOLF.




175.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Danja LEK[E.




176.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Tatjana MARINI^.




177.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija K[ELA.





178.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija TERBOÂ-ZALTA.




179.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Anica ZAJEC.




180.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Alenka ZADRAVEC.




181.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Mihelca SENÂR-PREAC.




182.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Janko CVITANI^.




183.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marko BEZJAK.





184.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Alojz I^.




185.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Janez MLAKAR.




186.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Andrej @MAUC.




187.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Stanislav BOHINC.




188.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Doroteja VEZJAK.




189.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Nevenka SENKOVI^.





190.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Breda KOLARI^ LAH.




191.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Silvija ARNOLD RUS.




192.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marko GASPARIN.




193.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Andrej HROVAT, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika

na Vi{jem sodi{~u v Ljubljani.




194.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Franc LETONJA, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika





195.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Jernej POTOÂR, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika






196.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Darko REPEN[EK.




197.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Anita GRM.




198.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Janka [OLINC.




199.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija BE[TER.




200.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija EKAR.




201.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija MAECHTIG.





202.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Margareta LUNDER.




203.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Jana NOGRA[EK.




204.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija Sne‘na NOVAK.




205.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marinka LAPAJNE.




206.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Boris PAPE@.




207.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Julijana UHAN.





208.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marjana [KERBIC EBELA.




209.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Tanja LAVTAR.




210.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Miroslav MANDROVI^.




211.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Nevenka TORY.




212.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Janez OBREZA.




213.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Mag. Olga BERANI^.





214.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Du{an MAKUC.




215.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Milojka GUTMAN.




216.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Marija RNUGELJ.




217.



V sodni{ko funkcijo se izvoli:Dr. Ivan @U@EK, na sodni{ko mesto vi{jega sodnika na

vi{jem delovnem in socialnem sodi{~u.




218.

Na podlagi 12. in 13. ~lena zakona o delovnih in social-nih sodi{~ih (Uradni list RS, {t. 19/94), tretjega odstavka 48.~lena in 172. ~lena svojega poslovnika je Dr‘avni zbor Re-publike Slovenije na seji dne 21. decembra 1994 sprejel

O D L O Ko izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodi{~a v

Celju

Za sodnike porotnike Delovnega sodi{~a v Celju se zadobo petih let izvolijo:

iz vrst delavcev:MARJELA AGRE@, SLAVICA BARBORI^, ZVO-

NIMIR BELCAR, RUDI BOH, CVETO BROD, JO@ICACILEN[EK, SLAVO OH, METKA ULK, DARKO DEN-@I^, BREDA ERJAVEC, MILOJKA GJERKE[, BOJANGRDJAN, JO@ICA HERCOG, ALFRED HOJNIK, JURIJHUDOBREZNIK, ROMANA ILI^, ROMANA ILOVAR,TONE JAGER, CVETKA JAKLI^, VALTER JORDAN,MILAN KALAN, STANKO KLANÂR, ALENKA KLIN-COV, SLAVKO KMETI^, JULKO KOLAR, MILAN KO-LAR, ANDREJ KONÂN, JANEZ KORO[EC, JO@E KRA-GELJ, FRANC KRAJNC, IVAN KRALJ, ANDREJKRANJC, EMIL KRU[I^, SAMO LAH, RAJKO LIPOV-[EK, BRANKO MEDVED, JO@EFA METELKO-KRA[E-VEC, OTO MIHALINEC, FRANC MIRNIK, ZLATKONOTERSBERG, MARIJAN ORO@EN, FANIKA PAVI^,IVICA PAVLOVI^, FRANCI PETEK, MARTA PETEK,VILI POBE@IN, DARJA POKRAJAC, MIRKO PRAPERT-NIK, NIKOLAJ RAK, RAJKO RIBIZEL, ZVONKA SEV-[EK, DU[AN SIMONI^, IZIDOR SOTLAR, IVAN SO-TO[EK, FRANC STEBLOVNIK, MIRAN STRM^NIK,FERDINAND [AJN, MARIJA [AVOR, BRANKO [OS-TER, VEKOSLAV [PILER, ZDRAVKO [TIH, MIROTAM[E, MAJDA TOM[E, FRANCI TREB[E, DU[ANVERBOV[EK, MARIJA VERDENIK, VALENTIN VID-MAR, JO@E VOLK, IRENA ZLOBEC, BRANKOZUPANC, BORUT @ABKAR;

iz vrst delodajalcev:JANEZ AHAÎ^, INGEBORG ANAÎ^, BOJAN

BOHNEC, RADO BU@AN, IVAN CMOK, FRANCI


Ê^, NEVENKA DAJÊR, ZDENKA DRA@NIK, IVANDROLC, TEREZIJA JANÎ^, EDVARD KRAJNC,ANTON KUZMAN, RAJKO LIPOV[EK, KAREL LO-RENÂR, MILAN MASTNAK, ANDREJ MA@GON,NADA MIRNIK, IRENA MROVLJE, JO@E NOVAK, JEL-KA OGRIZEK, ZDENKA PE[EC, FRANC PETAUER,MARJANA SELES, JANEZ SEV[EK, DANILO STANE,ZVONKO STRA[EK, ZDRAVKO TROGAR, IVAN UM-NIK.




219.



Kopru

Za sodnike porotnike Delovnega sodi{~a v Kopru se zadobo petih let izvolijo:

iz vrst delavcev:ALEKSANDER ADAM, FLORJANA BAJC, SIL-

VESTER BAJC, EGON BANDELJ, DAMJAN BANDELJ,MARJAN BAUER, BRANKO BOBOVNIK, LEONIDABREZOVEC, MITJA BUTUL, TATJANA CVETKO, MU-HAMED ÂMD@I], MARKO ÊRNILOGAR, DARIN-KA DEKLEVA, MARJETKA DE@JOT, DAMIJANA DO-LENC, DU[AN \OR\EVI], VIDA FRLI^, ZMAGOFURLAN, BOGDAN GODNI^, IVAN GRAHELJ, IVANGRILJ, EGON GULI^, SONJA MARIJA HORVAT, CVET-KA IPAVEC, VLADIMIRA IVANÎ^, IDA JERINA, NE-VIJO JERMAN, ONDINA JONKE, VLASTA JUGOVEC,ZMAGA KLJUN, MARIJA KOBOL, IDA KOGEJ, DA-VOR KOLEGA, OSKAR KOMAC, MARINO KOTERLE,SONJA KOVAÎ^, FRANJA KOVO[CA, STOJANKRAJ[EK, CVETO LENARÎ^, BOGDAN LIKAR,BRANKO LONÂRI^, PETAR MAJCEN, PETER MALA-LAN, IVAN MARKI^, SILVESTER MEDVE[ÊK, MI-RAN MILOST, VLADO[A MIZERIT, ALBIN MO^NIK,JO@E MO@INA, MIRJAN PAHOR, VILJEM PAHOR,VLADIMIR PEGAN, MARJAN PERI^, RUDOLF PEROZ-ZI, ANTON PER[I^, VLADIMIR PLE[NAR, BREDAPO@AR, IVICA PODGOR[EK, TINE PONIKVAR, RA-NISLAV PRIMC, STOJAN REBEC, MIHA ROTAR,FRANC ROZINA, BOJAN SIVEC, KRE[O SKEJA,BOGDAN SO[NJA, LJUDMILA [ANTELJ, SLAVKA[IBAV, MILORAD [KROKOV, ALEKSANDRATERÎ^, ALOJZ TU[AR, JORDANA VELIKONJA,BERNARD VIDI^, MILICA VI[NJEVEC, VALTER VO-DOPIVEC, BLA@O VUKOVI^, KRISTJAN ZADEL,JOLANDA ZLODEJ, DRAGO @ERJAL, SPOMENKA@GAVC, GORDANA @IVEC-KALAN;

iz vrst delodajalcev:POLONCA BAÂR, ZDENKA BARUCA, ZVONKA

^RMELJ, STANISLAV ^RVI^, LAURA DOLJAK, DA-

NICA DORNIK, SLAVKO GER@ELJ, KSENIJA GREGOR-Î^-MOZETI^, ANICA HADALIN, VERA HLEDE, IVANJELAÎN, ALDO JERONÎ^, NELI KANDUS, JANEZKATERN, NARCIS KODARIN, MARJETA KO[TOMAJ-POKLEKA, LUCIJA LOZAR, MAJDA MIHELJ, MIHANAGY, KSENIJA PETARIN, JANEZ PETROVÎ^, MAR-JAN PLATI[E, JANJA POLANC, FRANC RAZPET,DAMJANA SEMI^, MARICA SERGA[, ERNEST SKOK,ZDRAVKO SLAMI^, DAMIJAN SVETLIK, LILIJANA[INKOVEC, ANDREJ TRAMPU[, LUÂNA VIDMAR,VLADO VLA[I], ANA VUK, DRAGICA ZORMAN,ZORAN @AGAR, NADJA @NIDARÎ^-FERRARI.




220.


O D L O Ko izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega

sodi{~a v Ljubljani

Za sodnike porotnike Delovnega in socialnega sodi{~av Ljubljani se za dobo petih let izvolijo:

iz vrst delavcev:LOJZE ADAMLJE, VERONIKA AHAÎ^, TOMA@

ALI^, AVGU[TINA ARNU[, CIRIL ARN[EK, JANEZARTA^, CIRIL ATEL[EK, DANICA AVBELJ, DANICAAVGU[IN, SILVA BAJ@ELJ, MELITA BAKRAÊVI^,BRANKO BAMBI^, BREDA BARANA[I^, NIKOLABARBERI^, @ELJKO BATINI^, ZINA BENEDIK, SILVOBERDAJS, ZLATA BERDEN, JANEZ BE[TER, TATJA-NA BOBEK, FRANC BOBNAR, ZVONKA BO@I^, JO@EBOBEN, MAGDA BOHINC, HERMAN BOLE, NEBOJ[ABOR[ÂK, IZTOK BRATO@, SLAVKO BREGANT, BO-JAN BREZOVAR, IGOR BRIC, VLADIMIR BRNOT, AN-TON BULC, @ARKO BUNDALO, MIHA BURGAR,MARIJA BRINOVEC, MAJDA CELCER, MATIJACEVC, LJUBO CVAR, SONJA CUZNAR, DU[ANÂDE@, JANEZ ASAR, SRE^KO ATER, ELIZABETAÂVÎ^, STANISLAV ÊLESNIK, ALBINA ÊPON,JASNA ÊRNE, [TEFAN Ê[NJAK, VINKO ÛDEN,VOJKO ÛJOVI^, BOGDAN ÛFAR, MILAN ÛFER,DUBRAVKA ÛÊK, LJUDMILA DABANOVI^, AN-TON DAJ^MAN, JANEZ DEBELAK, IGOR DEBEVEC,ANA DEISINGER, NATA[A DEM[AR, DU[AN DETI-ÊK, ANTON DIMC, MIRICA DIMITRIJEVI^, DAMIRDITTMAYER, RADO DOLENC, DU[AN DOLINAR, JA-NEZ DONIK, OLGA DRABIK, MARTA DREMELJ, STA-NISLAV DROBNI^, LIDIJA DUMANI^, JO@E ERÛLJ,MAJDA ERNECL, VIKTOR ERZAR, MARJAN FERÊC,LJUBICA FLORJANÎ^, VANDA FORJANI^, DU[ANFRANK, VIDA FRAS, MILAN FUJS, VLADIMIR FUR-LAN, MATEJA GABROV[EK, MARIJA GAJI^, MAR-JAN GALIEN, OLGA GANTAR, ANDREJ GARB, METAGARTNAR, DRAGO GAZDEK, MARIJA GERL, MAJDA


GLAVONJI^, FRANCI GLOBO^NIK, PETER GLOBO-^NIK, TOMA@ GOLOB, JANEZ IVAN GORJANC, BORISGOVEDNIK, SILVA GRABEN[EK, JANEZ GRADI[AR,VINKO GRADI[AR, KARMEN GROM, TOMA@ GROM,ALEKSANDER GRUM, STANE GR[I^, VIDA HAFNER,MIHEC HLADNIK, MARTINA HOR@EN, VILMA HOR-VAT, RUDOLF HRASTAR, VALENTIN HRIBAR, JUSTIHUMAR, BO@O INDIHAR, IVAN JAKIÎ^, IRFAN JA-KUPOVI^, BOJAN JANÂR, JO@ICA JANKOVEC, JA-DRANKA JANÎ^, KATARINA JAZBEC, PETER JE-MEC, SA[A JENKO, ANTON JEREB, LIDIJA JERKI^,JERNEJ JER[AN, BORIS JESEN[EK, VINKO JUNE@,JO@ICA KACIN, JO@E KAÎ^, MOJCA KANDUSCHER,ANTON KASTELIC, VINKO KASTELIC, MARJANAKAVÎ^, MILENA KAVÎ^-PAVLIN, MARIJANA KA-VEC, JULIJAN KAV[EK, BO@ENA KEJ@AR, POLONAKEJ@AR, ANDREJA KEJ@AR, MIRJANA KELBL, ERI-KA KER^MAR, IVAN KERN, IVANKA KIRN, VINKOKLEMENÎ^, SONIBOJ KNE@AK, NIKOLA KNE@EVI],BRANKA KOBILICA, BRANKO KOCMAN, KRISTINAKOGLOT, IRENA KOGOV[EK, TJA[A KOHNE, ED-VARD KORALT, IVANKA KOREN^, KAREL KOS, MI-LENA KOSELJ [MIT, ANTON KOSEM, ANDREJA KO-SEM DVOR[AK, ANTON KO[IR, KARL KO[IR, JANEZKOVA^, LIDIJA KOVAÎ^, BOGOMIL KO[NIK,ADOLF KOÂR, ANA KOÂR, LUCIJA KO^NAR, OTOKOS, FRANC KO@ELJ, VALENTIN KRAGELJ, ANDREJKRAJNC, ANTON KRALJ, SIMON KRAJ[EK, DARJAKRAPE@, FRANÎ[KA KRAVANJA, VEKOSLAVAKRA[OVEC, MARIJA KREK PEÂR, NEVENKA KRI@,ANA KRI@ANI^, BOJAN KRISTAN, ZVONIMIRKRISTANÎ^, SLAVKO KRKO^, MILENA KRNEC,FRANJO KRSNIK, EDVARD KR@I[NIK, JANEZ KU-HAR, JANA KUPER, FRANC KUZMA, JOVO LABA-NAC, TATJANA LABERNIK, JELKA LADIHA, IRENALAH, FRANCI LAVRA^, DU[AN LAVTAR, KARMENLEBAN, IGOR LEBAR, MATIJA LEBAR, JO@E LEBEN,BISERKA LESJAK, RAJKO LESJAK, DORALEVPU[ÊK, BOGOMIR LIÔF, IRENA LIPOVEC,FRANC LOKAR, MILAN LORENÎ^, BO@IDARLOVI[ÊK, BORIS LUNAÊK, JANEZ LUKANC, ZOFI-JA LU@AR, MAJDA MAÊK-JANÎ^, JO@ICA MAJCEN,STOJAN MAJCEN, ANDREJ MAJDI^, BRANKO MA-JERLE, TATJANA MALEN[EK, BRANKO MALE[I^,CVETKA MALUS, DU[AN MARGU^, MA[A MARGU^,MILAN MARIN[EK, BENJAMIN MARKA^, OLGAMARKELJ VEBER, VIKTOR MARKOVI^, JO@EF MARS,ANDREJA MARTI^, LADISLAV MATE, FRANCMATIÎ^, BRANKO MAVER, RENATA MA@GON,BRANKO MEDIJA, IGOR MEDVED, JANEZ MEGLI^,KARLI MESARI^, BLA@ MIKELN, MILO[ MIKOLI^,IRENA MILANOVI^, DU[AN MILI^, MILAN MIRKOV,BRANKO MI[I^, LUDVIK MLAKAR, LJUBO MURN,CIRIL MURNIK, IVAN MU[I^, DRAGUTIN MU@E,JERNEJ NASTRAN, BRANKA NOVAK, CIRILA NO-VAK, ROMAN OBER^, MARJANA OBREZA, ZMAGAOB[TETAR, LEOPOLD O^KO, MARIJA OGRIN, DUN-JA OGRIZEK, JANEZ OJSTER[EK, ROMANA OMAN,SRE^KO OMAN, ALOJZ OMEJC, MARTIN OREHEK,ALENKA OREL, MARJAN OVIN, IVAN PARKELJ, JO@EPAUMAN, VOJKO PAVÎ^, ZVONE PAVLIN, JO@EPEGAM, JO@E PERKO, MARIJA PESKAR, MIHAELAPETERNEL, PAVEL PEVEC, TONE PFAJFAR, OLGAPILTAVER, BRANKO PINTAR, IRMA PIRC, MARJANPIRC, VASJA PI[KUR, JO@A PLANIN[EK, BRANEPLAVEC, ALOJZ PLEMEN, TATJANA PODJED,STANKO PODLESNIK, SLOVENKO PODR@AJ,BRANKO PODVR[NIK, JANEZ POGA^NIK, FRANC

POGRAJC, SA[A POLJAN[EK, MIODRAG POPOVI],DRAGO PORENTA, NATA[A PORENTA, SRE^KOPORENTA, MARIJA PROSEN, CIRIL PROGAR, IRENAPRUSNIK, CIRIL PUNTAR, NADJA PUPPIS, VELIMIRPUST, TEA RADELJ, METKA RADJENOVI^, NEVEN-KA RAJHMAN, NEDELJKA RAJTERI^, MIHAEL RAJ-TERI^, JANKO RAKEF, FRANC RAKOVEC, MARJANRAM[AK, STANE RAVNIKAR, DAMJAN RAV[ELJ,BORIS RAZPOTNIK, PETER RAZTRESEN, DU[AN RE-BOLJ, DU[AN RENAR, SLAVKO RENKO, ANTON RE-PAS, PETER REPOV@, IDA RESNIK, VANDA RE[ETA,MILJANA RIBI^, ANA ROBNIK, DU[AN RODO[EK,MARINA ROTAR, JO@E RO@I^, JANEZ ROTAR, AN-TON ROZMAN, [TEFAN ROZMAN, OLGA RUPAR,JANEZ RUPRET, ALEKSANDRA RU@I^, ALOJZRUPAR, VLASTA SAGADIN, DU[AN SEMOLI^, BO-GOMIR-VID SENICA, JANEZ SEVER, MARKO SIMÎ^,MILENA SITAR, VIKTOR SIVKA, IGOR SLADI^, MILE-NA SKRINAR, MARKO SLATNAR, ZIJAD SMAJI^,MARIJA SOJER, LUDVIK SOKLI^, ALOJZIJA SOR[AK,JO@E SOVI^, JO@E SREBRNJAK, SILVESTERSTANI[A, FRANC STEPI[NIK, ADRIANA STOKI]GOLOB, ANTON STRA@I[AR, ANTON STRMEC,DU[AN [ABEC, MARIJA ANA [ALEHAR, ANDREJ[ARC, ANA [EKORANJA, VINKO [KOF, HELENA[MID, STANKO [MIT, IZTOK [POLAR, JO@E [TRAUS,PETER [TREKEL, FRANC [TRUKELJ, ERNEST TEKA-LEC, JASNA TEPINA, ANICA TERGLAV^NIK, MA-TEV@ TE[AR, JO@E TOMC, TEREZIJA TOMI], JUDITTRAJBER, MILO[ TRAMPU@, ZORAN TRIFONI, STO-JAN TR[AN, FORTO TURK, VINKO UÂKAR, JO@ICAUNETI^ JANC, ANTON URBANC, CIRIL UREK, ADAMVAHÎ^, MIROSLAV VENGU[T, ZVONE VIDMAR,DRAGICA VIDRIH, IGOR VI[AK, JASNA VITEZRENKO, EMIL VI@INTIN, FRANC VODOPIVEC, FRANCVRBNJAK, PAVEL VRHOVEC, BORIS VRI[ER,DU[ANKA VUÂJNIK, LUKA VUJIÎ^, MARTINAVUKI^, HUGO WEBER, FRANC WERNER PETEK,ANICA ZAJC, JANEZ ZAJEC, VALTER ZAVEC,BORIVOJ ZEILHOFER, MIRKO ZBA^NIK, IZTOK ZEM-LJI^, TOMO ZEVNIK, RUDOLF ZIERNICKI, FRANCIZORKO, MILICA ZORMAN, ZLATKO ZULI^, ALOJZZUPAN, JO@E ZUPAN, LU^KA ZUPAN, LUKA ZUPAN,PETER ZUPAN, JANA ZUPANÎ^, KONRADZUPANÎ^, ZLATA ZUPANÎ^, FRANC @ABERL,MARJAN @AGAR, HILDA @E@KO, MARJAN @ITNIK,MOJCA @NIDAR[I^, BOJAN @VIKART;

iz vrst delodajalcev:MARJAN AHLIN, JO@ICA ALEKSI^, FRANC AN-

KERST, BRANKO ARN[EK, BRANKO ARN[EK, PE-TER BAJ@ELJ, LUDVIK BALOH, LOJZKA BARANA[I^,ANTON BEVC, VERONIKA BEZEG, BOLESLAV BIZAJ,DRAGO BOR[TNAR, VELIMIR BRADICA, MILENABUKOVEC, FRANC BURGER, IVANKA BUTINAR,DANICA CERJAK, KOLOMAN CIGUT, SONJA CUKJA-TI, BO@IDAR ÊLE[NIK, JANEZ ÊMA@AR, BLAGO-MIR ÊRNE, MAJA ÛK, VOJKO DAKSKOBLER, JA-NEZ DEBELJAK, ALOJZ DE@ELAK, ANTON DOLENC,MARIJA DROBNE, JANEZ ELIKAN, PAVEL E. ERZIN,NEVENKA FERENC, FRANC FILIPÎ^, JO@E FINK,MILJANA FINK, JO@E FLORIJANÎ^, MARTINFLORJANÎ^, ZVONE GAVRI^, ADA GOLE GRAN-DOVEC, EDVARD GOLOB, NEDA GOLOBI^, ZVONEGOSAR, JO@E GOZNIKAR, STANKA GRA[I^, LIDIJAGRUJI], JANEZ GUNA, JO@E GUZAJ, PETER HENÎ^,ANTON HOÊVAR, STANE HOÊVAR, BARBARAHOFBAUER, ANTON HREN, JANKO HROVAT,NATA[A HUDELJA, MAJDA IVANOV, NEVENKA


JAKI^, ANA JAKLI^, BRANE JAKOPI^, MAKSIMIL-JAN JAKOPIN, IRENA JAMNIK, MILICA JAN@EKOVI^,DU[AN JENKO, MARIJA JEVNIKAR, STANE JEV[ÊK,FRANC JURCA, DARJA JUVAN, DARJA KAISER, IZ-TOK KAVÎ^, JO@E KAVÎ^, JANO[ KERN, IRENAKLENOV[EK, MIHA KLE[NIK, FRANC KLUN, IRENAKMET, MAJDA KOCMUR, ALEKSANDER KOKOT, FE-LIKS KOLAR, ANTON KORDI[, ELVIRA KORO[EC,DANICA KOSTERC, JANEZ KO[IR, FRIDERIK KOVA^,PETER KOVAÎ^, ANITA KOZOLE, MARJETA KR[AK,ANDREJA KRT, ZLATKO KRUMPA^NIK, MIRAN LA-VRI^, MARTIN LEP[INA, ANTONIJA LOÎ^NIK, FER-DO LU@AR, DANICA MAJCEN, JO@E MAROLT, BER-TO MENARD, VLADIMIR ME[IÊK, MARIJAMIHELI^, MIRO MIKLI^, DRAGAN MILKOVI^, ALE[MI@IGOJ, FLORJAN MLAKAR, LADISLAV MOÎVNIK,FRANJO MODRIJAN, ALOJZIJ MUHI^, HENRIK MUL-LER, URO[ MURGELJ, IVAN NERAD, DARINKA OB-LAK, JO@E ORE[KOVI^, ZORAN PAHOR, PETERPAKI@, DAVORKA PANJAN, MARTA PAVLOVI^,MARIJA PE^JAK PO@EK, METKA PENKO NATLAÊN,[TEFAN PETKOVI^, PETER PETKOV[EK, IVAN PET-RIC, MAGDA PETRI^, BOJAN PICELJ, MARINA PIRC,JULIJ PLANTAN, STANE PLEMENITA[, DU[ANPODKRI@NIK, VESNA PODR@AJ PIPU[, BO[TJANPOGAÂR, JO@E POGA^NIK, MARKO POGOREVC,MATKO POHAR, IVANA POLUTNIK, NIKA POTRPIN,GORAZD POZVEK, MITJA PRIJATELJ, MIRAPRIMO@I^, MAJDA PRI[EL, JO@E PROSTOR, STANKOPUSTAVRH, MILIVOJ RADAK, ROMAN RAJER,MARGARETA ROBI^, ADI ROGELJ, RADO ROTER,HELENA ROZMAN, VERICA RUPNIK, STANKA RU[T,ALOJZ SAJOVIC, FRANC SELJAK, MIRAN SIKOV[EK,MIRAN SIMI^, IVANA SKAMEN, GORDANA SKOÎ^,IGNAC SLAK, MIHAELA SLAK, MIRJAM SLEJKO,MARJAN SMOLNIKAR, MARIJA SOJER, JANEZ SR-PAN, FRANC STENKO, ANTON STEPAN, IGORSTEPANÎ^, STER@AJ MIROSLAV, MILENA STRAUSBELE, MARTA STRMEC, PETER SVETIK, MARKOSVETINA, ZMAGOSLAV [EGA, MOJCA [EMROV, RO-MAN [EPETOVC, MAJDA [EST, DU[AN [E[OK,FRANC [IFRAR, ZDENKA [IFRAR-VELKAVRH, STAN-KA [INKOVEC, MARTINA [ISERNIK, IVAN [PILER,PETER PAVEL [TOR, MARGARETA [TIFTAR, MARI-CA [TOS, JANEZ [TRUKELJ, EMIL [U[TAR, MANJATESLA, SILVA TESTEN, JO@E TIVADAR, SRDANTOVORNIK, MILAN TROPE, MILO[ TROBEC PAHOR,ROMANA TRPIN, MATEJA TURK, ZORA UDE, NE@AUDOV^, MAKS UNETI^, KATARINA VAVPOTI^, LI-LJANA VAVPOTI^, SILVA VELKAVRH, NIVESVENKO, JOLANDA VER[I^ @ABJEK, EDO VESELKO,BRANKO VIDMAR, SONJA VIDMAR, DAMJAN VI-DOVI^, IGNAC VIDRIH, IVANA VIL^NIK, NEVENKAVIL^NIK, JO@E VONTA, BREDA VOJNOVI^, JANEZVOJSKA, DARJA VRHUNC, ROK ZELINKA, STANE ZI-DAR, BOJAN ZORC, MAGDA ZORE, ANTONIJAZUPANÎ^, ALOJZ ZUPANÎ^, ANA @AGAR, ANTO-NIJA @ENER, MIROSLAV @IBERNA, JULIJANA @I-BERT, ALJO[A @ORGA, BOJAN @UNI^.




221.



Mariboru

Za sodnike porotnike Delovnega sodi{~a v Mariboru seza dobo petih let izvolijo:

iz vrst delavcev:MILAN ANTOLIN, ZINKA ARNU[, DARINKA

AVGU[TINER, DRAGO BAUMAN, VLADO BEL[AK,MARJETA BENKO, OLGA BENKO, ZDENKABOBOVEC, JO@E BURNIK, TONÊK CIRMAN, MILANÂRNI, ZALA ÂSL, MIRAN ÊRNE, DARKO ^RNIC,VIOLA DEUTSCH MESARI^, MARIJA ERAKOVI^,MARIJA FAJFAR, ALOJZ FELKAR, BRANKO FERLIN,ADOLF FLEISINGER, FRANC FRAS, SONJA FURLAN,SILVO GERDEJ, ALOJZ GLAZER, ZORAN GOLOB,DU[ANKA GOMZI, LUDVIK GORIÂN, JO@EGRANDO[EK, BOJAN GRUS, STANKO HAN@ELI^,GORDANA HOJNIK, IVAN HORVAT, ANA HOLDER-MANN, ANICA HOZJAN, JOSIP HUMEK, ROZINA IS-MAJLOVI^, STANKA JAN@I^, STANISLAVA JEHART,HEDVIKA JERNEJ[EK, BRANKA JURAK, DAMIJANAJURC, ANTON KARNET, DRAGICA KEKEC, MIRKOKMETEC, ANTON KNEZ, VLADIMIR KNEZ, IVAN KO-DRI^, EVA KOGELNIK, VILJENKA KOHEK, MARTI-NA KOLAR, LADISLAV KOLEDNIK, ZVONKA KOLED-NIK, STANISLAV KONRAD, EMIL KORENJAK, JO@EKORO[EC, MIROSLAV KOSI, AMALIJA KOVAÎ^,ERIKA KOVAÎ^, FRANC KOZAR, BRANKO KOZEL,BOJAN KRAJNC, FRANC KRAJNC, NEVENKAKRAJNC, VERA KRAJNC, IVAN KRANVOGEL, EMALAMPRET, MILKO LEDINEK, DU[AN LE[NIK, IVANLIKAR, SRE^KO LOGAR, MIJO MARTINEC, BOJANMA@GON, BRANKO MEDIK, MILAN MESARI^,MARKO MILI^, KRISTINA MITHANS, STANKOMLAKAR, MARJAN MUNDA, MIRKA MURATA, JO@EMURKO, MARTA MUSTER, JO@E NEKREP, MAKSI-MILJAN NEUBAUER, ALFRED OJCINGER, JELKA OR-BAN, EMIL OSTERC, STANKO OZIM, MARIJAN PARA-DI@, BRANKO PEN[EK, DANIJELA PETAN, BORISPETEK, MILAN PETEK, ZORAN PETRI^, DU[ANPOGLONIK, IVAN POTO^NIK, MARJAN RAKU[A,ANTON RATAJC, VINKO REBULA, MAJDA REICH,SLAVKO REMIH, BRANKO REPNIK, BRUNO RE[MAN,BRANKA RUDOLF, JO@E RU@I^, IVAN SAPA^, JO@ESAPA^, HERBERT SIVKA, ZVONKO SLANA, IVANSLEMEN[EK, ERNEST SREBOT, ANDREJ STRA-DOVNIK, BORUT SUPANÎ^, STANISLAV [AJN, PAV-LA [EGINA, ZORICA [IMUNI^, DANILO [IPO[,JO@ICA [IROVNIK, DRAGICA [KRGET, MARTA[ORLI, ANA [PANINGER, BO@O [TAUBER, ZDENKA[TERGELJ, OTMAR TAJZEL, ANDREJ TOPOLINJEK,DRAGO TOREJ, FRANC TO[, SIMONA TRABOS,DARKO TRANTURA, FRANC TRBUC, NEVENKATUÎ^, JO@E TURKL, JO@E ULCEJ, NADA VAÛN,DANILO VEDLIN, PAVLA VELER, JO@E VER[I^,VILJEM VIDMAR, ZDENKO VINKOV, ANA VODNIK,ERIKA VOGRINÎ^ BARBARI^, LUDVIK VOLMAJER,ALOJZ VO[NER, IVAN VREÂR, ZDRAVKO VRHO-VAC, PAVEL VRHOVNIK, FERDINAND VUDLER,


ELIZABETA ZADRAVEC, BRANKA VUJANOVI^, MI-RAN @ITNIK, DANICA @IVKOVI^, DU[AN @URGA;

iz vrst delodajalcev:MARTIN AUBREHT, [TEFAN BOROVNIK, SILVO

CVETKO, LJUBOMIR ÛÊK, TOMA@ DRESLER,DANICA DVANAJ[ÊK, MILAN EDER, MARJAN ER-JAVEC, STANKO ERJAVEC, JURIJ FERME, FRANJAFI[ER, ANICA GOLTNIK, STANKO GOLUBI^, MAR-JAN GRAJFONER, MIRKO GRÂ, MARJANGUBEN[EK, LEOPOLD HAMER[AK, LUDVIK HARI,DARJA HAVLAS KOZODERC, MARIJA HERMANPLANIN[EK, BRANKO HORVAT, JO@E HORVAT,NIKOLA HO[NJAK, STANKO HRIBERNIK, ANTONJANE@I^, ZLATKO JAU[OVEC, JO@E JEROMEL,FRANC JUGOVEC, ANTON JUR[A, BOGOMILA KAS-JAK, BETKA KOLENBRAND, IVANKA KONE^NIK,MAKSIMILJAN KORO[EC, FRANC KOTNIK, MAJDAKOVAÎ^-PEHLI^, DANIEL KO@ELJ, [TEFANKRSNIK, DRAGICA K[ELA, RAJKO KUMER, IVOLA[I^, ALEKSANDER LE[, EMIL LOBNIK, JADRAN-KA LODRANT, JO@EF MAJC, [TEFAN MATJA[EC,JUSTIN MEDVED, MARKO MEDVED, BREDA MEIERJANU[I^, ZORAN ME[L, JO@EF MRAKI^, NADICAOMERZU, JELKA ORO@IM-KOP[E, IVAN PENEC,JO@EF PETERNEL, IRENA PIRNAT, CVETKA PISAR,MIHAELA PI[EK, ALBERT POGOREVC, FRANICAPORI, KARLI PRU[, ALBIN ROMIH, @ARKO ROSTO-HAR, DRAGO RU@I^, [TEFAN SER[EN, FRANCI SIRK,JO@E STOLNIK, MARJETICA [KERGET LOGAR,ALOJZ [KRINJAR, VLASTA [VAGELJ GABROVEC,FRANC TOBIAS, TATJANA TOMA@I^ ROGELJ, KARLIUNGER, PETER URANJEK, MILENA VALENÂK,NADA VARE[KO, FRANC VEINGERL, CILKA VO-GRIN, ALBINA @NIDER[I^, ADI @UNEC.




222.

Na podlagi sedme alinee prvega odstavka 107. ~lenaustave Republike Slovenije in prvega odstavka 7. ~lena za-kona o odlikovanju ~astni znak svobode Republike Sloveni-je (Uradni list RS, {t. 24/92) izdajam

U K A Zo podelitvi odlikovanja ~astni znak svobode Republike

SlovenijeZa dolgoletne zasluge in dose‘ke pri organiziranju in

razvoju slovenskega taborni{tva ter vzgojno delo na tempodro~ju podeljujem

Srebrni ~astni znak svobode Republike Slovenije Zvezitabornikov Slovenije.

[t. 902-03/95-1Ljubljana, dne 5. januarja 1995.

PredsednikRepublike SlovenijeMilan Ku~an l. r.

223.

Na podlagi 27. ~lena zakona o zunanjih zadevah (Urad-ni list RS, {t. 1/91-I) in 26. ~lena zakona o Vladi RepublikeSlovenije (Uradni list RS, {t. 4/93) na predlog ministra zazunanje zadeve izdaja Vlada Republike Slovenije

SKLEPo razre{itvi ~astnega konzula Republike Slovenije v

Nikoziji

1. ~lenRazre{i se ~astni konzul Republike Slovenije v Nikoziji

George A. Philippides.

2. ~lenMinistrstvo za zunanje zadeve ukrene vse potrebno za

izvr{itev tega sklepa.

3. ~lenTa sklep za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije.

[t. 117-03/93-2/6-8Ljubljana, dne 5. januarja 1995.

Vlada Republike Slovenije

dr. Janez Drnov{ek l. r.Predsednik

224.

Na podlagi drugega odstavka 4. ~lena zakona o varstvuprebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS,{t.18/87), pete alinee prvega odstavka 7. ~lena in {este alinee1. to~ke prvega odstavka 23. ~lena zakona o zdravstvenemvarstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, {t.9/92 in 13/93), minister za zdravstvo predpisuje

PROGRAMimunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1995

Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto1995 opredeljuje naslednje programe:

Program imunoprofilakse za pred{olske otrokeProgram imunoprofilakse za u~ence, dijake in {tudenteProgram imunoprofilakse za nabornike, vojake na

slu‘enju voja{kega roka in pripadnike stalne sestave MORSProgram imunoprofilakse za zaposlene v Ministrstvu za

notranje zadeveProgram imunoprofilakse za begunceProgram imunoprofilakse za druge skupine prebival-

stvaProgram imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike

v mednarodnem prometuProgram kemoprofilakse proti dolo~enim nalezljivim

boleznim

SPLO[NE DOLO^BE

1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa inkemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov zaposamezne skupine prebivalcev.


2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstveni organiza-ciji ali v zasebni ambulanti, delo vseh pa koordinirajoobmo~ni koordinatorji na Zavodih za zdravstveno varstvoter nacionalni koordinator na In{titutu za varovanje zdravjaRS, ki jih imenuje minister za zdravstvo.

Za izvedbo vseh obveznih cepljenj za pred{olske otroke,u~ence, dijake in {tudente ter za tuberkulinsko testiranjeimenuje izvajalce minister za zdravstvo na predlog In{titutaza varovanje zdravja RS oziroma In{tituta za plju~ne bolezniin tuberkulozo, Golnik.

3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim seopravlja praviloma ~ez vse leto (kontinuirano cepljenje).

Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanjucepilnega statusa.

To stanje se preveri tako, da kandidat za cepljenjeodgovorni osebi kot dokaz predlo‘i dokumentacijo o oprav-ljenih prej{njih cepljenjih.

Na podlagi ugotovljenega stanja o prej{njih cepljenjihse po predhodnem preverjanju splo{nih in posebnih kon-traindikacij opravi cepljenje oziroma ponovno cepljenje vskladu s tem programom.

4. Imunoprofilaksa se izvaja s preparati, ki jih nabavlja,skrbi za dr‘avno kontrolo njihove kakovosti, centralno shra-njuje in razdeljuje In{titut za varovanje zdravja RS.

5. Za imunoprofilakso in tuberkulinsko testiranje seobvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo.

6. Pri imunoprofilaksi s preparati, ki se dajejo parente-ralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamov primeru anafilakti~ne reakcije.

7. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, kiopravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, moraobvezno imeti hladilne naprave za hrambo in prevozimunoprofilakti~nih preparatov za zagotovitev hladne ve-rige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opre-mo in ustrezno strokovno osebje in mora izpoljnjevati pred-pisane sanitarno tehni~ne in druge pogoje.

8. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, kiopravlja obvezno imunoprofilakso ali pod ~igar nadzorstvomse le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju.

Cepljenje se evidentira v osnovni medicinski doku-mentaciji, razen tega pa tudi v izkaznici o cepljenju ali nadrug na~in.

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki oprav-lja obvezno cepljenje, mora o opravljenih cepljenjih oziromaizpoljnjevanju tega programa poro~ati obmo~nemu Zavoduza zdravstveno varstvo, ta pa poro~a In{titutu za varovanjezdravja RS.

In{titut za varovanje zdravja RS poro~a o opravljenemcepljenju proti tuberkulozi In{titutu za plju~ne bolezni intuberkulozo, Golnik.

O rezultatih tuberkulinskega testiranja poro~ajo izva-jalci In{titutu za plju~ne bolezni in tuberkulozo, Golnik.

O stranskih u~inkih po cepljenju je treba nemudomaobvestiti Center za nalezljive bolezni In{tituta za varovanjezdravja RS, Trubarjeva 2, Ljubljana.

9. Finan~na sredstva za izvajanje posameznih progra-mov imunoprofilakse so sestavni del programov imunopro-filakse za posamezne skupine.

PROGRAM IMUNOPROFILAKSEZA LETO 1995 ZA PRED[OLSKE OTROKE

1. Cepljenje proti: tuberkulozi, davici, tetanusu,oslovskemu ka{lju, otro{ki paralizi, o{picam, rde~kam,mumpsu, klopnemu meningoencefalitisu, tifusu, gripi, he-mofilusu influence (tip B), pnevmokoknim infekcijam

2. Cepljenje in seroprofilaksa proti: steklini, tetanusu,hepatitisu B.

1.1. Cepljenje proti tuberkuloziCepljenje pred{olskih otrok se opravi z BCG cepivom.

Dozo cepiva, ki je razli~na glede na starost otroka, predpisu-je proizvajalec.

1.1.1. Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letustarosti.

Cepljenje novorojen~kov se opravi v porodni{nici, cep-ljenje otrok, rojenih izven porodni{nic, mora biti opravljenodo dopolnjenih 2 mesecev starosti.

Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodni{nici niti dodopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopol-njenega 1 leta starosti.

Dokaz, da je bil otrok cepljen, je brazgotina na mestuaplikacije cepiva. Cepilno brazgotino se kontrolira 3 do 6mesecev po cepljenju. Otroci, ki nimajo cepilne brazgotineali je premer cepilne brazgotine manj{i kot 3 mm, se morajocepiti takoj, ~e je cepljenje kontraindicirano, pa takoj poprenehanju kontraindikacije.

Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brezpredhodnega tuberkulinskega testa.

1.1.2. Na podro~jih, na katerih obstajajo epidemiolo{keindikacije, so obvezniki za revakcinacijo tudi otroci, starej{iod enega leta, ki negativno reagirajo na vna{anje tuberkulina(transverzalni premer induracije v ko‘i je manj{i od 6 mm).Indikacijo za revakcinacijo postavi In{titut za plju~ne bolez-ni in tuberkulozo, Golnik.

1.2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemuka{lju

Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti da-vici, tetanusu in oslovskemu ka{lju ( Di-Te-Per cepivo).

1.2.1. Bazi~no cepljenje je obvezno:– za otroke, rojene v letu 1994 od dopoljnjenih treh

mesecev starosti dalje;– za otroke, rojene v letu 1995, ko dopolnijo 3 mesece

starosti.V obeh primerih mora biti cepljenje kon~ano do dopol-

njenih 12 mesecev starosti;– za zamudnike do dopolnjenih 5 let starosti, ~e {e niso

bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov oopravljenem cepljenju.

Daje se 3 doze cepiva v presledku 1 meseca do 3mesecev. Izjemoma sme biti presledek med drugo in tretjodozo najve~ do 5 mesecev.

Otrokom, ki zaradi kontraindikacije ne smejo biti cep-ljeni proti oslovskemu ka{lju, in otrokom, ki so ‘e stari 5 let,pa do tedaj {e niso bili cepljeni proti davici in tetanusu aliniso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju, se daje2 dozi cepiva proti davici in tetanusu (Di-Te cepivo) vpresledku 1 meseca do 3 mesecev.

Za obveznike, ki ne prejmejo predpisanih doz cepiva vdovoljenih presledkih, je znova obvezno cepljenje v celoti.

1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje z Di-Te-Percepivom je obvezno za otroke, ki so ‘e bili bazi~no cepljeni,in sicer 1 leto od dneva kon~anega popolnega cepljenja.

Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemuka{lju, se revakcinira s cepivom Di-Te 1 leto od dnevapopolnega cepljenja.

Revakcinira se z 1 dozo cepiva.Bazi~no cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanu-

su in oslovskemu ka{lju se opravi so~asno s cepljenjem protiotro{ki paralizi.

1.3. Cepljenje proti otro{ki paraliziBazi~no cepljenje proti otro{ki paralizi se opravi pra-

viloma z ‘ivim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim


cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom v in-diciranih primerih imunodeficience postavi zdravnik spe-cialist.

Cepljenje se izvaja ~ez vse leto, razen ~e obstajajoepidemiolo{ke indikacije, ki za~asno prekinejo cepljenje protiotro{ki paralizi. Indikacijo za prekinitev cepljenja postaviIn{titut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju: pristojniorgan).

1.3.1. Bazi~no cepljenje je obvezno:– za otroke, rojene v letu 1994 od dopolnjenih 3 mese-

cev starosti dalje;– za otroke, rojene v letu 1995, ko dopolnijo 3 mesece

starosti.V obeh primerih mora biti cepljenje kon~ano do dopol-

njenih 12 mesecev starosti;– za zamudnike, ~e {e niso bili cepljeni ali niso bili

popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.Izjemoma se cepi tudi otroke, mlaj{e od 3 mesecev.Indikacijo za morebitno pred~asno cepljenje postavi

pristojni organ.Cepljenje z ‘ivim oralnim polio cepivom:Daje se 3 doze cepiva v presledku najmanj 42 dni.Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih doz cepiva, prej-

mejo samo manjkajo~e doze.Cepljenje z mrtvim parenteralnim polio cepivom:Daje se dve dozi cepiva v presledku najmanj enega

meseca.1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za

otroke, ki so ‘e bili bazi~no cepljeni z ‘ivim ali mrtvimcepivom in sicer 1 leto po kon~anem popolnem cepljenju ( toje po drugi dozi mrtvega oziroma tretji dozi ‘ivega cepiva) inza zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revak-cinirani.

Daje se 1 dozo ‘ivega oralnega cepiva.Bazi~no cepljenje in revakcinacijo proti otro{ki paralizi

se opravi so~asno s cepljenjem proti davici, tetanusu inoslovskemu ka{lju.

1.4. Cepljenje proti o{picam, rde~kam in mumpsuCepljenje se opravi s kombiniranim ‘ivim atenuiranim

cepivom proti o{picam, rde~kam in mumpsu.Bazi~no cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta

1994 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in se mora opravitinajpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti.

Daje se 1 doza cepiva.

1.5. Cepljenje proti o{picamCepljenje se opravi z monovalentnim ‘ivim atenuira-

nim cepivom proti o{picam.1.5.1. ê pristojni organ oceni, da obstajajo

epidemiolo{ke indikacije, je obvezno cepljenje z monova-lentnim cepivom proti o{picam za otroke od 6 do 12 mese-cev starosti.

Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15do 24 mesecev starosti.

Daje se 1 doza cepiva.1.5.2. Cepljenje proti o{picam je obvezno tudi za otroke

od dopolnjenih 18 mesecev starosti, ki so bili cepljeni protio{picam, ~e so za to epidemiolo{ke indikacije (zbolevanjecepljenih, epidemija o{pic pri otrocih te starosti), ki jih jeugotovil pristojni organ in, ~e je od predhodnega cepljenjaproti o{picam preteklo ve~ kot leto dni.


1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisuCepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu

meningoencefalitisu.

Cepljenje je priporo~ljivo za otroke za bivanje na en-demskem obmo~ju.

Bazi~no cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisuse opravi s 3 dozami cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva po petihletih.

1.7. Cepljenje proti tifusuCepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti tifusu. Cep-

ljenje je obvezno za otroke, ki ‘ivijo v skupnem gospodinj-stvu s klicenoscem trebu{nega tifusa ali ~e obstajajoepidemiolo{ke indikacije za cepljenje, ki jih dolo~i pristojniorgan.

Cepljenje je dovoljeno za otroke, ki so ‘e stari tri leta.Bazi~no cepljenje se opravi z dajanjem dveh doz cepiva

v presledku, ki ne sme biti kraj{i od 15 dni in ne dalj{i odtreh mesecev.

Revakcinacijo se opravi eno leto po bazi~nem cepljenjuin se obnavlja na tri leta vse dotlej, dokler je to cepljenjeobvezno.

Daje se 1 dozo cepiva.

1.8. Cepljenje proti gripiCepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga

za jesensko-zimsko sezono priporo~i Svetovna zdravstvenaorganizacija.

Cepljenje je priporo~ljivo zlasti za otroke, ki imajotuberkulozo, kroni~ne bolezni, diabetes itd.

1.9. Cepljenje proti hemofilusu influence (tip B)Cepljenje se opravi s polisaharidnim cepivom proti he-

mofilusu influence (tip B).Indikacijo za cepljenje otrok, starih od dveh mesecev

do pet let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvarozdravja zaradi meningitisa, septikemije, epiglositisa in dru-gih infekcij povzro~enih z Haemophilusom influenzae tip B,postavi zdravnik specialist s podro~ja infektologije.

1.10. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijamCepljenje se opravi s polisaharidnim polivalentnim ce-

pivom proti pnevmokoknim infekcijam.Indikacijo za cepljenje otrok, starej{ih od dveh let, pri

katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradipnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist s pod-ro~ja infektologije.

2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primerunevarnosti za oku‘bo

2.1.1. Cepljenje proti stekliniCepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim

iz kulture celic z najmanj{o za{~ito 2,5 I.E. na dozo.Cepljenje je obvezno:za otroka, ki ga je ugriznila ali kako druga~e ranila

stekla divja ali doma~a ‘ival ali ‘ival, za katero se sumi, da jestekla;

za otroka, ki ga je ugriznil ali kako druga~e po-{kodoval pes, ma~ka ali druga ‘ival, ki je ni mogo~e imetipod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;

za otroka, ki ga je ugriznil pes, ma~ka ali druga ‘ival, kiv 10 dneh po ugrizu poka‘e znake stekline, pogine, je ubit alise izgubi.

Daje se {tiri doze cepiva in sicer prvi dve dozi na danugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sed-mi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan ~etrto dozo cepiva(0,0,7,21.) Otroci prejmejo hkrati s prvima dozama cepivatudi humani imunoglobulin proti steklini.


Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini seopravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladnoz imunizacijskim programom.

Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le poobla{~enizdravstveni zavodi.

2.1.2. Seroprofilaksa proti stekliniSeroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20

I.E. humanega antirabi~nega imunoglobulina na kilogramtelesne te‘e.

Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za otroke, ki {eniso bili cepljeni proti steklini ali so bili cepljeni nepopolnoali ni dokazov o cepljenju ali je od zadnje doze popolnegacepljenja minilo ve~ kot pet let.

Otrok prejme predpisano dozo humanega antirabi~negaimunoglobulina ~imprej po ugotovitvi indikacije, najkasnejepa v prvih 8 dneh po za~etku cepljenja proti steklini.

2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primerunevarnosti za oku‘bo

2.2.1. Cepljenje proti tetanusuPostekspozicijsko cepljenje je obvezno za otroke, ki {e

niso bili cepljeni proti tetanusu ali niso bili popolno cepljeniali ~e ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 doze cepiva Di-Te-Per za otroke, mlaj{e od 5 let ali 2 dozi Di-Te cepiva zaotroke med 5 in 7 let starosti.

Po{kodovani otroci prejmejo isto~asno s prvo dozo ce-piva tudi humani antitetanusni imunoglobulin.

Po{kodovanim otrokom, ki so prejeli 2 dozi cepivaproti tetanusu pred ve~ kot enim letom, in otrokom, ki so bilipopolno cepljeni pred ve~ kot 5 leti, se da 1 dozo cepivaproti tetanusu brez seroprofilakse.

2.2.2.Seroprofilaksa proti tetanusuSeroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem 250

I.E. humanega antitetani~nega imunoglobulina takoj po ugo-tovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje.

Pred cepljenjem in seroprofilakso po{kodovanegaotroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnihcepljenjih.

2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B2.3.1. Cepljenje proti hepatitisu BCepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dob-

ljenim z genetskim in‘eniringom iz povr{inskega antigenavirusa hepatitisa B in vsebuje 10 mikrogramov proteinapovr{inskega antigena v 0,5 ml cepiva.

Cepljenje je obvezno za:novorojen~ke HBsAg pozitivnih mater;otroke, ki nimajo niti antigena niti za{~itnih protiteles

in ‘ivijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigenahepatitisa B;

otroke na hemodializnih oddelkih;varovance zavodov za du{evno prizadete;hemofilike.Novorojen~ki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cep-

ljeni po shemi 0,1,2,12; otroci pred za~etkom dialize terotroci z slab{im imunskim odzivom po shemi 0,1,2,6; ostaliotroci pa po shemi 0,1,6.

Otroci pred za~etkom dialize ter otroci s slab{im imun-skim odzivom prejmejo dvojno dozo cepiva.

Novorojen~ki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkratis prvo dozo cepiva humani imunoglobulin proti hepatitisu B.

2.3.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu BSeroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem

humanega imunoglobulina proti hepatitisu B v prvih 12 urahpo rojstvu.

3. Posebne dolo~beZdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki oprav-

lja obvezno cepljenje, prejema od Zavoda Republike Slo-venije za statistiko preko obmo~nega Zavoda za zdravstvenovarstvo mese~no podatke o novorojencih ter o doseljenih,odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti.

Cepilno stanje pred{olskih otrok je potrebno preveriti:1. ob vpisu v vse vrste pred{olskih organizacij;2. ob po{kodbi ali rani;3. ob sprejemu otrok na zdravljenje v bolni{nici;4. ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.Dopolnilno cepljenje je potrebno opraviti, ~e v po-

samezni ob~ini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:– 95% obveznikov proti o{picam,– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim,

za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu,ki dolo~a, proti katerim nalezljivim boleznim in za katereskupine otrok je cepljenje obvezno in kdaj.

4. FinanciranjeObvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa

in finan~nega na~rta zdravstvenih zavodov oziroma zaseb-nih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstevobveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravi~ence iz 7.~lena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem za-varovanju pa iz dr‘avnega prora~una.

Stro{ke za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo vobvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod zazdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno In{titutu zavarovanje zdravja RS.

Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefala-tisu pla~a uporabnik oziroma organizator bivanja na endem-skem obmo~ju.

Cepljenje proti gripi (drugi odstavek to~ke 1.8.) se vutemeljenih in dokumentiranih primerih pla~a iz sredstevobveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom,ki ga izda minister za zdravstvo.

PROGRAM CEPLJENJAZA [OLSKO LETO 1995/96

ZA UÊNCE, DIJAKE IN [TUDENTE

1. Cepljenje proti: tuberkulozi, o{picam, rde~kam,mumpsu, davici, tetanusu, otro{ki paralizi, tifusu, klopnemumeningoencefalitisu, gripi, pnevmokoknim infekcijam

2. Cepljenje in seroprofilaksa proti:steklini, tetanusu, hepatitisu B.

1.1.Cepljenje proti tuberkuloziCepljenje se opravi z BCG cepivom.1.1.1. Revakcinacija je obvezna le za u~ence, ki so bili

v kontaktu z novo odkritim BK pozitivnim bolnikom s tu-berkulozo in negativno reagirajo na vna{anje tuberkulina,potem ko so tri mesece prejemali kemoprofilakso.

1.1.2. Revakcinacija se lahko uvede tudi pri drugihepidemiolo{kih indikacijah, pri otrocih med 7. in 13. letomstarosti oziroma ob vpisu v osnovno {olo. Indikacijo zarevakcinacijo postavi In{titut za plju~ne bolezni in tuberku-lozo Golnik.

Cepi se samo u~ence, ki negativno reagirajo na vna{anjetuberkulina (transverzalni premer induracije je manj{i kot 6mm).

1.1.3. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za u~ence, kibodo v {olskem letu 1995/96 obiskovali 7. ali 8. razredosnovne {ole.


1.1.4. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za {tudente,ki bodo v {olskem letu 1995/96 v 1. letu {tudija.

1.2. Cepljenje proti o{picam, mumpsu in rde~kam alicepljenje proti o{picam in mumpsu

Cepljenje se opravi s kombiniranim ‘ivim atenuiranimcepivom proti o{picam, mumpsu in rde~kam ali s kombinira-nim cepivom proti o{picam in mumpsu.

1.2.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti o{picamin mumpsu je obvezno za u~ence, ki v {olskem letu 1995/96obiskujejo 1. razred osnovne {ole.

Bazi~no cepljenje proti rde~kam je obvezno za tisteu~ence, ki v {olskem letu 1995/96 obiskujejo 1. razred os-novne {ole in doslej {e niso bili cepljeni proti rde~kam.

Otroci, ki so v starosti 12-18 mesecev prejeli kom-binirano, ‘ivo atenuirano cepivo proti o{picam, mumpsu inrde~kam, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v {oloali v 1. razredu osnovne {ole kombinirano cepivo protio{picam in mumpsu.

Otroci, ki so v starosti 12-18 mesecev prejeli kombi-nirano, ‘ivo atenuirano cepivo samo proti o{picam in mump-su, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v {olo ali v1. razredu osnovne {ole kombinirano cepivo proti o{picam,mumpsu in rde~kam.

Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstopv 1. razred osnovne {ole. ê u~enci niso bili cepljeni prisistematskem pregledu za vstop v {olo, se jih cepi so~asno zrevakcinacijo proti davici, tetanusu in otro{ki paralizi.

1.2.2. Cepljenje proti o{picam in mumpsu je obveznotudi za dijake in {tudente pred vstopom na {olanje, ~e {e nisobili cepljeni.

1.2.3. Ponovno cepljenje proti o{picam in mumpsu jeobvezno tudi za u~ence, dijake in {tudente, ki so bili ceplje-ni, ~e so za to epidemiolo{ke indikacije (zbolevanje cep-ljenih, epidemija o{pic ali mumpsa pri otrocih te starosti), kijih je ugotovil pristojni organ in ~e je od predhodnega cep-ljenja proti o{picam in mumpsu preteklo ve~ kot leto dni.


1.3. Cepljenje proti davici in tetanusuCepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti da-

vici in tetanusu (Di- Te).Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za u~ence,

ki v {olskem letu 1995/96 obiskujejo 1. oziroma 7. razredosnovne {ole in za zamudnike.

U~ence 1. razreda osnovne {ole se lahko cepi tudi prisistematskem pregledu za vstop v 1. razred.

Daje se 1 doza cepiva.Revakcinacijo proti davici in tetanusu se opravi so~asno

z revakcinacijo proti otro{ki paralizi. V prvem razredu selahko opravi so~asno s kombiniranim cepivom proti o{picamin mumpsu ali o{picam, mumpsu in rde~kam, v sedmemrazredu pa s cepljenjem proti rde~kam.

U~enci v 1. oziroma 7. razredu, ki {e niso bili cepljeniali niso bili popolno cepljeni v pred{olski dobi ali nimajodokumentacije o cepljenju, morajo biti bazi~no cepljeni.

Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.

1.4. Cepljenje proti otro{ki paraliziCepljenje proti otro{ki paralizi se opravi praviloma z

‘ivim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. In-dikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom v indiciranih prime-rih imunodeficience postavi zdravnik specialist.

Cepljenje se izvaja ~ez vse leto, razen, ~e obstojajoepidemiolo{ke indikacije, ki za~asno prekinejo cepljenje protiotro{ki paralizi. Indikacijo za prekinitev cepljenja postavipristojni organ.

Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za u~ence,ki v {olskem letu 1995/96 obiskujejo 1. oziroma 7. razredosnovne {ole in za zamudnike.

U~ence 1. razreda osnovne {ole se lahko cepi tudi prisistematskem pregledu za vstop v 1. razred.

Daje se 1 doza cepiva.Revakcinacijo proti otro{ki paralizi se opravi so~asno z

revakcinacijo proti davici in tetanusu. V prvem razredu selahko opravi tudi so~asno s kombiniranim cepivom protio{picam in mumpsu ali o{picam, mumpsu in rde~kam, vsedmem razredu pa s cepljenjem proti rde~kam.

U~enci v 1. oziroma 7. razredu, ki {e niso bili cepljeniali niso bili popolno cepljeni v pred{olski dobi ali nimajodokumentacije o cepljenju, morajo biti bazi~no cepljeni.

Za bazi~no cepljenje se daje 3 doze ‘ivega cepiva vpresledku 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledkunajmanj enega meseca.

1.5. Cepljenje proti rde~kamCepljenje se opravi z ‘ivim atenuiranim cepivom proti

rde~kam.Cepljenje je obvezno za u~ence obeh spolov, ki v {ol-

skem letu 1995/96 obiskujejo 7. razred osnovne {ole in {eniso bili cepljeni. Opravi se lahko

so~asno z revakcinacijo proti davici, tetanusu in otro{kiparalizi.


1.6. Cepljenje proti tetanusuCepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.Revakcinacija (ponovno cepljenje) je obvezno za dija-

ke, ki v {olskem letu 1995/96 obiskujejo predzadnji ali zad-nji letnik srednje{olskega izobra‘evanja ter mladino do do-polnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje {ole.

Cepljenje je obvezno tudi za dijake, ki dotlej niso bilicepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ~e ni dokazov ocepljenju.

Daje se 3 doze cepiva, in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.

1.7. Cepljenje proti daviciCepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je priprav-

ljeno za odrasle.ê se pojavi davica v epidemi~ni obliki, je cepljenje

proti davici obvezno tudi za osebe, stare ve~ kot 14 let, kiutegnejo biti izpostavljene nevarnosti oku‘be.

1.8. Cepljenje proti tifusuCepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti tifusu.Cepljenje proti tifusu je obvezno za u~ence, dijake in

{tudente, ki ‘ivijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscemtrebu{nega tifusa ali, ~e obstajajo epidemiolo{ke indikacijeza cepljenje, ki jih ugotovi pristojni organ.

Bazi~no cepljenje se opravi z dajanjem 2 doz cepiva vpresledku, ki ne sme biti kraj{i od 15 dni in ne dalj{i od 3mesecev.

Revakcinacijo se opravi 1 leto po bazi~nem cepljenju inse obnavlja na 3 leta vse dotlej, dokler je to cepljenje ob-vezno.



meningoencefalitisu.Cepljenje je obvezno za dijake in {tudente, ki so pri

prakti~nih vajah izpostavljeni nevarnosti oku‘be.Cepljenje je priporo~ljivo za u~ence, dijake in {tudente

za bivanje na endemskem obmo~ju.


Bazi~no cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisuse opravi s 3 dozami.

Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let,dokler obstaja nevarnost oku‘be.



Cepljenje je priporo~ljivo zlasti za tiste, ki imajo tu-berkulozo, kroni~ne bolezni, diabetes itd.

1.11. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijamCepljenje se opravi s polisaharidnim polivalentnim

pnevmokoknim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.Indikacijo za cepljenje u~encev, dijakov in {tudentov,

pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradipnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist s pod-ro~ja infektologije.

2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti stekliniCepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim

iz kulture celic z najmanj{o za{~ito 2,5 I.E. na dozo.2.1.1. Cepljenje proti steklinia) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno

za u~ence, dijake in {tudente, ki so izpostavljeni oku‘bi zvirusom stekline in sicer:

za osebo, ki jo je ugriznila ali kako druga~e ranilastekla divja ali doma~a ‘ival ali ‘ival za katero se sumi, da jestekla;

za osebo, ki jo je ugriznil ali kako druga~e po{kodovalpes, ma~ka ali druga ‘ival, ki je ni mogo~e imeti pod10-dnevno veterinarsko kontrolo;

za osebo, ki jo je ugriznil pes, ma~ka ali druga ‘ival, kiv 10 dneh po ugrizu poka‘e znake stekline, pogine, je ubitaali se izgubi;

za osebo, ki se je utegnila oku‘iti z virusom steklinepreko sluznice ali po{kodovane ko‘e.

Daje se 4 doze cepiva in sicer prvi 2 dozi na danugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sed-mi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan ~etrto dozo cepiva(0,0,7,21).

Isto~asno je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.Hkrati s cepljenjem proti steklini se opravi tudi ceplje-

nje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskimprogramom.


b) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in{tudente, ki se pri prakti~nem pouku lahko oku‘ijo z viru-som stekline.

2.1.2. Seroprofilaksa proti stekliniSeroprofilaksa proti steklini se opravi s humanim anti-

rabi~nim imunoglobulinom.Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za vse u~ence,

dijake in {tudente, za katere je obvezno postekspozicijskocepljenje po shemi 0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E.humanega antirabi~nega imunoglobulina na kilogram telesnete‘e, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmihdneh po za~etku cepljenja proti steklini.

2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primerunevarnosti za oku‘bo

2.1.1. Cepljenje proti tetanusuCepljenje se opravi z Ana-Te cepivom ali Di-Te ce-

pivom. Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obveznov primeru po{kodbe za u~ence, dijake in {tudente, ki {e niso

bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni, ~e ni dokazov ocepljenju ali ~e je preteklo ve~ kot 10 let od zadnje dozepopolnega cepljenja ali od revakcinacije.

Isto~asno s prvo dozo cepiva prejme po{kodovanectudi ustrezno dozo antitetani~nega imunoglobulina.

Po{kodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva predve~ kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolnocepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let,se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.

2.1.2. Seroprofilaksa proti tetanusuSeroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem hu-

manega antitetani~nega imunoglobulina.Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru

po{kodbe in sicer:u~enci, dijaki in {tudenti, ki so bili popolno cepljeni ali

revakcinirani pred ve~ kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. hu-manega antitetani~nega imunoglobulina;

u~enci, dijaki in {tudenti, ki niso bili cepljeni ali sonepopolno cepljeni

(prejeli 1 dozo cepiva) ali ni dokazov o cepljenju (nidokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetani~negaimunoglobulina.

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugoto-vitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti teta-nusu.

Pred cepljenjem in seroprofilakso po{kodovanega u~en-ca, dijaka ali {tudenta je potrebno obvezno pridobiti doku-mentacijo o predhodnih cepljenjih.

2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B2.3.1. Cepljenje proti hepatitisu BCepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, do-

bljenim z genetskim in‘eniringom iz povr{inskega antigenavirusa hepatitisa B.

U~ence nad 10 let starosti, dijake in {tudente cepimo scepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov povr{inskega antigenana mililiter cepiva, u~ence do 10 let starosti pa s cepivom, kivsebuje 10 mikrogramov povr{inskega antigena na 0,5 mlcepiva.

a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:– u~ence, dijake in {tudente, ki nimajo niti antigena niti

za{~itnih protiteles in ‘ivijo v tesnem stiku z osebami, ki sonosilci antigena hepatitisa B;

– dijake in {tudente zdravstvenih {ol, ki so pri prak-ti~nem pouku izpostavljeni oku‘bi z virusom hepatitisa B;

– {tudente stomatologije pred pri~etkom prakti~nih vaj;– bolnike na hemodializnih oddelkih;– varovance zavodov za du{evno prizadete;– hemofilike;– intravenozne narkomane.Cepljenje bolnikov pred za~etkom dialize ter oseb, ki

imajo slab{i imunski odziv, se opravi z dvojno dozo cepivapo shemi 0, 1, 2, 6.

b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je ob-vezno za u~ence, dijake in {tudente, ki {e niso bili cepljeniproti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni doka-zov o cepljenju, bili pa so izpostavljeni oku‘bi z virusomhepatitisa B in sicer po po{kodbi ko‘e ali sluznice.

Po{kodovanec prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12isto~asno s seroprofilakso proti hepatitisu B.


humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, zakatere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepati-tisu B.

Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje vprvih 24 urah po po{kodbi.


3. Posebne dolo~beCepilno stanje u~encev, dijakov in {tudentov je potreb-

no preveriti:1. ob vpisu v prvi razred osnovnega, srednjega, vi{jega

in visokega izobra‘evanja;2. dijakom in {tudentom pred pri~etkom opravljanja

prakti~nih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivimboleznim;

3. ob sprejemu dijakov v dija{ke domove;4. ob odhodu na delovne akcije in druga delovi{~a;5. ob po{kodbi ali rani;6. ob sprejemu na zdravljenje v bolni{nici;7. ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.Dopolnilno cepljenje je potrebno opraviti, ~e v po-

samezni ob~ini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:– 95% obveznikov proti o{picam,– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim,

za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu,ki dolo~a, proti katerim nalezljivim boleznim in za katereskupine oseb je cepljenje obvezno in kdaj.

4. FinanciranjeObvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa

in finan~nega na~rta zdravstvenih zavodov oziroma zaseb-nih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstevobveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravi~ence iz 7.~lena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem za-varovanju pa iz dr‘avnega prora~una.

Stro{ke za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo vobvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije neposredno In{titutu za varo-vanje zdravja RS.

Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefali-tisu pla~a uporabnik oziroma organizator bivanja na endem-skem podro~ju.

Cepljenje proti gripi (drugi odstavek to~ke 1.10.) se vutemeljenih in dokumentiranih primerih pla~a iz sredstevobveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom,ki ga izda minister za zdravstvo.

PROGRAM IMUNOPROFILAKSEIN KEMOPROFILAKSE

ZA NABORNIKE, VOJAKE NA SLU@ENJUVOJA[KEGA ROKA

IN PRIPADNIKE STALNE SESTAVE MORS ZA LETO1995

1. Cepljenje proti: davici, otro{ki paralizi, o{picam,mumpsu, tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, tetanusu,steklini, gripi

2. Tuberkulinsko testiranje

1.1. Cepljenje proti daviciCepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za

odrasle osebe.Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici

obvezno za vojake na slu‘enju voja{kega roka, ki utegnejobiti izpostavljeni nevarnosti oku‘be.

1.2. Cepljenje proti otro{ki paraliziCepljenje proti otro{ki paralizi se opravi praviloma z

‘ivim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom.Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom v indiciranih pri-merih imunodeficience postavi zdravnik specialist.

Cepljenje proti otro{ki paralizi je obvezno za nabornike,ki {e niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni alinimajo dokumentacije o cepljenju.

Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in ocenisposobnosti za slu‘enje voja{kega roka.

Cepljenje se izvaja ~ez vse leto, razen ~e obstajajoepidemiolo{ke indikacije, ki za~asno prekinejo cepljenje protiotro{ki paralizi. Indikacijo za prekinitev cepljenja postavipristojni organ.

Za bazi~no cepljenje se daje 3 doze ‘ivega cepiva vpresledku najmanj 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presled-ku najmanj enega meseca.

1.3. Cepljenje proti o{picam in mumpsuCepljenje se opravi s kombiniranim ‘ivim atenuiranim

cepivom proti o{picam in mumpsu ali monovalentnim ce-pivom proti o{picam ali proti mumpsu.

1.3.1. Cepljenje je obvezno za nabornike, ~e do tedaj {eniso bili cepljeni proti o{picam ali mumpsu.

Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in ocenisposobnosti za slu‘enje voja{kega roka.

1.3.2. Revakcinacija-ponovno cepljenje proti o{picamin mumpsu je obvezno za vojake na slu‘enju voja{kega roka,ki so bili cepljeni, ~e so za to epidemiolo{ke indikacije, ki jihje ugotovil pristojni organ in, ~e je od predhodnega cepljenjaproti o{picam ali mumpsu preteklo ve~ kot leto dni.


1.4. Cepljenje proti tifusuCepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti tifusu.Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na slu‘enju

voja{kega roka in za pripadnike stalne sestane MORS, ~eobstajajo epidemiolo{ke indikacije za cepljenje, ki jih ugo-tovi pristojni organ.





meningoencefalitisu.Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v ~asu

slu‘enja voja{kega roka izpostavljeni nevarnosti oku‘be terza pripadnike stalne sestave MORS, ki so nevarnosti oku‘bez virusom klopnega meningoencefalitisa izpostavljeni priterenskem usposabljanju. Naborniki morajo pri~eti s ceplje-njem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti zaslu‘enje voja{kega roka.



1.6. Cepljenje proti tetanusuCepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.Cepljenje je obvezno za nabornike in za pripadnike

stalne sestave MORS, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bilipopolno cepljeni ali, ~e ni dokazov o cepljenju. Daje se 3doze cepiva, in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev,tretjo dozo pa po enem letu.

Naborniki morajo za~eti s cepljenjem ob zdravstvenempregledu in oceni sposobnosti za slu‘enje voja{kega roka.


1.7. Cepljenje proti stekliniCepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim

iz kulture celic z najmanj{o za{~ito 2,5 I.E. na dozo.Cepljenje proti steklini je obvezno za pripadnike stalne

sestave MORS, ki se pri svojem delu lahko oku‘ijo z viru-som stekline.



Cepljenje je priporo~ljivo za vojake na slu‘enju voja-{kega roka in pripadnike stalne sestave MORS.

2. Tuberkulinsko testiranjeZa vojake na slu‘enju voja{kega roka je obvezno tu-

berkulinsko testiranje.Tuberkulinsko testiranje mora biti opravljeno najkasne-

je v dveh mesecih po pri~etku slu‘enja voja{kega roka.

3. Posebne dolo~beCepilno stanje nabornikov in pripadnikov stalne sesta-

ve MORS je potrebno preveriti:1. ob naboru oziroma ob prihodu v u~ni center-bojno

enoto;2. ob po{kodbi ali rani;3. ob sprejemu na zdravljenje v bolni{nici;4. ob vsakem obisku pri zdravniku.

4. FinanciranjeProgram imunoprofilakse za nabornike, vojake na slu-

‘enju voja{kega roka in pripadnike stalne sestave MORS zaleto 1995 se financira iz dr‘avnega prora~una.

PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA ZAPOSLENE VMINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE

ZA LETO 1995

1. Cepljenje proti: davici, hepatitisu B, klopnemu me-ningoencefalitisu, steklini, tetanusu, gripi


odrasle osebe.Cepljenje proti davici je obvezno za osebe, zaposlene v

Ministrstvu za notranje zadeve, ki so lahko pri svojem deluizpostavljene nevarnosti oku‘be. Prioriteto delovnih mestglede nevarnosti oku‘be postavi Ministrstvo za notranje za-deve.

1.2. Cepljenje proti hepatitisuCepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dob-

ljenim z genetskim in‘eniringom iz povr{inskega antigenavirusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov povr{inskegaantigena v 1 ml cepiva.

Cepljenje je obvezno za zaposlene v Ministrstvu zanotranje zadeve, ki so pri svojem vsakodnevnem strokovnemdelu izpostavljeni oku‘bi s virusom hepatitisa B. Prioritetodelovnih mest glede nevarnosti oku‘be postavi Ministrstvoza notranje zadeve.

Cepi se s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6.


iz kulture celic z najmanj{o za{~ito 2,5 I.E. na dozo.Cepljenje proti steklini je obvezno za zaposlene v Mi-

nistrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem delu izpostav-

ljeni oku‘bi z virusom stekline. Prioriteto delovnih mestglede nevarnosti oku‘be postavi Ministrstvo za notranje za-deve.


1.4. Cepljenje proti tetanusuCepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.Cepljenje proti tetanusu je obvezno za zaposlene v

Ministrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem delu izpo-stavljeni nevarnosti oku‘be s tetanusom. Prioriteto delovnihmest glede nevarnosti oku‘be postavi Ministrstvo za notra-nje zadeve.

1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisuCepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu

meningoencefalitisu.Cepljenje je obvezno za zaposlene v Ministrstvu za

notranje zadeve, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevar-nosti oku‘be z virusom klopnega meningoencefalitisa. Priori-teto delovnih mest glede nevarnosti oku‘be postavi Mini-strstvo za notranje zadeve.





Cepljenje je priporo~ljivo za zaposlene v Ministrstvuza notranje zadeve.

2. Posebne dolo~beCepilno stanje je potrebno preveriti:1. ob zaposlitvi;2. ob po{kodbi ali rani;3. ob sprejemu na zdravljenje v bolni{nici.

PROGRAM IMUNOPROFILAKSEZA LETO 1995 ZA BEGUNCE

1. CepljenjeCepljenje beguncev se opravi po preverjanju dokumen-

tacije o predhodnih cepljenjih, nato so begunci vklju~eni vobvezni program imunoprofilakse in kemoprofilakse, ki gledena starost begunca velja za dr‘avljane Slovenije.

2. FinanciranjeProgram imunoprofilakse za begunce za leto 1995 se

financira iz dr‘avnega prora~una.

PROGRAM IMUNOPROFILAKSEZA LETO 1995 ZA DRUGE SKUPINE

PREBIVALSTVA

1. Cepljenje proti: tuberkulozi, rde~kam, tifusu, davici,klopnemu meningoencefalitisu, gripi

2.Cepljenje in seroprofilaksa proti: steklini, tetanusu,hepatitisu B

1.1. Cepljenje proti tuberkuloziCepljenje se opravi z BCG cepivom.Cepljenje proti tuberkulozi je obvezno za osebe do 25

let starosti, in sicer za tujce in posebne kategorije (begunci),


ki nimajo cepilne brazgotine in negativno reagirajo na vnostuberkulina (transverzalni premer induracije je manj{i kot5 mm). Cepljenje se ne opravi pri HIV pozitivnih osebah.

1.2. Cepljenje proti rde~kamCepljenje se opravi z ‘ivim atenuiranim cepivom proti

rde~kam.Cepljenje proti rde~kam je obvezno za ‘enske v fertilni

dobi, ki {e niso bile cepljene proti rde~kam in so pri svojemdelu izpostavljene oku‘bi z virusom rde~k.


1.3. Cepljenje proti tifusuCepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti trebu{nemu

tifusu.Cepljenje proti tifusu je obvezno:– za osebe, ki so zaposlene pri ~i{~enju kanalizacije,

praznenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnihsnovi iz naselij;

– za osebe, ki ‘ivijo v skupnem gospodinjstvu s kli-cenoscem trebu{nega tifusa.

Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katerepo epidemiolo{kih indikacijah to dolo~i pristojni organ.





odrasle osebe.1.4.1. Cepljenje proti davici je obvezno za zdravstve-

ne delavce, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnostioku‘be.

1.4.2. Cepljenje proti davici je obvezno za delavce ca-rinske slu‘be, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnostioku‘be.

1.4.3. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti daviciobvezno tudi za druge osebe, stare ve~ kot 14 let, ki utegnejobiti izpostavljeni nevarnosti oku‘be.

1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisuCepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu

meningoencefalitisu.Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu

izpostavljene nevarnosti oku‘be z virusom klopnega menin-goencefalitisa.

Cepljenje je priporo~ljivo za osebe, ki bivajo na en-demskem obmo~ju.





Cepljenje je priporo~ljivo za osebe, starej{e od 60 let,za osebe, ki imajo tuberkulozo, kroni~ne bolezni plju~, kar-diovaskularne bolezni, diabetes, nefritis, hipertonijo, arterio-sklerozo in za ‘enske v poznih mesecih nose~nosti.

2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini

2.1.1. Cepljenje proti stekliniCepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim

iz kulture celic z najmanj{o za{~ito 2,5 I.E. na dozo.a) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno

za vse osebe, ki so izpostavljene oku‘bi z virusom stekline,in sicer:

– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako druga~e ranilastekla divja ali doma~a ‘ival ali ‘ival za katero se sumi, da jestekla;

– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako druga~e po{kodovalpes, ma~ka ali druga ‘ival, ki je ni mogo~e imeti pod10-dnevno veterinarsko kontrolo;

– za osebo, ki jo je ugriznil pes, ma~ka ali druga ‘ival,ki v 10 dneh po ugrizu poka‘e znake stekline, pogine, jeubita ali se izgubi;

– za osebo, ki se je utegnila oku‘iti z virusom steklinepreko sluznice ali po{kodovane ko‘e.

Daje se 4 doze cepiva, in sicer prvi 2 dozi na danugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sed-mi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan ~etrto dozo cepiva(0,0,7,21.)

Isto~asno je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.Hkrati s cepljenjem proti steklini se opravi tudi ceplje-

nje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskimprogramom.


b) Preekspozicijsko cepljenje proti steklini je obveznoza veterinarje, gozdarje, lovske ~uvaje, preparatorje, labora-torijske delavce in vse osebe, ki so pri svojem delu izpostav-ljene oku‘bi z virusom stekline.

2.1.2. Seroprofilaksa proti stekliniSeroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem hu-

manega antirabi~nega imunoglobulina.Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za osebe, za

katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antira-bi~nega imunoglobulina na kilogram telesne te‘e, takoj pougotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po za~etkucepljenja proti steklini.

2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusuCepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.2.2.1. Cepljenje proti tetanusua) Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno

za vse osebe, ki {e niso bile cepljene proti tetanusu.Pripravo in izvedbo preekspozicijskega cepljenja or-

ganizirajo obmo~ni zavodi za zdravstveno varstvo.b) Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno

v primeru po{kodbe za osebe, ki {e niso bile cepljene ali nisobile popolno cepljene ali, ~e ni dokazov o cepljenju ali, ~e jepreteklo ve~ kot 10 let od zadnje doze popolnega cepljenjaali od revakcinacije.

Daje se 3 doze cepiva, in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.

Isto~asno s prvo dozo cepiva prejmejo po{kodovan-ci tudi ustrezno dozo humanega antitetani~nega imunoglo-bulina.

Po{kodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva predve~ kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolnocepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let,se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.

2.2.2. Seroprofilaksa proti tetanusuSeroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem hu-

manega antitetanusnega imunoglobulina.Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru po-

{kodbe, in sicer:


– osebe, ki so bile popolno cepljene ali revakciniranepred ve~ kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. humanega antitetanus-nega imunoglobulina;

– osebe, ki niso bile cepljene ali so nepopolno ce-pljene (prejeli 1 dozo cepiva) ali ni dokazov o cepljenju (nidokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetanus-nega imunoglobulina.

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugoto-vitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti teta-nusu.

Pred cepljenjem in seroprofilakso po{kodovane osebeje obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.

2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B2.3.1. Cepljenje proti hepatitisu BCepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dob-

ljenim z genetskim in‘eniringom iz povr{inskega antigenavirusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov povr{inskegaantigena v 1 ml cepiva.

a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:– zdravstvene in druge delavce, ki so pri svojem vsako-

dnevnem strokovnem delu izpostavljeni oku‘bi z virusomhepatitisa B;

– osebe, ki nimajo niti antigena niti za{~itnih protitelesin ‘ivijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigenahepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji;

– bolnike na hemodializnih oddelkih;– varovance zavodov za du{evno prizadete;– hemofilike;– intravenozne narkomane.Bolniki na hemodializnih oddelkih ter osebe s slab{im

imunskim odzivom prejmejo dvojno dozo cepiva po shemi0, 1, 2, 6.

b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je ob-vezno za osebe, ki {e niso bile cepljene proti hepatitisu B aliso bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile paso izpostavljene oku‘bi z virusom hepatitisa B, in sicer popo{kodbi ko‘e ali sluznice.

Po{kodovanec prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12isto~asno s seroprofilakso proti hepatitisu B.


humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, zakatere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepati-tisu B.

Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje vprvih 24 urah po po{kodbi.

3. Posebne dolo~beCepilno stanje je potrebno preveriti:1. ob zaposlitvi;2. ob odhodu na delovne akcije ali delovi{~a;3. ob po{kodbi ali rani;4. ob sprejemu na zdravljenje v bolni{nici;

4. FinanciranjeObvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdrav-

stvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za ob-vezno zdravstveno zavarovanje, razen obveznih cepljenj de-lavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti oku‘bein za katere stro{ke cepljenja pla~a delodajalec. ê pla~astro{ke obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije, le-ta stro{ke za nabavo in distribucijo cepi-va poravna neposredno In{titutu za varovanje zdravja RS.

Za neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoence-falitisu (tretji odstavek to~ke 1.5.) in za neobvezno cepljenjeproti gripi (to~ka 1.6.) je pla~nik Zavod za zdravstveno

zavarovanje Slovenije le v primerih, ko so izpoljnjeni pogojiiz navodila, ki ga izda minister za zdravstvo. Praviloma jepla~nik teh cepljenj posameznik ali delodajalec.

PROGRAMIMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE

ZA LETO 1995 ZA POTNIKE V MEDNARODNEMPROMETU

1. Cepljenje proti: rumeni mrzlici, tifusu, otro{ki para-lizi, tetanusu, steklini, hepatitisu A, hepatitisu B, menin-gokoknemu meningitisu, klopnemu meningoencefalatisu,gripi

2. Kemoprofilaksa proti:malariji

1.1. Cepljenje proti rumeni mrzliciCepljenje se opravi z ‘ivim cepivom proti rumeni mr-

zlici.Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno:– za osebe, ki potujejo v dr‘avo, v kateri je ta bolezen;– za osebe, ki potujejo v dr‘avo, ki zahteva cepljenje

proti tej bolezni.Daje se 1 dozo cepiva.Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici

pri~ne veljati 10 dni po bazi~nem cepljenju, revakciniranimpa z dnem revakcinacije in velja 10 let.

Cepljenje proti rumeni mrzlici izvajata le In{titut zavarovanje zdravja RS in Zavod za zdravstveno varstvo Ko-per.

1.2. Cepljenje proti tifusuCepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti tifusu.Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki sodeluje-

jo pri izvajanju del na delovi{~ih v izvenevropskih dr‘avah.Cepljenje proti tifusu je priporo~ljivo za osebe, ki potu-

jejo v de‘ele s slabim higienskih re‘imom.Bazi~no cepljenje se opravi z dajanjem 2 doz cepiva v

presledku, ki ne sme biti kraj{i od 15 dni in ne dalj{i od 3mesecev.

Revakcinacijo se opravi 1 leto po bazi~nem cepljenju inse obnavlja na 3 leta vse dotlej, dokler obstajajo indikacijeza cepljenje.

Za revakcinacijo se daje 1 dozo cepiva.

1.3. Cepljenje proti otro{ki paraliziCepljenje proti otro{ki paralizi se opravi z ‘ivim oral-

nim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Z mrtvim cepivomproti otro{ki paralizi morajo biti cepljene osebe, ki {e nikoliniso bile cepljene proti tej bolezni in osebe, starej{e od 40let.

Cepljenje proti otro{ki paralizi je priporo~ljivo za pot-nike, ki potujejo v de‘ele, kjer je otro{ka paraliza endemska.

ê potniki {e niso bili cepljeni ali, ~e je od zadnje dozepopolnega cepljenja ali revakcinacije minilo ve~ kot 10 let,se daje 3 doze ‘ivega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.

ê so potniki ‘e bili cepljeni ali je od zadnje dozepopolnega cepljenja ali revakcinacije preteklo manj kot 10let, se daje 1 doza cepiva.

1.4. Cepljenje proti tetanusuCepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.Cepljenje proti tetanusu je priporo~ljivo za potnike, ki

{e niso bili cepljeni ali, ~e je od zadnje doze popolnegacepljenja ali revakcinacije minilo ve~ kot 10 let, {e zlasti, ~e


je potovanje rizi~no glede na mo‘nost po{kodbe (alpinizem,treking).

Cepimo z ustreznim {tevilom doz, odvisno od cepil-nega statusa.


iz kulture celic z najmanj{o za{~ito 2,5 I.E. na dozo.Cepljenje proti steklini je priporo~ljivo za potnike, ki

potujejo v de‘ele, kjer je steklina endemska, pa {e niso bilicepljeni proti steklini ali je od zadnje doze popolnega cep-ljenja ali revakcinacije minilo ve~ kot 3 leta, zlasti, ~e jepotovanje rizi~no glede na mo‘nost ugriza ali po{kodbestekle ‘ivali.

Daje se 3 doze cepiva po shemi za preekspozicijskocepljenje.

1.6. Cepljenje proti hepatitisu ACepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.Cepljenje proti hepatitisu A je priporo~ljivo za osebe,

ki potujejo na podro~ja, kjer je zaradi epidemiolo{kih in-dikacij priporo~ljivo cepljenje proti hepatitisu A.

Daje se tri doze cepiva.

1.7. Cepljenje proti hepatitisu BCepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dob-

ljenim z genetskim in‘eniringom iz povr{inskega antigenavirusa hepatitisa B. Potnike nad 10 let starosti cepimo scepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov povr{inskega antigenav 1 ml cepiva, otroke do 10 let pa s cepivom, ki vsebuje 10mikrogramov v 0,5 ml cepiva.

Cepljenje proti hepatitisu B je priporo~ljivo za potnike,ki potujejo v endemska podro~ja ali so zaradi na~ina po-tovanja in bivanja izpostavljeni oku‘bi s hepatitisom B, pa{e niso bili cepljeni.

1.8. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisuCepljenje proti meningokoknemu meningitisu je ob-

vezno za potnike, ki potujejo na obmo~je, kjer je epidemijameningokoknega meningitisa.

Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je pri-poro~ljivo za potnike v de‘ele, kjer je meningokokni menin-gitis endemski, ~e {e niso bili cepljeni proti meningokokne-mu meningitisu ali, ~e je minilo od cepljenja odraslih ve~ kot8 let, ve~jih otrok ve~ kot 4 leta, manj{ih pa ve~ kot 2 leti.

Cepljenje je priporo~ljivo za osebe, ki so na potovanjihizpostavljene tesnemu kontaktu z doma~ini ali mno‘ico ljudi(shodi).

Daje se 1 doza cepiva vsaj 15 dni pred odhodom.


meningoencefalitisu.Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je pri-

poro~ljivo za potnike v de‘ele, kjer je klopni meningoence-falitis endemski, ~e {e niso bili cepljeni ali je od popolnegacepljenja ali revakcinacije minilo ve~ kot 5 let. Cepljenje jepriporo~ljivo, ~e na potovanju obstaja mo‘nost oku‘be zvirusom klopnega meningoencefalitisa.

Za razli~na geografska podro~ja obstajajo specifi~nacepiva proti klopnemu meningoencefalitisu.



1.10. Cepljenje proti gripi

Cepljenje proti gripi se opravi z mrtvim cepivom protigripi. Priporo~ljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, zna-~ilni za gripo, in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na ju‘no zemeljsko poloblo ter v mesecih odnovembra do februarja po severni polobli. Ti potniki najbodo po vrnitvi v naslednji zimi ponovno cepljeni.

2. Kemoprofilaksa proti malarijiDaje se ustrezna doza antimalarika, odvisno od namena

in cilja potovanja.Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za vse osebe,

ki odhajajo v dr‘ave ali obmo~ja, v katerih je malarija.Kemoprofilakso proti malariji izvajajo ambulante za

potnike v mednarodnem prometu pri obmo~nih Zavodih zazdravstveno varstvo in In{titutu za varovanje zdravja RS.

3. FinanciranjeCepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v

mednarodnem prometu niso vklju~eni v program obveznegazdravstvenega zavarovanja.

Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dol‘ni pla~atiorganizatorji potovanj oziroma dela v tujini ali posamezniki.

PROGRAM KEMOPROFILAKSEPROTI DOLOÊNIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM

ZA LETO 1995

Kemoprofilaksa proti: koleri, tuberkulozi, {krlatinki,gnojnemu meningitisu, gripi

1. Kemoprofilaksa proti koleriDaje se ustrezne doze tetraciklina.Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki

so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesna‘eni ali se sumi, dasta onesna‘eni s povzro~itelji kolere.

2. Kemoprofilaksa proti tuberkuloziDaje se ustrezne doze zdravil 6 mesecev.Kemoprofilaksa proti tuberkulozi je obvezna:– za osebe do dopolnjenih 18 let starosti, ki ‘ivijo v

tesnem kontaktu z novoodkritim tuberkuloznim bolnikom,~e je tuberkulinski test negativen ali pri pozitivnem testu zreakcijo 10 mm ali ve~ in normalnim izvidom rtg plju~;

– za HIV pozitivne osebe;– za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo in

so v posebnem klini~nem stanju (ve~ kot mesec dni zdrav-ljenje s kortikosteroidi, imunosupresivno terapijo, kroni~nirenalni bolniki, neurejena sladkorna bolezen, hematolo{kebolezni, silikoza);

– za osebe s sve‘o konverzijo tuberkulinske reakcije, kije bila ugotovljena na podlagi spremljanja tuberkulinskegatesta in nima drugih znakov bolezni;

– za osebe, ki permanentno ‘ive v socialno ogro‘enihokoljih (zapori, brezdomci, tujci do 18. leta z obmo~ij zvisoko incidenco tuberkuloze, begunci).

3. Kemoprofilaksa proti {krlatinkiDaje se penicilin, pri preob~utljivosti na penicilin pa

eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo.Izvajati se mora 10 dni.

Kemoprofilaksa ob pojavu {krlatinke je obvezna:– za otroke v dru‘inskem kontaktu, predvsem tam, kjer

so slabe socialne razmere oziroma imajo dru‘inski ~lani vanamnezi revmatsko vro~ico;

– ob pojavu {krlatinke ali streptokoknega tonzilofarin-gitisa v kolektivu po predhodni takoj{nji konzultaciji s pri-


stojno epidemiolo{ko slu‘bo obmo~nega Zavoda za zdrav-stveno varstvo.

4. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisuDaje se ustrezne doze rifampicina.Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvez-

na za osebe, ki ‘ivijo v tesnem kontaktu v istem prostoru zbolnikom, vendar po predhodni konzultaciji z pristojno epi-demiolo{ko slu‘bo obmo~nega Zavoda za zdravstveno var-stvo.

4.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningi-tisu

Daje se ustrezne doze rifampicina:– odraslim 2 dni;– otrokom 2 dni.

4.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisuDru‘inskim ~lanom se daje v primeru, da je v dru‘ini

otrok, star do 4 leta, ustrezne doze rifampicina:– odraslim 4 dni;– otrokom 4 dni.

5. Kemoprofilaksa proti gripiDaje se ustrezne doze amantadina, dokler traja nevar-

nost oku‘be.Kemoprofilakso dajemo v ~asu epidemije gripe za za-

{~ito:– oseb, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti;– oseb, ki so se cepile, pa {e ni preteklo 14 dni od

popolnega cepljenja;– oseb z slab{im imunskim odzivom;– oseb, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah,

domovih za ostarele in niso bile cepljene.

6. FinanciranjeObvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz

sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma izdr‘avnega prora~una za osebe iz 7. ~lena zakona o zdrav-stvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Koordinatorji cepljenja:Nacionalni koordinator:mag. Alenka Kraigher, In{titut za varovanje zdravja

RS, LjubljanaObmo~ni koordinatorji cepljenja:mag. Ivan Er‘en, Zavod za zdravstveno varstvo CeljeTatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova

GoricaMarija Karioli~, Zavod za zdravstveno varstvo KoperMarija Seljak, Zavod za zdravstveno varstvo KranjMirjana Stanti~-Pavlini~, Zavod za zdravstveno varstvo

LjubljanaKarel Turk, Zavod za zdravstveno varstvo MariborZorica Leva~i~-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo

Murska SobotaDu{an Harlander, Zavod za zdravstveno varstvo Novo

mestoEvgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne.

SEZNAM ZDRAVNIKOV IZVAJALCEV PROGRAMACEPLJENJA ZA PRED[OLSKE IN [OLSKE OTROKE

CELJECeljeZora Brumen-Bratani~, {olski dispanzerJelena Ben~ina-Stepi{nik, otro{ki dispanzer

[toreErika Pouh-Jesen{ek, otro{ki in {olski dispanzer

VojnikJana Govc-Er‘en, otro{ki in {olski dispanzer

@alecEva Dolni~ar, otro{ki in {olski dispanzerSilva Ru~igaj, {olski dispanzer

PolzelaJanez Cukjati, {olski dispanzerEva Dolni~ar, otro{ki dispanzer

PreboldAlojz Rizmal, {olski dispanzerEva Dolni~ar, otro{ki dispanzer

LibojeIvan Djuri~, zasebna {olska ambulantaEva Dolni~ar, otro{ki dispanzer

VranskoLjuba Centrih-êtina, {olski dispanzerEva Dolni~ar, otro{ki dispanzer

SevnicaDanica Grobol{ek, {olski dispanzerIrena Kolman, otro{ki dispanzer

KrmeljAlojz Stopar, zasebna otro{ka in {olska ambulanta

La{koNada Dog{a, otro{ki in {olski dispanzer

Rimske TopliceMateja Belej, otro{ki in {olski dispanzer

Bre‘iceZlatka Zupan~i~, {olski dispanzerMarko Lipov{ek, zasebna otro{ka ambulanta

[entjurDraga Kova~, zasebna {olska ambulantaTerezija Prebil, zasebna otro{ka ambulanta

PlaninaDraga Kova~, zasebna {olska ambulantaJanez [mid, otro{ki in {olski dispanzer

Rade~eKorana Ku{trin-Leljak, otro{ki in {olski dispanzer

MozirjeKarmen First, otro{ki in {olski dispanzer

Gornji gradFrance Urlep, otro{ki in {olski dispanzer

LjubnoMaja Natek, otro{ki in {olski dispanzer

Lu~eAnton @untar, zasebna otro{ka in {olska ambulanta


NazarjeIda Kramar-Pustoslem{ek, otro{ki in {olski dispanzer

Slovenske KonjiceMilica Peji~-Seli~, otro{ki in {olski dispanzerIrene Unuk-Klan~nik, zasebna otro{ka ambulanta

Lo~eMilica Peji~, {olski dispanzerAnka Kolar-Pekov{ek, otro{ki dispanzer

VitanjeBojan Ribi~, otro{ki in {olski dispanzer

Zre~eMilica Peji~, otro{ki in {olski dispanzer

VelenjeBarbara Vre~ko-Le‘ai~, {olski dispanzerNada Janko, otro{ki dispanzer

[o{tanjDrago Kunej, otro{ki in {olski dispanzer

[marjeErna Granar, {olski dispanzerDanica Knapi~, otro{ki dispanzer

Roga{ka SlatinaMiroslav Grozaj, {olski dispanzerMatej Slivnik, otro{ki in {olski dispanzer

RogatecAnica Lon~ar, otro{ki in {olski dispanzer

Pod~etrtekBojana Gobec, otro{ki in {olski dispanzer

Bistrica ob SotliFranc Bo‘i~ek, otro{ki in {olski dispanzer

KozjeBrankica Bili~, otro{ki in {olski dispanzer

NOVA GORICAAjdov{~inaFranc Kerko~, otro{ki dispanzerVlasta Ili~-Brecelj, otro{ki dispanzerBogomila Puc-Vidrih, {olski dispanzer

Nova GoricaVera Tom{i~-Vuksanovi~, otro{ki dispanzerNatalija [eber-Pajovi~, otro{ki dispanzerNevenka Harej, {olski dispanzerTone Gortnar, {olski dispanzerValter Boltar, {olski dispanzer

[empeterAna Marija-Tu{ar, otro{ki dispanzerJadranka Ljubeti~, {olski dispanzer

KanalNada Merljak, otro{ka posvetovalnica

MirenNada Gortnar-Gorjan, otro{ka posvetovalnica

DobrovoNada Gortnar-Gorjan, otro{ka posvetovalnica

BranikNada Gortnar-Gorjan, otro{ka posvetovalnica

TolminBreda Miklav~i~, otro{ki dispanzerJerica Leban, otro{ki in {olski dispanzer

KOPERKoperMarta Semi~ Mar{i~, otro{ki dispanzerLjubica Deisinger, otro{ki dispanzerNada Ron~evi~, otro{ki dispanzerIrena Primo‘i~, otro{ki in {olski dispanzerJasna Jenko, {olski dispanzerRu‘ica Koterle, {olski dispanzerMelanja Kocjan, {olski dispanzer

IzolaLejla Hercegovac, otro{ki dispanzerMilena Oblak-Juh, {olski dispanzerStanka Godina-Kari‘, {olski dispanzerPiranZvezdana Rostan, otro{ki dispanzerLivija Sabadin, otro{ki dispanzerNatalija ermelj, {olski dispanzerVesna Danev-Lazar, {olski dispanzer

Ilirska BistricaIvica Smajla, otro{ki dispanzerMagda e~-Doles, {olski dispanzer

PostojnaBarbara Rijavec-Primc, otro{ki dispanzerSilvana @nidar{i~, otro{ki dispanzerMirjam Grmek, otro{ki dispanzerBarbara Krajnik-Valenti~, {olski dispanzer

Se‘anaFranc Tozon, otro{ki dispanzerVlasta Po~kaj, {olski dispanzerMiran Fakin, {olski dispanzerIvan Masi~, {olski dispanzerSergej Tiblja{, {olski dispanzer

KRANJJeseniceJelka Brudar, otro{ki dispanzerMilena Poga~nik, {olski dispanzer

KranjNeda Gizdav~i~, otro{ki dispanzerKatka Korde{-Pe{ak, {olski dispanzer

RadovljicaLucija Baumgartner, otro{ki dispanzerMarija Po‘enel, {olski dispanzer

BledAlbina Aljeski, otro{ki in {olski dispanzer

Bohinjska BistricaJaka Bahun, otro{ki in {olski dispanzer


[kofja Loka[tefka Kri‘nar, otro{ki dispanzerAlenka Pokorn, {olski dispanzer

Gorenja vasAnda Perdan, otro{ki in {olski dispanzer

@eleznikiVera [arf, otro{ki dispanzerJo‘e Mo‘gan, {olski dispanzer

@iriVera [arf, otro{ki in {olski dispanzer

Tr‘i~Hermina Krese, otro{ki dispanzerMajda Cergolj, {olski dispanzer

LJUBLJANACerknicaMetka Kav~i~-Obreza, otro{ki dispanzerGregor Caserman, otro{ki in {olski dispanzer

Dom‘aleJanez Gro{elj, otro{ki dispanzerBranka Suvorov-@eleznik, otro{ki dispanzerAleksander Tr{inar, otro{ki dispanzerIrena Pretnar, otro{ki dispanzerMira A‘man, {olski dispanzerSne‘na Cerar-Mazi, {olski dispanzerAlenka Gor{ek, {olski dispanzerMarko Pipp, otro{ki in {olski dispanzer

GrosupljeMojca Kos, otro{ki dispanzerMojca [tepec, {olski dispanzerMaja [o{tari~, otro{ki in {olski dispanzer

Ivan~na GoricaAna Videni~, otro{ki dispanzerMagda Urban~i~, otro{ki in {olski dispanzer

Videm-DobrepoljeMojca Kos, otro{ki dispanzerMaja [o{tari~, otro{ki in {olski dispanzer

HrastnikBreda Urbanc-Zor~i~, otro{ki dispanzerJanja Sto{icky, {olski dispanzer

IdrijaNeda Krap{-Petek, otro{ki dispanzerMajda Troha, {olski dispanzer

KamnikVladimir Breznik, otro{ki dispanzerNovak Slavko, otro{ki in {olski dispanzerMartina Bernot, otro{ki in {olski dispanzerDu{an Stare, {olski dispanzerFti~ar Terezija, {olski dispanzerMojca Jemec, {olski dispanzer

Ko~evjeBojan [tefan~i~, otro{ki in {olski dispanzerNives Prelesnik, otro{ki in {olski dispanzerLidija Odor~i~, otro{ki in {olski dispanzer

LitijaMarija Kralj-Jan~ar, otro{ki dispanzerMajda Samastur, otro{ki dispanzerMilojka Juter{ek, otro{ki in {olski dispanzerRenata Kopriva, otro{ki in {olski dispanzerMarija Siko{ek, {olski dispanzer

Ljubljana Be‘igradSimona Gradi{ek, otro{ki dispanzerM. Klugler-Bricelj, otro{ki dispanzerAlenka Ramov{, otro{ki dispanzerKsenija Jelenc, otro{ki dispanzerDolores Pe~ar-Brinovec, otro{ki dispanzerMajda Klinar, {olski dispanzerAndreja Kumer-Lakner, {olski dispanzer[arlota Starc, {olski dispanzerIrena Kr‘i{nik, {olski dispanzerNu{ka Gvid, {olski dispanzerAlenka @agar-Slana, {olski dispanzerMarjeta Oblak-@un, {olski dispanzerMarjana Nadi‘ar-Cerar, {olski dispanzer

^rnu~eJana Cvijeti~anin, otro{ki dispanzerTanja Tratnik, otro{ki dispanzerNu{ka Gvid, {olski dispanzer

CenterJurij Kurillo, otro{ki dispanzerMetka Potokar-Krajnik, otro{ki dispanzerMetka Perme Fin‘gar, otro{ki dispanzerZdenka Golouh, otro{ki dispanzerMatej Kunaver, otro{ki dispanzerAngela Turk, otro{ki dispanzerMarjeta Hribar, {olski dispanzerKatarina [lamberger, {olski dispanzerMarjeta Homan, {olski dispanzerDanijela Lapanja-Kastelic, {olski dispanzerDarja Rus, {olski dispanzerMojca Pisanski, {olski dispanzerDanijela Zabukovec, {olski dispanzerCvetka Drago{-Jan~ar, zasebna otro{ka ambulanta

MosteMarija amernik, otro{ki dispanzerBojana Pavlica, otro{ki dispanzerMarija Igerc, otro{ki dispanzerAleksandra Plut, otro{ki dispanzerOlga Vrbov{ek, {olski dispanzerVlasta Premru-Pacek, {olski dispanzerBreda [poler, {olski dispanzerIrena Gori{ek, {olski dispanzer

PoljeCvetka Golmajer, otro{ki dispanzerMarjan Kos, otro{ki dispanzerZvonimira Gro{elj, {olski dispanzerMilena Regvat-Rubida, {olski dispanzerVida Kova~i~-Dmitrovi~, {olski dispanzerIva Kalin{ek, {olski dispanzer

Jar{eMarija Jamnik-Vukovi~, otro{ki dispanzer

[i{kaNevenka Bele, otro{ki dispanzerNada Hribar, otro{ki dispanzerVesna Plevnik, otro{ki dispanzer


Olga Turk, otro{ki dispanzerIda Dov‘an, otro{ki dispanzerDarja Mikec, otro{ki dispanzerAnka Sedej, otro{ki dispanzerMira Rotar, otro{ki dispanzerAna Zidar, otro{ki dispanzer[alehar Marjana, {olski dispanzerMajda Kralj, {olski dispanzerAlenka [ilar-[tular, {olski dispanzerJanja Drobe‘, {olski dispanzerJanusz Klim, {olski dispanzerVida [u{tar{i~-Bregar, {olski dispanzerVelena Visenjak-Starman, {olski dispanzerVesna Marki~-Dekleva, {olski dispanzerAleksandra [kulj, {olski dispanzerJanja Schweiger-Nemani~, {olski dispanzer

Vi~Majda Ho~evar Accetto, otro{ki dispanzerTatjana Skitek-Martelanc, otro{ki dispanzerJo‘ica Selan, otro{ki dispanzerNada Poredo{, otro{ki dispanzerMarija-Ana Ale{, otro{ki dispanzerMarija Kr‘i{nik-Logar, otro{ki dispanzerSonja Lobnik, otro{ki dispanzerMetka Marolt, otro{ki dispanzerTon~ka Tratar, otro{ki dispanzerAlenka Rosina, {olski dispanter@iva Grgi~-Koritnik, {olski dispanzerSonja ade‘, {olski dispanzerBarbara Weibl, {olski dispanzerMarjeta Rendla-Koltaj, {olski dispanzerJerca Kurent, {olski dispanzerHelena Andren{ek, {olski dispanzerBorut Bani~, zasebna otro{ka ambulantaMarina Praprotnik, zasebna otro{ka ambulantaMeta Perme-Fin‘gar, zasebna otro{ka ambulantaJana Frelih, zasebna otro{ka ambulantaAjda Cimperman, zasebna otro{ka ambulanta

LogatecJasna uk-Rupnik, otro{ki in {olski dispanzer[tefka Zavir{ek, otro{ki in {olski dispanzer

RibnicaAnica Marolt, otro{ki dispanzerPeter Rus, otro{ki in {olski dispanzerJustina Lu{in, {olski dispanzerIrena ê{arek, otro{ki in {olski dispanzer

TrbovljeToma‘ Vahtar, otro{ki in {olski dispanzerMarjeta Opresnik-Pe{ec, {olski dispanzerAlja Bojovi~, otro{ki in {olski dispanzerLu~ka Molka, otro{ki in {olski dispanzer

VrhnikaMarija Popit-Stanovnik, otro{ki dispanzerAndreja Zupan, {olski dispanzerHelena Ro‘manc-Dra{ler, {olski dispanzerDu{an Mihel~i~, otro{ki in {olski dispanzer

ZagorjeZdenko Vrani~, otro{ki dispanzerMetoda Drnov{ek, otro{ki in {olski dispanzerZdravstveni dom za {tudente Univerze v LjubljaniMarija Murko-Bencik, {tudentski dispanzer

Terezija Oven, {tudentski dispanzer

MARIBORSlovenska BistricaVi{nja Zorko, otro{ki dispanzerBreda Kodeli~, otro{ki dispanzerJo‘ica Le{nik-Hren, {olski dispanzerBojan Gluha~i~, {olski dispanzer

LenartPeter [uput, otro{ki dispanzerMarija @iderna, {olski dispanzer

PtujSvetlana Klinkon, otro{ki dispanzerJo‘e Udovi~, {olski dispanzerErik [olman, zasebna otro{ka ambulantaJadranka [olman, zasebna {olska ambulanta

Ormo‘Boris Vouk, otro{ki dispanzerZlata Vi~ar, {olski dispanzer

MariborMarjeta Korbar, otro{ki in {olski dispanzer

MURSKA SOBOTAMurska SobotaBlaga Dali~, otro{ki dispanzerTanja Horvat, {olski dispanzer

BeltinciAmalija Mettler, otro{ki dispanzer

Gornja RadgonaAnka Koro{ec, otro{ki in {olski dispanzer

LendavaJana Nor~i~, otro{ki dispanzerOlga Po‘gaj-Horvat, {olski dispanzerGustav Fodor, zasebna otro{ka ambulanta

LjutomerVesna Raspor, otro{ki dispanzerJo‘e [umak, {olski dispanzer

NOVO MESTO^rnomeljIvanka [tefani~, otro{ki dispanzerAlenka Strmec, {olski dispanzerMojcaTomc-Jurman, {olski dispanzer

VinicaMojca Tomc-Jurman, otro{ka in {olska posvetovalnica

Semi~Plut Marija, otro{ka in {olska posvetovalnica

Kr{koDomagoj Po‘evski, otro{ki dispanzerMarjana Volari~, otro{ki dispanzerDragoslava Odoba{a, {olski dispanzerKostanjevicaMelita Sever, {olska posvetovalnica

SenovoVilma Sitar, {olska posvetovalnica


MetlikaElizabeta Srebo~an, otro{ki in {olski dispanzer

Novo MestoAlenka Schweiger, otro{ki dispanzerJanez Jan‘ekovi~, otro{ki dispanzerKarla [krinjar, otro{ki dispanzerGabrijela Humar, {olski dispanzerMaru{ka Levstik-Plut, {olski dispanzerMajda Stojanovi~, {olski dispanzerDragica @ivkovi~-Dular, {olski dispanzer

Stra‘aFranc Kokalj, otro{ki in {olski dispanzer

[entjernejSlavka @ibert-Vizec, otro{ki dispanzerIvan Baburi~, {olski dispanzer

@u‘emberkBo‘ena Kocutar, otro{ki dispanzerZdenka Ropret, {olski dispanzer

TrebnjeBarbara Kum{e, otro{ki diispanzerDarinka Strmole, {olski dispanzer

RAVNERavneMarija Vodnjov, {olski dispanzerMajda Gruden-Ve~ko, otro{ki dispanzerBo‘ena retnik, otro{ki dispanzerRozalija [trucl-Mirnik, {olski dispanzer

DravogradNadica Hleb, otro{ki in {olski dispanzer

RadljeMetka Horvat, otro{ki dispanzerIvica Podrzavnik, {olski dispanzerIrena Kr‘an, otro{ki in {olski dispanzer

Slovenj GradecMarija Areh, {olski dispanzerMilena Lasbaher, otro{ki dispanzerTilka Prevolnik, otro{ki dispanzer

[t. 503-7/94Ljubljana, dne 7. decembra 1994.

Minister za zdravstvodoc. dr. Bo‘idar Volj~ l. r.

N A V O D I L Oo spremembah navodila za uveljavljanje finan~nihintervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter

proizvodnja hrane v drugem polletju leta 1994

1. ~lenNaslov navodila za uveljavljanje finan~nih intervencij

za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane vdrugem polletju leta 1994 (Uradni list RS, {t. 39/94, 56/94,64/94, 69/94, 71/94 in 75/94) se spremeni tako, da se glasi:

“Navodilo za uveljavljanje finan~nih intervencij zaohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane”.

2. ~lenV 2. ~lenu se datum iz prve in druge alinee prvega odstav-

ka nadomesti z novim datumom “15. marec teko~ega leta”.

3. ~len^rtajo se 6., 8., 9., 11., 12., 13., 21., 26., 27., 29. in 30.

~len.

4. ~lenV 14., 15., 16., 18., 20., 25. in 28. ~lenu se datum

nadomesti s “15. marca teko~ega leta”.

5. ~lenV 4. ~lenu se:– ~rtata tretja alinea prvega odstavka ter c) to~ka druge-

ga odstavka.

6. ~lenV 5. ~lenu se v prvi alinei prvega odstavka ~rta del

besedila “vendar najkasneje do 15. oktobra 1994”.

7. ~lenV 7. ~lenu se v prvi alinei prvega odstavka ~rta besedilo

“vendar najkasneje do 30. oktobra 1994”.

8. ~lenV 10. ~lenu se v prvi alinei prvega odstavka datum

nadomesti s “15. marca teko~ega leta”.

9. ~lenV 19. ~lenu se v prvi alinei prvega odstavka datum

nadomesti s "15. marca teko~ega leta" in v prvi alinei druge-ga odstavka {tevilka "1994" nadomesti s {tevilko "1995".

10. ~lenV 22. ~lenu se:– v 1. to~ki:– na koncu tretje alinee {tevilka “1993” nadomesti s

{tevilko “1994”,– se v ~etrti alinei del besedila “kopijo obra~una” nado-

mesti z besedilom “seznam upravi~encem z obra~unom”;– v 2. to~ki v prvi alinei del besedila “kopijo obra~una”

nadomesti z besedilom “seznam upravi~encev z obra~unom”;– v obrazcu: “1443 a subvencioniranje obresti od poso-

jil za financiranje teko~e proizvodnje – regres” se pri na-menih ~rta to~ka “9. grozdje”.

11. ~lenV 23. ~lenu se v prvem odstavku datum nadomesti z

novim datumom “15. marca teko~ega leta” in v drugi alineidrugega odstavka {tevilka “1994” nadomesti s {tevilko “1995”.

12. ~lenV 24. ~lenu se v tabeli {t. 1: “Seznam proizvodov in

vi{ina izvozne podpore” ~rta tarifna {tevilka 07.01, tarifna

225.

Na podlagi tretjega odstavka 3. ~lena in 7. ~lena zakonao finan~nih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponud-bo hrane (Uradni list RS, {t. 5/91) in v skladu z uredbo opodalj{anju veljavnosti uredbe o uvedbi finan~nih interven-cij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hraneza drugo polletje leta 1994 (Uradni list RS, {t. 1/95) izdajam


oznaka 0701.90, poimenuje: “Krompir sve` ali ohlajen –Drug”.

13. ~lenFinan~ne intervencije za teko~e leto upravi~enci uve-

ljavljajo najkasneje do 15. marca istega leta.

14. ~lenTo navodilo za~ne veljati naslednji dan po objavi v

Uradnem listu Republike Slovenije.

[t. 403-140/95

Ministerza kmetijstvo, gozdarstvo

in prehranodr. Jo‘e Osterc l. r.

227.

Na podlagi sedmega odstavka 7. ~lena uredbe o meri-lih, ki se bodo uporabljala pri zni‘anju carinske stopnjeoziroma dolo~itvi carinske stopnje “prosto” pri uvozu blagav letu 1995 (Uradni list RS, {t. 80/94) in 24. ~lena zakona oVladi Republike Slovenije (Uradni list RS, {t. 4/93) izdajaminister za ekonomske odnose in razvoj

N A V O D I L Oo postopku za uveljavljanje pravice uvoza vozil,

njihovih delov in pribora po zni‘ani carinski stopnji

1.0. S tem navodilom se predpisuje postopek za uve-ljavljanje pravice uvoza vozil, njihovih delov in pribora pozni‘ani carinski stopnji za 40% na podlagi 7. ~lena uredbe omerilih, ki se bodo uporabljala pri zni‘anju carinske stopnjeoziroma dolo~itvi carinske stopnje “prosto” pri uvozu blagav letu 1995 (Uradni list RS, {t. 80/94) (v nadaljnjem besedi-lu: uredba).

1.1. Pravico do uvoza vozil, njihovih delov in pribora(v nadaljnjem besedilu: vozil) dolo~ene blagovne znamke pozni‘ani carinski stopnji ima pogodbeni predstavnik proizva-jalca vozil te blagovne znamke (v nadaljnjem besedilu:uvoznik), ki je sam ali preko drugih izvoznikov realiziralizvoz blaga slovenskega izvora za to blagovno znamko.

1.2. Uvoznik mora od proizvajalca vozil dolo~eneblagovne znamke priskrbeti potrdilo o poslovni povezavi stem proizvajalcem.

1.3. Potrdilo mora vsebovati naslednje podatke:– izdajatelj potrdila (proizvajalec vozil dolo~ene

blagovne znamke, npr. Citroen, GM, Mazda, Renault, Suba-ru, Volkswagen itd.),

– uvoznik,– tuji uvozniki – partnerji proizvajalca vozil dolo~ene

blagovne znamke.1.4. Potrdilo z navedenimi podatki predlo‘i uvoznik v

evidentiranje Carinski upravi Republike Slovenije, ki potrdi-lu dodeli zaporedno {tevilko – {ifro, po kateri se vodi evi-denca o izvozu za dolo~eno blagovno znamko in uvozu vozilte blagovne znamke za dolo~enega uvoznika. Po evidenti-ranju izda Carinska uprava Republike Slovenije potrdilo ododelitvi {ifre.

2.0. Postopek pri izvozu2.1. V izvozno carinsko deklaracijo – ICD (redni izvoz

z uporabo ali brez uporabe 5. ~lena uredbe ali 53. ~lenacarinskega zakona (Uradni list SFRJ, {t. 34/90 – pre~i{~enobesedilo), kooperacije, vrnitev za~asno uvo‘enega blaga voplemenitenje ali vgraditev), po kateri se izva‘a blago, se vrubriko “opomba” vpi{e: “izvoz, vezan na uvoz vozilblagovne znamke... za uvoznika...”.

2.2. Poleg listin, ki se obi~ajno prilagajo ICD, izvoznikprilo‘i fotokopijo potrdila, ki je evidentirano pri Carinskiupravi Republike Slovenije po postopku, navedenem v to~ki1.4. tega navodila.

2.3. V ICD (VS 200) v rubriko 20 in v ICD (VS 240) vrubriko 21 se vpi{e {tirimestna {ifra, sestavljena iz {tevilke“8” na prvem mestu in trimestne zaporedne eviden~ne {tevil-ke potrdila pri Carinski upravi Republike Slovenije.

3.0. Postopek pri uvozu3.1. V uvozno carinsko deklaracijo – UCD (VS 100) se

v rubriko 24, oziroma v uvozno carinsko deklaracijo zakon~no carinjenje konsignacijskega blaga (VS 320) rubrika43, vpi{e {tirimestna {ifra, sestavljena na na~in, opisan vto~ki 2.3. V rubriko 35 UCD (VS 100), oziroma rubriko 30(VS 320) pa se vpi{e {ifra 2 za osnovo zni‘anja carinskestopnje.

226.

Na podlagi 4. ~lena ustavnega zakona za izvedbotemeljne ustavne listine o nedovisnosti in samostojnosti Re-publike Slovenije (Uradni list RS, {t. 1/91-I), drugega odstav-ka 48. ~lena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, {t. 34/90)ter 24. ~lena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni listRS, {t. 4/93) izdaja minister za finance

N A V O D I L Oo na~inu ugotavljanja carinske osnove programske

opreme (software)

1. Carinska osnova pri uvozu nosilcev podatkov innavodil za uporabo v napravah za ra~unalni{ko obdelavopodatkov (software) se dolo~i zgolj z upo{tevanjem stro{kovoziroma vrednosti nosilca, ~e je v fakturi vrednost nosilcaizkazana lo~eno od vrednosti podatkov oziroma navodil, kiso na nosilcu zapisani in fakturna vrednost nosilca ustrezapogojem iz 37. ~lena carinskega zakona (Uradni list SFRJ,{t. 34/90 – p. b.).

2. ê vrednost nosilca ni izkazana lo~eno v skladu sprvo to~ko teh navodil, se kot carinska osnova pri uvozuprogramske opreme upo{teva celotna fakturna vrednost, podpogojem, da so izpolnjeni pogoji iz 37. ~lena carinskegazakona.

3. ê je fakturna vrednost nosilca oziroma software iz1. oziroma 2. to~ke ne ustreza pogojem iz 37. ~lena carinske-ga zakona, carinsko osnovo oceni carinski organ v skladu scarinskim zakonom in pravilnikom o pogojih in na~inu ugo-tavljanja carinske osnove (Uradni list SFRJ, {t. 16/82 in29/83), pri ~emer se upo{tevata vrednost nosilca in softwareskupaj, kot da nista izkazani lo~eno.

4. Za potrebe izvajanja tega navodila se:– izraz “nosilec” ne nana{a na integrirana vezja, pol-

prevodnike ter podobne naprave ali blago, ki vsebuje takavezja in naprave;

– izraz “podatki in navodila” ne nana{a na zvo~ne,kinematografske ali video posnetke.

5. To navodilo za~ne veljati naslednji dan po objavi vUradnem listu Republike Slovenije.

[t. 418-7/95Ljubljana, dne 6. januarja 1995.

Mitja Gaspari l. r.Minister za finance


3.2. K uvozni carinski deklaraciji uvoznik prilo‘i poleglistin, ki se sicer prilagajo:

– fotokopijo potrdila o dodeljeni {ifri,– izjavo, v kateri navede, da je na podlagi uredbe

upravi~en do uvoza po zni‘ani carinski stopnji z navedbo{tevilk ICD in carinskih izpostav, preko katerih je blagoizvozno ocarinjeno in vrednosti izvo‘enega blaga.

4.0. Carinska uprava Republike Slovenije mese~no ugo-tavlja realiziran izvoz za posamezno blagovno znamko vozilza dolo~enega uvoznika in vrednost uvo‘enih vozil po zni‘anicarinski stopnji. Evidenca se vodi v denarni valuti ECU.Spiski se dostavljajo carinarnicam, kjer je sede‘ uvoznika.Pristojna carinarnica kontrolira pokritost uvoza s predhod-nim izvozom. V primeru nezadostnega izvoza o tem obvesticarinarnico, ki je carinila vozila, za katera ni bil predhodnoizvr{en izvoz, zaradi naknadnega obra~una carine.

5.0. To navodilo za~ne veljati naslednji dan po objavi vUradnem listu Republike Slovenije.

[t. 922-30-4/3Ljubljana, dne 6. januarja 1995.

Minister za ekonomskeodnose in razvoj

dr. Davorin Kra~un l. r.

228.

Na podlagi 84. ~lena zakona o ra~unovodstvu (Uradnilist SFRJ, {t. 12/89, 35/89, 3/90 in 61/90) v skladu s 4.~lenom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listi-ne o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije(Uradni list RS, {t. 1/91-I) Zavod Republike Slovenije zastatistiko objavlja

K O E F I C I E N T Erasti cen v Republiki Sloveniji, december 1994

1. Mese~ni koeficient rasti cen industrijskih izdelkovpri proizvajalcih decembra 1994 v primerjavi z novembrom1994 je bil 0,015.

2. Koeficient rasti cen industrijskih izdelkov pri proiz-vajalcih od za~etka leta do decembra 1994 je bil 0,182.

3. Koeficient povpre~ne mese~ne rasti cen industrijskihizdelkov pri proizvajalcih od za~etka leta do decembra 1994je bil 0,014.

4. Koeficient rasti cen industrijskih izdelkov pri proiz-vajalcih decembra 1994 v primerjavi z istim mesecemprej{njega leta je 0,182.

5. Mese~ni koeficient rasti cen na drobno decembra1994 v primerjavi z novembrom 1994 je bil 0,011.

6. Koeficient rasti cen na drobno od za~etka leta dodecembra 1994 je bil 0,183

7. Koeficient povpre~ne mese~ne rasti cen na drobnood za~etka leta do decembra 1994 je bil 0,014.

8. Koeficient povpre~ne rasti cen ‘ivljenjskih potreb{~inod za~etka leta do decembra 1994 v primerjavi s povpre~jemleta 1993 je bil 0,210.

[t. 052-07-15/95Ljubljana, dne 9. januarja 1995.

Toma‘ Banovec l. r.Direktor

Zavoda Republike Slovenijeza statistiko

229.

Ustavno sodi{~e je v postopku za oceno ustavnosti,za~etem na pobudo Du{ana Taljata iz Tolmina, na seji dne1. 12. 1994

u g o t o v i l o

1. Dolo~ba ~etrte alinee prvega odstavka 16. ~lena za-kona o dohodnini (Uradni list RS, {t. 71/93) je v neskladju zustavo, kolikor ne omogo~a upo{tevanja dejanskih stro{kovkot odbitne postavke pri ugotavljanju dav~ne osnove.

2. Dr‘avni zbor mora ugotovljeno neskladnost odpravi-ti najkasneje do 31. 3. 1995.

O b r a z l o ‘ i t e v

A)1. Pobudnik je vlo‘il pobudo za za~etek postopka za

oceno ustavnosti 4. alinee prvega odstavka 16. ~lena zakonao dohodnini, s katero je dolo~ena osnova za davek od oseb-nih prejemkov, dose‘enih na podlagi pogodbe o delu,delovr{ne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitevin poslov na drugi podlagi. Po navedeni dolo~bi se v dav~noosnovo za davek od osebnih prejemkov v{teva vsak posamez-ni bruto prejemek iz omenjenega naslova, izpla~an v denar-ju, bonih ali naravi, z v{tetimi povra~ili stro{kov, zmanj{anza 10%.

Pobudnik izpodbija tisti del navedene dolo~be, po ka-teri se v dav~no osnovo {teje tudi povra~ilo stro{kov. Takose v dav~no osnovo {tejejo tudi potni stro{ki (dnevnice inkilometrina) in drugi stro{ki v zvezi z opravljanjem del popogodbi oziroma opravljanjem storitev in poslov na drugipodlagi.Pobudnik navaja, da je za zavezance, ki so vdelovnem razmerju, uveljavljeno druga~no na~elo gledev{tevanja stro{kov v dav~no osnovo. Tako se pri teh zave-zancih po dolo~bah 1. alinee prvega odstavka 16. ~lenazakona o dohodnini povra~ila stro{kov v zvezi z delom nev{tevajo v dav~no osnovo, ~e so ni‘ji od zneska, ki ga dolo~ivlada. Pri teh zavezancih se torej stro{ki v{tevajo v dav~noosnovo le v primeru, ~e prekora~ijo predpisano vi{ino.

Z navedeno re{itvijo je po mnenju pobudnika vzpostav-ljena neenakost med zavezanci, ki so v delovnem razmerju,in zavezanci, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o deluoziroma delovr{ne pogodbe, s ~imer je kr{eno na~elo 14.~lena ustave o enakosti pred zakonom. Zavezanci, ki niso vdelovnem razmerju, morajo namre~ pla~evati davek od vsehpovra~il stro{kov, zavezanci v delovnem razmerju pa le odtistih povra~il, ki presegajo predpisani znesek.

Pobudnik izkazuje svoj pravni interes s tem, da kotste~ajni upravitelj potuje vsakodnevno iz Tolmina v Batuje(to je 130 km v obe smeri) in mora tako od priznanih povra~ilza stro{ke pla~ati dohodnino.

2. V odgovoru na pobudo Dr‘avni zbor (Sekretariat zazakonodajo in pravne zadeve) navaja, da se je ‘e v ureditvipred uveljavitvijo izpodbijanega zakona v osnovo za davekod osebnih prejemkov {tel vsak posamezni bruto prejemekza prilo‘nostno opravljeno storitev. Povra~ila stro{kov, ki sojih imele fizi~ne osebe v zvezi z opravljanjem storitev,namre~ v prej{nji zakonodaji niso bila izrecno izklju~ena izobdav~itve, kot je bilo to sicer dovoljeno za osebne prejem-ke iz delovnega razmerja.

Dr‘avni zbor navaja, da so bile z izpodbijanim za-konom zaostrene dolo~be, ki se nana{ajo na povra~ilastro{kov za vse kategorije dav~nih zavezancev, tako za ose-be, ki dosegajo dohodke iz rednega delovnega razmerja, zafizi~ne osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, in zafizi~ne osebe, ki izven teh dveh kategorij prejemajo dolo~ene


vrste dohodkov. Navedena zaostritev pogojev pri izpla~iluprejemkov, dose‘enih na podlagi pogodbe o delu, delovr{nepogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslovna drugi podlagi v zakonu o dohodnini je le eden od ukrepovv novej{i dav~ni zakonodaji, ki naj bi deloval kot podporaaktivni politiki zaposlovanja. Osnovni namen tak{ne ure-ditve je v omejevanju pogodbenega oziroma drugegaprilo‘nostnega dela in vzpodbujanju sklepanja delovnegarazmerja in drugih oblik pridobivanja dohodka, kjer je vskladu z zakonom o dohodnini mo‘no pora~unati nastalestro{ke.

Po mnenju Dr‘avnega zbora izpodbijane zakonskedolo~be ne kr{ijo na~ela enakosti pred zakonom, saj je trebapri tem upo{tevati ‘e omenjene splo{ne razloge za zaostro-vanje pogojev za izpla~evanje osebnih prejemkov za pri-lo‘nostno delo. Dav~ni sistem in dav~na ureditev namre~upravi~eno terjata specifi~ne in tudi razli~ne re{itve, saj za-jemata zelo razli~ne in specifi~ne zavezance ter razli~nena~ine ustvarjanja in izkazovanja dohodka in drugih dav~nihpodlag.

B)1. Ustavno sodi{~e je pobudo za za~etek postopka za

oceno ustavnosti 4. alinee prvega odstavka 16. ~lena zakonao dohodnini sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz ~etrte-ga odstavka 26. ~lena zakona o ustavnem sodi{~u (Uradnilist RS, {t. 15/94) nadaljevalo z odlo~anjem o stvari sami.

2. Z dohodnino oziroma posameznimi dav~nimi oblika-mi kot viri dohodnine so zaradi zagotavljanja sredstev zajavno porabo obdav~eni dohodki dav~nih zavezancev. Z dav-kom se obremenjuje dohodek, ki pomeni pove~anjepremo‘enja dav~nega zavezanca. Povra~ilo stro{ka, ki je bilpotreben za pridobitev dohodka, pa ne pomeni realnega do-hodka oziroma pove~anja premo‘enja, saj je bil stro{ek leeden od pogojev za dosego dohodka. Neupo{tevanje kon-kretnih stro{kov pri doseganju realnega dohodka oziromapove~anja premo‘enja pomeni ukrep, ki je v nasprotju ssamo naravo davka. Taka odlo~itev zakonodajalca ni sklad-na s pojmovanji pravne dr‘ave (2. ~len ustave), po katerih sezahteva sorazmerje med cilji (namenom zakona) in ukrepi.~e je namen zakona dolo~anje realnega dohodka kot dav~neosnove, tedaj ni dopustno nepriznavanje stro{kov, ki sopotrebni za njegovo doseganje. Zato je tu podana proti-slovnost med namenom zakona in izpodbijano dolo~bo. Zzakonom o dohodnini so praviloma za vse dav~ne vrstestro{ki predvideni kot odbitki pri ugotavljanju dav~ne os-nove, razen v primeru izpodbijane dolo~be, kjer so stro{ki lepav{alizirani na 10% in ni mogo~e dokazovanje vi{jih dejan-skih stro{kov, kakor je to v primeru davka od dohodka izpremo‘enja in dohodkov iz premo‘enjskih pravic (70. in 79.~len zakona o dohodnini). Z izpodbijano ureditvijo so takouveljavljene neenake osnove za razli~ne vire dohodnine.

Ni pa mogo~e pritrditi pobudniku, da zakon neute-meljeno uvaja razlikovanje posameznih vrst dav~nih zave-zancev. Namen dolo~anja davkov ni le v zagotavljanjuprora~unskih sredstev. Z davki se dosegajo tudi drugi name-ni, kot je prestrukturiranje gospodarstva, zaposlovanje, raz-voj demografsko in sicer ogro‘enih obmo~ij ter podobno.Razli~no obravnavanje razli~nih vrst dav~nih zavezancev jetorej lahko utemeljeno, ~e gre za razli~na pravna in dejanskastanja in za uveljavitev sprejetega splo{nega interesa. Zato jepotrebno pritrditi Dr‘avnemu zboru, da je legitimen interesvzpodbujanje sklepanja delovnih razmerij in s tem povezanadav~na politika. Ta ustavno dopustni cilj lahko zakonodaja-lec dose‘e tako, da glede priznavanja stro{kov pri pogodbi odelu predpi{e stro‘ja merila kot pri redni zaposlitvi, ne patudi tako, da predpi{e, da se izpla~ila, ki imajo za veljavno

pravno podlago povra~ilo stro{kov, nastalih v zvezi z izva-janjem pogodbe o delu, obdav~ijo kot dohodek.

Izpodbijana dolo~ba dav~nemu zavezancu ne omogo~a,da bi v odmernem postopku uveljavljal dejanske stro{ke kotodbitno postavko , zato je v tem delu v neskladju z ustavo. Zzakonom bi morala biti tudi pri ugotavljanju osnove za da-vek od osebnih prejemkov, dose‘enih na podlagi pogodbe odelu, delovr{ne pogodbe oziroma od prevzema opravljanjastoritev in poslov na drugi podlagi, dana mo‘nost, da dav~nizavezanec uveljavlja dejanske stro{ke, kamor spadajo tudiprevozni stro{ki.

Glede na to, da je ugotovljena neustavnost izpodbijanedolo~be v tem, da ne omogo~a upo{tevanja dejanskihstro{kov kot odbitne postavke pri ugotavljanju dav~ne os-nove, medtem ko v svojem preostalem obsegu ni v neskladjuz ustavo, gre za ureditev, ki ne omogo~a razveljavitve, saj birazveljavitev pomenila, da omenjeni prejemki sploh ne bibili obdav~eni. Zato je ustavno sodi{~e v skladu z 48. ~lenomzakona o ustavnem sodi{~u sprejelo ugotovitveno odlo~bo inzakonodajalcu dolo~ilo rok 31. 3. 1995 za odpravo ugotov-ljene neustavnosti.

C)Ustavno sodi{~e je sprejelo to odlo~bo na podlagi prve-

ga odstavka 21. ~lena in prvega odstavka 48. ~lena zakona oustavnem sodi{~u (Uradni list RS, {t. 15/94) v sestavi: pred-sednik dr. Tone Jerov{ek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag.Matev‘ Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez [inkovec, dr.Lovro [turm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Bo{tjan M.Zupan~i~. Odlo~bo je sprejelo s petimi glasovi proti {tirim.Proti so glasovali sodniki Jerov{ek, Jambrek, Ude in Snoj.Sodnik Krivic je dal pritrdilno lo~eno mnenje.

[t. U-I-77/94-12Ljubljana, dne 1. decembra 1994.

Predsednikdr. Tone Jerov{ek l. r.

230.

Ustavno sodi{~e je v postopku za oceno ustavnosti inzakonitosti, za~etem na zahtevo vlade, na seji dne 22. de-cembra 1994

o d l o ~ i l oZa~asni pravilnik o porabi sredstev mesta Ljubljane,

namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero(Uradni list RS, {t. 61/94) se odpravi.

O b r a z l o ‘ i t e v

A)Vlada predlaga oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku

navedenega pravilnika, zlasti glede zakonitosti pravne pod-lage za njegov sprejem. Po mnenju vlade bi moral pravilnik,~e ga je izvr{ni svet mesta sprejel zaradi neizvajanja stano-vanjske politike v mestu, slediti dolo~bam stanovanjskegazakona in stanovanjski denar nameniti prvenstveno za na-loge, ki jih ima mesto po 97. ~lenu tega zakona, in {elesekundarno, ~e bi bile te naloge izpolnjene, bi ta denar lahkonamenil tudi v druge namene (dajanje ugodnih posojil).Dolo~be stanovanjskega zakona, ki se nana{ajo na stanovanj-ski sklad RS, bi se po mnenju vlade lahko smiselno upora-bile le, ~e bi mesto imelo ustanovljen stanovanjski sklad.


Mestni izvr{ni svet v odgovoru na zahtevo navaja, da jebil za~asni pravilnik sprejet za realizacijo programa re{evanjastanovanjskih zadev za leto 1994, kar je bilo mo‘no {ele podeblokadi denarnih sredstev, dose‘enih s prodajo stanovanjpo stanovanjskem zakonu. Dejstvo, da skup{~ina mesta ‘eve~ kot dve leti ne deluje, ne more biti razlog, da se ustavifinanciranje na podro~jih, ki so v pristojnosti mesta, saj bi tobistveno ogrozilo oziroma sploh onemogo~ilo izvajanje na-log, za katere so sicer zagotovljena sredstva. Sredstva bodouporabljena namensko za izvajanje nalog, ki jih ima mestona stanovanjskem podro~ju po zakonu. V stanovanjskemprogramu mesta, katerega izhodi{~a je obravnavala in spre-jela skup{~ina v letu 1990, je mesto konkretiziralo stanovanj-sko politiko in dolo~ilo na~ine izvajanja pomo~i pri prido-bitvi stanovanj. Kot eden od na~inov izvajanja pomo~i jebilo opredeljeno tudi dajanje posoji z ugodno obrestno mero.stanovanjski zakon ne dolo~a, katere naloge na stanovanj-skem podro~ju so primarne in katere so sekundarne. To bimoral opredeliti nacionalni stanovanjski program, ki pa gaDr‘avni zbor {e ni sprejel.

B)Izpodbijani za~asni pravilnik je sprejel Izvr{ni svet

Skup{~ine mesta Ljubljane (v nadaljevanju: IS SML) napodlagi 128. ~lena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS,{t. 13/86 in Uradni list RS, {t. 21/91; v nadaljevanju: statut)ob smiselni uporabi 81., 82. in 84. ~lena stanovanjskegazakona (Uradni list RS, {t. 18/91 in 21/94). Za~asnost opre-deljuje pravilnik v prehodni dolo~bi 20. ~lena tako, da dolo~asvojo veljavnost do sprejema enakega pravilnika naSkup{~ini mesta Ljubljane (v nadaljevanju: skup{~ina).

S stanovanjskim zakonom je bil ustanovljen stanovanj-ski sklad Republike Slovenije (79. ~len stanovanjskega za-kona). Polo‘aj in naloge stanovanjskega sklada RS sodolo~ene v ~lenih 79. do 96. zakona, pri ~emer urejajo: 81.~len namene, za katere sklad porablja zbrana sredstva, 82.~len predpisuje sprejem posebnega pravilnika in javni razpisza pridobitev sredstev sklada ter 84. ~len sestavo in pristoj-nost upravnega odbora kot organa upravljanja sklada. Podolo~bi prvega odstavka 99. ~lena stanovanjskega zakonalahko stanovanjski sklad ustanovi tudi ob~ina z odlokom. Vprimeru, ko je stanovanjski sklad v ob~ini ustanovljen, se zanjegovo delovanje smiselno uporabljajo dolo~be, ki se nana-{ajo na stanovanjski sklad republike.

Pristojnosti in naloge ob~ine na stanovanjskem podro~juso primeroma na{tete v 97. ~lenu stanovanjskega zakona,njegov 98. ~len pa dolo~a, da ob~inski stanovanjski programsprejema ob~inska skup{~ina in z njim, na podlagi na~elnacionalnega stanovanjskega programa, konkretizira stano-vanjsko politiko ob~ine.

IS SML je po statutu (127. ~len) izvr{ilni organ skup-{~ine in je v okviru pravic in dol‘nosti mesta odgovorenskup{~ini za stanje v mestu, za izvr{evanje politike in izvr-{evanje zakonov, odlokov in drugih splo{nih aktov skup{~ineter za usmerjanje in usklajevanje dela mestnih upravnih or-ganov. Pri skrbi za izvajanje politike in izvr{evanje odlokovin drugih splo{nih aktov skup{~ine je IS SML pristojen:

– da predlaga skup{~ini dolo~itev politike in izdajo od-lokov in drugih splo{nih aktov,

– da dolo~a predloge planskih aktov mesta, predlagamestni prora~un in skrbi za njegovo izvr{evanje,

– da ukrepa v okviru svojih pooblastil oziroma predla-ga skup{~ini ustrezne ukrepe, kadar oceni, da se v mestu neizvaja dolo~ena politika, ne izvr{ujejo odloki in drugi splo{niakti ali da se ne izvr{ujejo planski akti,

– da izdaja predpise za izvr{evanje odlokov in drugihsplo{nih aktov skup{~ine (128. ~len statuta). IS SML izdaja

odredbe in navodila ter sprejema odlo~be in sklepe. Z odred-bo in navodilom podrobneje ureja in raz~lenjuje razmerja,dolo~ena z odlokom ter drugim splo{nim aktom skup{~ine,ureja pa tudi razmerja, za katera je poobla{~en z zakonom(129. ~len statuta).

Financiranje javne porabe v republiki in ob~inah oziro-ma mestu ureja zakon o financiranju javne porabe (Uradnilist RS, {t. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93; v nadaljevanju:ZFJP), ki dolo~a:

– vsi prihodki za financiranje javne porabe morajo bitizajeti v prora~unu (prvi odstavek 3. ~lena),

– v prora~unu se zagotavljajo sredstva za delo organov,za izvajanje nalog na podro~ju dru‘benih dejavnosti in gospo-darske infrastrukture, za intervencije v gospodarstvu in zadruge naloge republike oziroma ob~ine v skladu z zakonomoziroma odlokom skup{~ine ob~ine (drugi odstavek 3. ~lena),

– v prora~unu se izkazujejo vsi prihodki, ki pripadajorepubliki oziroma ob~ini in odhodki za posamezne namenefinanciranja javne porabe (prvi odstavek 11. ~lena),

– sredstva prora~una se uporabljajo za namene, ki sodolo~eni s posebnimi zakoni oziroma odloki ob~inske skup-{~ine (12. ~len),

– prora~un sprejema skup{~ina republike oziroma ob-~ine na predlog izvr{nega sveta (prvi odstavek 14. ~lena),

– z zakonom oziroma odlokom skup{~ine ob~ine selahko dolo~i poseben na~in financiranja posameznih javnihpotreb, ki terjajo zagotavljanje finan~nih sredstev za ve~ koteno leto (15. ~len).

Na~elo prora~unske enotnosti izhaja tudi iz prvegaodstavka 148. ~lena ustave, ob upo{tevanju finan~ne samo-stojnosti ob~in in mesta kot mestne ob~ine pri financira-nju zadev, ki so v njihovi pristojnosti (141. in 142. ~lenustave).Tudi sredstva, ki jih ob~ina oziroma njeni organidose‘ejo s svojo dejavnostjo, so praviloma prihodek njenegaprora~una (prvi odstavek 13. ~lena ZFJP). Z zakonom oziro-ma odlokom ob~inske skup{~ine se lahko dolo~ijo pogoji inna~in za uporabo teh prihodkov ter na~in za njihovo izka-zovanje v prora~unu (drugi odstavek 13. ~lena ZFJP).

Iz navedenega sledi, da IS SML nima pristojnosti zasprejem splo{nega akta, s katerim bi uredil vpra{anja, zaurejanja katerih je pristojna skup{~ina bodisi s prora~unombodisi s posebnim odlokom oziroma drugim splo{nim ak-tom. To pa pomeni, da izvr{ni svet v okviru svoje pristojno-sti za izvr{evanje prora~una (22. ~len ZFJP) v ~asu za~asnegafinanciranja ne more razporejati sredstev izven obsega innamenov, dolo~enih v prora~unu, na podlagi katerega sefinanciranje javne porabe za~asno nadaljuje. Prora~unskovirmiranje kot instrument za zagotavljanje prora~unskegaravnote‘ja je sicer v pristojnosti izvr{ilne oblasti (24. ~lenZFJP), ki pa lahko spreminja namen in vi{ino sredstev zaposamezne namene le v okviru skupnega obsega prora-~unskih sredstev in v okviru prora~unskih namenov. Tudidejstvo, da skup{~ina ‘e dalj ~asa ne deluje, zaradi ~esarmesto ‘e dve leti nima sprejetega prora~una, izvr{nemu svetutake pristojnosti ne daje. Nasprotno. Ustava v drugem od-stavku 148. ~lena za take primere predpisuje za~asno finan-ciranje javne porabe, vendar izklju~no kot “financiranje poprej{njem prora~unu”. Kot izhaja ‘e iz odlo~b ustavnegasodi{~a ob presoji ustavnosti na za~asno financiranje na-na{ajo~ih se ~lenov ZFJP (odlo~bi U-I-55/92 z dne 1. 10.1992 in U-I-22/93 z dne 1. 7. 1993), je pristojnost za spre-jemanje prora~una ena od najpomembnej{ih pristojnosti pred-stavni{kega telesa v predstavni{ki demokraciji. Zato je vpolo‘aju, ko predstavni{ko telo prora~una ni sprejelo, vdemokrati~ni ureditvi sprejemljivej{e, da se javna porabaza~asno financira v okviru postavk prej{njega prora~una (pot.i. prora~unskih dvanajstinah), ki ga je sprejelo predstavni{ko


telo, kot da bi “prora~unska oblast” tudi za~asno pre{la nakogarkoli drugega. Da bi pre{la na izvr{ni organ, nad kate-rim v takem ~asu ni kontrole predstavni{kega telesa, bi bilo vdemokrati~ni ureditvi {e posebej nesprejemljivo. V nasprot-ju s prej omenjenima odlo~bama ustavnega sodi{~a so torejstali{~a, ki jih je v tem postopku (v odgovoru na zahtevovlade) zastopal mestni izvr{ni svet: “Dejstvo, da skup{~inane deluje, ne more biti razlog, da se ustavi financiranje napodro~jih, ki so v pristojnosti mesta, saj bi to bistveno ogro-zilo oziroma sploh onemogo~ilo izvajanje nalog, za katereso sicer zagotovljena sredstva. V vmesnem ~asu je izvr{nisvet tisti organ, ki ima pravico in dol‘nost ustrezno razpore-jati prora~unska sredstva za izvajanje nalog v pristojnostimesta”. Ustavno sodi{~e to posebej poudarja zato, da ne bitudi v prihodnje prihajalo do napa~nega razumevanja innespo{tovanja njegovih odlo~itev o tem, kak{no za~asnofinanciranje v primeru nesprejetega prora~una je sprejem-ljivo v demokrati~ni ureditvi.

Ustava v drugem odstavku 3. ~lena uveljavlja na~elodelitve oblasti, ki je podlaga tudi za delitev pristojnosti medzakonodajno, izvr{ilno in sodno vejo oblasti. Na neposred-nih volitvah izvoljeno predstavni{ko telo opravlja zakonodaj-no (legislativno) funkcijo, izvr{ilna oblast pa po legalitet-nem na~elu deluje samostojno v okviru in na podlagi ustavein zakonov (drugi odstavek 120. ~lena ustave). Podzakonskipredpisi in drugi splo{ni akti, ki jih sprejema izvr{ilna ob-last, morajo biti v skladu z ustavo in zakoni (tretji odstavek153. ~lena ustave). Na~elo vezanosti izvr{ilne oblasti nazakon izklju~uje mo‘nost, da bi izvr{ni svet spreminjal alisamostojno urejal zakonsko materijo ali pa urejal razmerja,pravice in obveznosti, za katerih urejanje je po zakonupoobla{~en predstavni{ki organ. Izpodbijani za~asni pravil-nik ni v skladu z navedenimi ustavnimi dolo~bami, zato ga jeustavno sodi{~e odpravilo.

C)Ustavno sodi{~e je sprejelo to odlo~bo na podlagi 45.

~lena zakona o ustavnem sodi{~u (Uradni list RS, {t. 15/94)v sestavi: predsednik dr. Tone Jerov{ek in sodniki dr. PeterJambrek, mag. Matev‘ Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez[inkovec, dr. Lovro [turm, Franc Testen, dr. Lojze Ude indr. Bo{tjan M. Zupan~i~. Odlo~bo je sprejelo z osmimi gla-sovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik [turm.

[t. U-I-274/94Ljubljana, dne 22. decembra 1994.

Predsednikdr. Tone Jerov{ek l. r.

je Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in pri-vatizacijo (v nadaljevanju: agencija) pred vpisom preobliko-vanja v sodni register prilo‘iti dokumentacijo, ki je dolo~enas tem navodilom, odvisno od izbranega na~ina preobliko-vanja v skladu z dolo~bami uredbe o pripravi programapreoblikovanja in o izvedbi posameznih na~inov lastninske-ga preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, {t. 13/93, 45/93,55/93, 6/94, 43/94, 68/94), ki so navedene pri posameznihto~kah.

1. SPLO[NA DOKUMENTACIJA ZA VSE METODELASTNINJENJA

1.1. Dokazilo o objavi odobrenega programa preobli-kovanja v Uradnem listu Republike Slovenije in dnevnem~asopisu,

1.2. Ugotovitveni sklep organa upravljanja o opravljenipisni seznanitvi upnikov in denacionalizacijskih upravi-~encev po 57. ~lenu zakona o zadrugah z odobrenim pro-gramom preoblikovanja,

1.3. Dokazilo o prenosu za~asnic na Od{kodninski inPokojninski sklad.

1.4. Pogodba o prenosu in prodaji delnic, sklenjena sSkladom RS za razvoj.

1.5. Dokazilo o izvr{enem pla~ilu kupnine Skladu RSza razvoj (~e gre za gotovinske odkupe) in dokazilo o vlo‘kihv podjetje v primeru ve~anja lastni{kega kapitala.

1.6. Dokazilo o vpla~ilu kupnine na privatizacijskipodra~un podjetja, kadar gre za gotovinska pla~ila.

1.7. Specifikacija obveznosti podjetja, iz katere se jas-no vidi obveznosti, ki jih bodo udele‘enci uporabili za pla~ilav notranjem odkupu ter specifikacijo kupnine, ~e se ta sestojiiz ve~ vrst pla~il, kadar gre za vpla~ila po drugi, tretji, ~etrtiin {esti alineji sedmega odstavka 25. ~lena zakona o last-ninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, {t.55/92, 7/93, 31/93)

1.8. Potrdilo pristojnega organa o preknji‘bi certifika-tov.

1.9. Pogodbe o prenosih kapitala in sredstev, ki so bilaizvr{ena v okviru programa lastninskega preoblikovanja(kmetijska zemlji{~a, vrelci, kamnolomi, prenos terjatev innalo‘b na Sklad RS za razvoj,.....), ~e niso bile predlo‘ene ‘epred odobritvijo programa.

1.10. Akt o lastninskem preoblikovanju in statutdelni{ke dru‘be oziroma dru‘bena pogodba dru‘be z ome-jeno odgovornostjo

1.11. Sklep organa upravljanja o imenovanju za~asneganadzornega sveta in sklep o imenovanju za~asne uprave.

1.12. Poleg zgoraj na{tete dokumentacije, je zaradi vpi-sa v sodni register, v posebnem ovitku potrebno predlo‘itipo uskladitvi navedene dokumentacije {e naslednje listine:

– Izpolnjeno, podpisano in kolkovano vlogo za vpislastninskega preoblikovanja v sodni register, v dveh izvodih.

– Pooblastilo za odvetnika, ~e je vlogo podpisal od-vetnik

– Obrazce za vpis v sodni register v dveh izvodih: obr.SPR - list O, obr.SPR - list 1, obr.SPR - list 2 (kot ustano-vitelj se vpi{e Sklad RS za Razvoj), obr.UST - list 3, obr.SPR- list 4, obr.SPR - list 5 z dopisom v prostem tekstu:

“Vpi{e se lastninsko preoblikovanje na podlagi soglas-ja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo {t. .....,zdne....”.

– Akt o lastninskem preoblikovanju in statut delni{kedru‘be oziroma dru‘bena pogodba dru‘be z omejeno odgo-vornostjo v obliki notarskega zapisa

– Sklep organa upravljanja o imenovanju za~asneganadzornega sveta in sklep o imenovanju za~asne uprave z

231.

Na podlagi tretjega odstavka 20. ~lena zakona o lastnin-skem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, {t. 55/9, 7/93in 31/93) izdaja Agencija Republike Slovenije za prestruk-turiranje in privatizacijo po predhodnem soglasju Vlade Re-publike Slovenije z dne 28. 12. 1994

N A V O D I L Oo dokumentaciji, ki jo mora podjetje pred vpisom

lastninskega preoblikovanja v sodni register prilo‘itizahtevi za pridobitev soglasja agencije

1. ~lenPodjetje, ki izvede lastninsko preoblikovanje v skladu s

sprejetim programom preoblikovanja, mora zahtevi za soglas-


EM[O {tevilkami ~lanov uprave in nadzornega sveta inpotrdilom o dr‘avljanstvu za vse ~lane uprave

– Overjen podpis za vse ~lane uprave, ~e {e ni de-poniran pri sodi{~u.

– Obvestilo Zavoda za statistiko o mati~ni {tevilki pod-jetja.

– Potrdilo Slovenskega od{kodninskega sklada, da sodajatve v vi{ini 10% po zakonu o slovenskem od{kodnin-skem skladu (Uradni list RS, {t. 7/93 in 48/94) pla~ane

– ê se podjetje lastninsko preoblikuje tudi z metodove~anja lastni{kega kapitala je potrebno predlo‘iti {e:

– dokazilo o vpla~ilu denarja ali poro~ilo o revizijistvarnega vlo‘ka

– pogodbo o cesiji terjatve od upnika na podjetje, ~egre za konverzijo dolga v kapitalski dele‘

Ko Agencija po{lje vlogo za vpis v sodni register so-di{~u, v ovitek prilo‘i {e:

– soglasje agencije– s strani Agencije overjeno odobreno otvoritveno bi-

lanco

2. INTERNA RAZDELITEV DELNIC

2.1. Dokazilo o objavi javnega poziva upravi~encem dointerne razdelitve (25. ~len) ,

3. NOTRANJI ODKUP DELNIC

3.1. Dokazilo o objavi javnega poziva upravi~encem donotranjega odkupa (32. ~len) ,

3.2. Pisna izjava zastopnika podjetja o tem, da pri not-ranjem odkupu sodeluje ve~ kot tretjina zaposlenih v pod-jetju ( 32. ~len)

3.3. Sklep organa upravljanja o zamenjavi obveznic indrugih vrednostnih papirjev za delnice ter o dolo~itvi vred-nosti posameznih vrednostnih papirjev, na podlagi katere seopravi zamenjava (33. ~len), pri ~emer je potrebno predlo‘ititudi pismeno soglasje vsakega upnika k zamenjavi obveznosti(obveznic) za delnice.

3.4. Sprejeta pravila notranjega odkupa (36. ~len in 37.~len),

4. PRODAJA DELNIC PODJETJA

Na~ini prodaje (46. ~len) :4.1. Z ZBIRANJEM PONUDB:4.1.1. Kopija javno objavljenega oglasa za zbiranje

splo{nih ponudb /javni razpis/ ali kopije povabil za zbiranjeponudb z navedbo, komu so bile poslane, ter dokazilo ovarovanju zakonite predkupne pravice dr‘avljanov Repub-like Slovenije (53. ~len, 54. ~len) ,

4.1.2. Ponudbeni memorandum (55. ~len) ,4.1.3. Pisno obvestilo skladu o nameravani transakciji s

pozivom za imenovanje predsednika oziroma ~lana komisije(51. ~len) ,

4.1.4. Ugotovitveni sklep organa upravljanja podjetja otem, da sklad v zakonskem roku ni odgovoril na pisni poziv,ter sklep o imenovanju predsednika oziroma ~lana komisije(51. ~len) ,

4.1.5. Sprejeta pravila delovanja komisije (51. ~len) ,4.1.6. Pisno poro~ilo komisije o zbranih ponudbah ter o

postopku izbire ponudnika (51. ~len) ,4.1.7. Podpisana pogodba o prodaji delnic podjetja (46.

~len) .4.2. Z JAVNO PRODAJO DELNIC:

4.2.1. Kopija objavljenega poziva za vpisovanje delnic(58. ~len)

4.2.2. Prospekt za javno prodajo (58. ~len) ,4.2.3. Pisno soglasje Sklada RS za razvoj na prospekt

za javno prodajo delnic in dovoljenje Agencije za trg vred-nostnih papirjev (58. ~len),

4.2.4. Dokazilo o javni objavi izidov o uspehu javneprodaje (58. ~len).

4.2.5. Pogodba o izvedbi javne prodaje, sklenjene sSkladom RS za razvoj

4.4. NA JAVNI DRA@BI:4.4.1. Kopija objavljenega oglasa z objavo javne dra‘be

(64. ~len) ,4.4.2. Pisno obvestilo skladu o nameravani transakciji s



4.4.4. Zapisnik o poteku javne dra‘be (66. ~len) ,4.4.5. Kopije morebitnih ugovorov na zapisnik pod t~.

4.8.4. (66. ~len) ,4.4.6. Podpisana pogodba o prodaji delnic podjetja (67.

~len) .

5. PRODAJA VSEH SREDSTEV PODJETJA

5.1. Pisno obvestilo skladu o nameravani transakciji spozivom za imenovanje predsednika oziroma ~lana komisije(70. ~len ter 72. ~len) ,

5.2. Ugotovitveni sklep organa upravljanja podjetja otem, da sklad v zakonskem roku ni odgovoril na pisni poziv,ter sklep o imenovanju predsednika oziroma ~lana komisije(72. ~len)

5.3. Pisno poro~ilo komisije o zbranih ponudbah ter opostopku izbire ponudnika (72. ~len) ,

5.4. Pogodba o prenosu dru‘benega kapitala na sklad(73. ~len) ,

6. PREOBLIKOVANJE PODJETJA Z VEÂNJEMLASTNI[KEGA KAPITALA

6.1. Z ZBIRANJEM PONUDB6.1.1. Kopija javno objavljenega oglasa za zbiranje

splo{nih ponudb /javni razpis/ ali kopije povabil za zbiranjeponudb (53. ~len, 54. ~len) ,

6.1.2. Ponudbeni memorandum (55. ~len) ,6.1.3. Pisno obvestilo skladu o nameravani transakciji s



6.1.5. Sprejeta pravila delovanja komisije (51. ~len) ,6.1.6. Pisno poro~ilo komisije o zbranih ponudbah ter o

postopku izbire ponudnika (51. ~len),6.1.7. Podpisana pogodba o prodaji delnic podjetja (79.

~len) .6.2. Z JAVNO PRODAJO DELNIC:6.2.1. Kopija objavljenega poziva za vpisovanje delnic

(58. ~len)6.2.2. Prospekt za javno prodajo (58. ~len) ,6.2.3. Pisno soglasje sklada na prospekt za javno proda-

jo delnic in dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev(58. ~len),


6.2.4. Dokazilo o javni objavi izidov o uspehu javneprodaje (58. ~len),

6.2.5. Dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev6.3. NA JAVNI DRA@BI:6.3.1. Kopija objavljenega oglasa z objavo javne dra‘be

(64. ~len),6.3.2. Pisno obvestilo skladu o nameravani transakciji s

pozivom za imenovanje predsednika oziroma ~lana komisije(62. ~len),

6.3.3. Ugotovitveni sklep organa upravljanja podjetja otem, da sklad v zakonskem roku ni odgovoril na pisni poziv,ter sklep o imenovanju predsednika oziroma ~lana komisije(62. ~len),

6.3.4. Zapisnik o poteku javne dra‘be (66. ~len) ,6.3.5. Kopije morebitnih ugovorov na zapisnik pod t~.

4.6.4. (66. ~len) ,6.3.6. Podpisana pogodba o prodaji delnic podjetja (67.

~len).6.3.7. Dokazilo o izdanih dodatnih novih delnicah za

najmanj 10% obstoje~ega osnovnega kapitala podjetja (75.~len).

7. LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE PODJETIJ VME[ANI LASTNINI

– poleg ostale dokumentacije v skladu s temi navo-dili {e:

8.1. Sklep organa upravljanja podjetja o menjalnemrazmerju med dosedanjimi delnicami (dele‘i) podjetja, izda-nimi znanim lastnikom, in novimi delnicami dru‘be.

2. ~lenPodjetja, ki imajo na dan uveljavitve teh navodil ‘e

odobren program lastninskega preoblikovanja, predlo‘ijo di-sketo, ki jo dobijo na agenciji, z naslednjimi podatki o sred-stvih v ostalih republikah in obveznostih do ostalih republikbiv{e Jugoslavije na dan 1. 1. 1993:

– znesek morebitnih nematerialnih nalo‘b v realnoovrednoteni vi{ini

– znesek dolgoro~nih finan~nih nalo‘b, ugotovljen naosnovi bruto vrednosti nalo‘b od 1. 1. 1990 do 31. 12. 1992

– znesek terjatev (dolgoro~nih in kratkoro~nih) izposlovanja v ostalih republikah biv{e Jugoslavije v vi{inirealno revalorizirane bruto vrednosti terjatev od 1. 1. 1990do 31. 12. 1992 in bruto pla~il v tem obdobju;

– morebitni znesek ostalih obratnih sredstev po knjigo-vodski vrednosti na dan 31. 12. 1992;

– znesek realno ovrednotenih zalog po stanju na dan31. 12. 1992;

– znesek izvenposlovne aktive v realno ovrednotenivi{ini;

– znesek izvenbilan~ne aktive v realno ovrednotenivi{ini;

– znesek kratkoro~nih obveznosti do pravnih in fizi~nihoseb po knjigovodski vrednosti na dan 31. 12. 1992;

– znesek izvenposlovne pasive pravnih in fizi~nih osebpo knjigovodski vrednosti na dan 31. 12. 1992;

– znesek trajnih virov pravnih in fizi~nih oseb po knji-govodski vrednosti na dan 31. 12. 1992

Vsi zgoraj navedeni podatki morajo biti razdeljeni poposameznih republikah biv{e Jugoslavije, hkrati pa morajobiti iz njih razvidna tudi sredstva, ki so jih podjetja v skladuz 57. ~lenom uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvenebilance stanja (Uradni list RS, {t. 24/93, {t. 62/93, {t. 72/93,{t. 19/94, {t. 45/94) izlo~ila iz svojih sredstev.

3. ~lenZ dnem uveljavitve teh navodil prenehajo veljati na-

vodila o dokumentaciji, ki jo mora podjetje pred vpisomlastninskega preoblikovanja v sodni register prilo‘iti zahteviza pridobitev soglasja agencije, objavljenega v Uradnemlistu RS, {t. 51/93.

4. ~lenTo navodilo za~ne veljati naslednji dan po objavi v


PredsednikSveta Agencije

mag. Anton Rop l. r.

232.

Na podlagi 16. ~lena pravilnika o u~benikih (Uradni listRS, {t. 15/93 in 18/93) je Strokovni svet Republike Sloveni-je za vzgojo in izobra‘evanje sprejel

S K L E Po potrditvi u~benika Trdnost, ki ga je napisal dr. Franc

Cveta{

U~benik Trdnost se potrdi za predmet mehanika v 2.letniku v programu strojni tehnik.

[t. SS-601-87/94Ljubljana, dne 1. decembra 1994.

Namestnik predsednikaStrokovnega sveta

Republike Slovenije za vzgojoin izobra‘evanjeRudi Moge l. r.

233.


S K L E Po potrditvi priro~nika za u~itelje Fizika – Mehanika, ki

so ga napisali F. Toma‘i~ in sodelavci

Priro~nik Fizika – mehanika se potrdi kot priro~nik zau~itelje za pouk fizike v srednji {oli.


Namestnik predsednikaStrokovega sveta

Republike Slovenije za vzgojo inizobra‘evanje

Rudi Moge l. r.


234.


S K L E Po potrditvi u~benika Zbirke nalog za program lesarstvo,

ki ga je napisal Janez Kav~i~

U~benik Zbirka nalog za program lesarstvo se potrdi zastrokovno-teoreti~ne predmete od 1. do 4. letnika v progra-mu lesarstvo.




235.


S K L E Po potrditvi u~benika Pravo 4, ki ga je napisal Albin

Igli~arU~benik Pravo 4 se potrdi za pouk predmeta sociologi-

ja in pravo v 4. letniku za programa upravni tehnik inekonomsko-komercialni tehnik.

[t. SS-601-84/94Ljubljana, dne 1. decembra.


Republike Slovenije za vzgojoin izobra‘evanjeRudi Moge, l. r.

236.

Na podlagi 16. ~lena pravilnika o u~benikih (Uradni listRS, {t. 15/93 in 18/93) je Strokovni svet Republike Sloveni-je za vzgojo in izobraèvanje sprejel

S K L E Po potrditvi delovnega u~benika Naravoslovje in

poznavanje blaga I – Osnove poznavanja blaga, @ivila,ki ga je napisla Marjetka Godec

Delovni u~benik Naravoslovje in poznavanje blaga I –Osnove poznavanja blaga, @ivila se potrdi za predmet pozna-vanje blaga v programih trgovec, trgovska akademija,ekonomsko-komercialni tehnik, poslovni tajnik in trgovskaakademija.




BLED

237.

Na podlagi 64. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94 – odlo~ba Ustavnega sodi{~aRS, {t. 45/94 – odlo~ba US RS in 57/94) je ob~inski svetob~ine Bled na 1. seji dne 21. decembra 1994 sprejel

S T A T U T A R N I S K L E P

1. ~lenS tem statutarnim sklepom se za~asno, do sprejema

statuta ob~ine Bled, uredijo zadeve statutarne narave, ki sopotrebne za nemoteno delovanje ob~ine v prehodnem obdob-ju do sprejema ob~inskih statutov.

2. ~lenSede‘ ob~ine Bled je na Bledu, Cesta svobode 13.

3. ~lenDo dolo~itve ‘iga ob~ine Bled, organi ob~ine uporab-

ljajo dosedanji ‘ig Skup{~ine ob~ine Radovljica, ki je okro-

gle oblike z vsebino: Republika Slovenija, Skup{~ina ob~ineRadovljica.

4. ~lenS tem statutarnim sklepom se podalj{a, da sprejema

novih, smiselna uporaba in veljavnost predpisov Skup{~ineob~ine Radovljica in njenih organov.

5. ~lenFinanciranje ob~ine Radovljica bo potekalo v skladu z

zakonom o financiranju ob~in ter navodilom za odpiranjera~unov novih ob~in {t. 403-14/94 z dne 19. 12. 1994.

6. ~lenStatutarni sklep za~ne veljati takoj.

[t. 03-2/94-1Radovljica, dne 22. decembra 1994.

Predsedujo~iBogomir Vovk l. r.

ORGANI IN ORGANIZACIJE V OB INI


BOHINJ

238.

Na podlagi 64. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94 – odlo~ba Ustavnega sodi{~aRS, 45/94 – odlo~ba US RS in 57/94) je ob~inski svet ob~ineBohinj na 1. seji dne 22. decembra 1994 sprejel



statuta ob~ine Bohinj, uredijo zadeve statutarne narave, ki sopotrebne za nemoteno delovanje ob~ine v prehodnem obdob-ju do sprejema ob~inskih statutov.

2. ~lenSede‘ ob~ine Bohinj je v Bohinju, Triglavska c. 35,

Bohinjska Bistrica.

3. ~lenDo dolo~itve ‘iga v statutu ob~ine Bohinj, organi ob~ine

uporabljajo dosedanji ‘ig Skup{~ine ob~ine Radovljica, ki jeokrogle oblike z vsebino: Republika Slovenija, Skup{~inaob~ine Radovljica.

4. ~lenS tem statutarnim sklepom se podalj{a, do sprejema

novih, smiselna uporaba in veljavnost predpisov Skup{~ineob~ine Radovljica in njenih organov.


zakonom o financiranju ob~in ter navodilom za odpiranjera~unov novih ob~in, {t. 403-14/94 z dne 19. 12. 1994.


[t. 001-3/94Bohinj, dne 22. decembra 1994.

PredsednikJo‘e Cvetek l. r.

2. ~lenOsnutek bo javno razgrnjen v prostorih Krajevne skup-

nosti Dobova in na Zavodu za prostorsko na~rtovanjeSkup{~ine ob~ine Bre‘ice.

3. ~lenV ~asu javne razgrnitve bo Zavod za prostorsko na-

~rtovanje ob~ine Bre‘ice organiziral javno razpravo o os-nutku zazidalnega na~rta Dobova in o tem obvestil ob~ane inzainteresirane organizacije na krajevno obi~ajen na~in.

4. ~lenZainteresirani lahko v ~asu javne razgrnitve vpi{ejo

svoje pripombe in predloge v knjigo pripomb, ki bo namestih javne razgrnitve, ali pa jih pismeno posredujejo Za-vodu za prostorsko na~rtovanje ob~ine Bre‘ice.

Rok za pripombe in predloge pote~e trideseti dan javnerazgrnitve.

5. ~lenTa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

in za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu.Rok javne razgrnitve pri~ne te~i z dnem objave.

[t. 352-71/93-7Bre‘ice, dne 21. decembra 1994.

Predsednik IS SO Bre‘ice

Ciril Kole{nik, l. r.

BRE@ICE

239.

Na podlagi 37. ~lena zakona o urejanju naselij in drugihposegov v prostor (Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85 in 29/86ter Uradni list RS, {t. 26/90, 18/93 in 71/93) je Izvr{ni svetSkup{~ine ob~ine Bre‘ice na 95. seji dne 21. 12. 1994sprejel

S K L E Po javni razgrnitvi osnutka zazidalnega

na~rta Dobova

1. ~lenZa dobo 30 dni se javno razgrne osnutek zazidalnega

na~rta Dobova, ki ga je izdelal Elite d.o.o. decembra 1994.

CELJE

240.

P O R O ^ I L Oo izidu volitev ‘upana Mestne ob~ine Celje

v prvem in drugem krogu volitev

IPrvi krog volitev, dne 4. decembra 1994

Ob~inska volilna komisija Mestne ob~ine Celje je naseji dne 6. decembra 1994 na podlagi zapisnikov o deluvolilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja na volitvahdne 4. decembra 1994, ugotovila naslednje rezultate gla-sovanja ter izid volitev za ‘upana Mestne ob~ine Celje.

1Za volitve ‘upana Mestne ob~ine Celje je bilo oddanih

20.310 glasov, od tega je bilo veljavnih 18.243 glasov, 2.067glasov pa je bilo neveljavnih.

2Posamezni kandidati za ‘upana so dobili naslednje {te-

vilo glasov:

1. Gregor Urani~ 432 2,37%2. dr. Janez Tasi~ 2538 13,91%3. Jo‘ef Jarh 720 3,95%4. Jo‘e Zim{ek 5090 27,90%5. Franc Lemut 1600 8,77%6. Anton Rojec 2562 14,04%


7. @arko Prezelj 311 1,70%8. Erih Janez Gril 2297 12,59%9. Matja‘ @eleznik 652 3,57%10. Franc Knafelc 2041 11,19%

3Volilna komisija je na podlagi 107. ~lena zakona o

lokalnih volitvah (Uradni list RS, {t. 72/93, 7/94 in 33/94)ugotovila, da nih~e od kandidatov ni dobil potrebne ve~ineglasov. Zaradi tega je skladno s 107. ~lenom navedenegazakona razpisala drugi krog volitev za ‘upana Mestne ob~ineCelje, in sicer za nedeljo, dne 18. decembra 1994.

4V drugi krog volitev sta se uvrstila kandidata, ki sta

dobila najve~ glasov in to:1. Jo‘e Zim{ek s 5090 dobljenimi glasoviin2. Anton Rojec z 2562 dobljenimi glasovi.

IIDrugi krog volitev, dne 18. decembra 1994

Ob~inska volilna komisija Mestne ob~ine Celje je naseji dne 19. 12. 1994 na podlagi zapisnikov o delu volilnihodborov pri ugotavljanju izida glasovanja na volitvah dne18. decembra 1994, ugotovila naslednje rezultate glasovanjater izid volitev za ‘upana Mestne ob~ine Celje.

1Za volitve ‘upana Mestne ob~ine Celje je bilo oddanih

12.883 glasov, od tega je bilo veljavnih 12.132 glasov, 751glasov pa je bilo neveljavnih.

2Kandidata za ‘upana Jo‘e Zim{ek in Anton Rojec sta

dobila naslednje {tevilo glasov:

1. Jo‘e Zim{ek 7490 61,74%2. Anton Rojec 4642 38,26%

3Ob~inska volilna komisija Mestne ob~ine Celje je na

podlagi 107. ~lena zakona o lokalnih volitvah ugotovila, daje za ‘upana Mestne ob~ine Celje izvoljen Jo‘e Zim{ek, roj.11. 3. 1944, stanujo~ Celov{ka 9 Celje, ki je dobil ve~inooddanih veljavnih glasov.

[t. 00800-2/94Celje, dne 19. decembra 1994.

^lani Ob~inska volilna komisijaRobert Ker{ l. r. Mestne ob~ine CeljeRado Bu‘an l. r. Predsednik

Matev‘ @ugelj, dipl. jur. l. r.

Namestnica predsednikaPetra Robi~ l. r.

~lena statuta ob~ine Cerknica (Uradni list SRS, {t. 46/82) jeIzvr{ni svet Skup{~ine ob~ine Cerknica na 49. redni seji dne27. 12. 1994 sprejel

S K L E Po spremembi sklepa o javni razgrnitvi osnutka

ureditvenega na~rta Stari trg

ISklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega na~rta

Stari trg (Uradni list RS, {t. 30/94, 52/94) se v III. to~kispremeni tako, da se glasi:

Javna razgrnitev bo trajala 30 dni.

IITa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

in za~ne veljati naslednji dan po objavi.

[t. 352-2/94-1Cerknica, dne 27. decembra 1994.

PredsednikIzvr{nega sveta

Skup{~ine ob~ine CerknicaMaksimiljan Tur{i~, dipl. in‘. l. r.

242.

Na podlagi 37. ~lena zakona o urejanju naselij in drugihposegov v prostor (Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85, 29/86,Uradni list RS, {t. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 71/93) ter 168.~lena statuta ob~ine Cerknica (Uradni list SRS, {t. 46/82) jeIzvr{ni svet Skup{~ine ob~ine Cerknica na 49. redni seji dne27. 12. 1994 sprejel

S K L E Po javni razgrnitvi osnutka ureditvenega na~rta dela

naselja Cerknica 16C, 18C

IOsnutek ureditvenega na~rta dela naselja Cerknica 16C,

18C, ki ga je izdelalo podjetje AREA – LINE v mesecudecembru 1994, se javno razgrne.

IIOsnutek ureditvenega na~rta iz I. to~ke bo javno razgr-

njen v prostorih ob~ine Cerknica in v prostorih Krajevneskupnosti Cerknica.

IIIJavna razgrnitev bo trajala 30 dni od dneva objave tega

sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.

IVPodjetja, organizacije, organi, dru{tva in ob~ani lahko

v ~asu javne razgrnitve podajo pisne pripombe in predlogena kraju razgrnitve ali pa jih po{ljejo pismeno na ob~inoCerknica.

VTa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

in za~ne veljati naslednji dan po objavi.

CERKNICA

241.

Na podlagi 37. ~lena zakona o urejanju naselij in drugihposegov v prostor (Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85, 29/86,Uradni list RS, {t. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 71/93) ter 168.


[t. 352-1/94-1Cerknica, dne 27. decembra 1994.


Skup{~ine ob~ine CerknicaMaksimiljan Tur{i~, dipl. in‘. l. r.

243.

P O R O ^ I L Oo izidu lokalnih volitev za ‘upana v ob~ini Cerknica

Ob~inska volilna komisija Cerknica je na seji dne 6.decembra 1994 na podlagi zapisnikov o delu volilnih od-borov ter zapisnikov o ugotavljanju izidov glasovanja zavolitve ‘upana na lokalnih volitvah dne 4. 12. 1994 ugotovi-la, da noben kandidat ni dobil ve~ine glasov, zato se je dne18. 12. 1994 na podlagi 107. ~lena zakona o lokalnih volitvah(Uradni list RS, {t. 72/93, 7/94 in 33/94) opravil drugi krogvolitev med kandidatoma, ki sta dobila najve~ glasov.

To sta:1. Valentin Schein2. Janez ObrezaOb~inska volilna komisija Cerknica je na seji dne 20.

decembra 1994 na podlagi zapisnikov o delu volilnih od-borov ter zapisnikov o ugotavljanju izidov glasovanja zavolitve ‘upana na lokalnih volitvah dne 18. 12. 1994 ugo-tovila:

1. voliti je imelo pravico skupaj 7647 volivcev;2. glasovalo je 4597 volivcev, to je 60,12 %;3. dva volivca sta glasovala po po{ti;4. neveljavnih glasovnic je bilo 154;5. Valentin Schein je dobil 2631 glasov ali 59,22 %;6. Janez Obreza je dobil 1812 glasov ali 40,78 %.Na podlagi 107. ~lena zakona o lokalnih volitvah je bil

izvoljen za ‘upana ob~ine Cerknica Valentin Schein, roj. 6.5. 1960, Cerknica, Hribarjeva 10.

[t. 008/94-2Cerknica, dne 21. decembra 1994.

Tajnica PredsednicaOlga Smodila l. r. Ob~inske volilne komisije

ob~ine CerknicaLiljana Tomi~ l. r.

^laniIgor Gornik l. r.

Mojmir Jovi~ l. r.Zvonka Gode{a l. r.

S K L E Po za~asnem financiranju javne porabe v ob~ini

^rnomelj

1. ~lenPotrebe dr‘avnih organov in drugih porabnikov sred-

stev javne porabe v ob~ini ^rnomelj se v prvem trimese~ju1995 oziroma do sprejetja prora~una ob~ine ^rnomelj zaleto 1995 za~asno financira po dvanajstinah predvidene do-voljene porabe za leto 1994.

2. ~lenIzdatki, izvr{eni po tem sklepu so sestavni del prora~una

ob~ine ^rnomelj za leto 1995 in se morajo izkazati v njego-vem zaklju~nem ra~unu.


Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1995.

[t. 401-3/94^rnomelj, dne 23. decembra 1994.

PredsednikAndrej Kav{ek l. r.

245.

Na podlagi 140. ~lena ustave Republike Slovenije(Uradni list RS, {t. 33/91) in dolo~b VIII. poglavja zakona olokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/94, 57/94) jeOb~inski svet ob~ine ^rnomelj na seji dne 23. 12. 1994sprejel naslednji

S K L E P

IPredpisom, ki so na obmo~ju ob~ine ^rnomelj veljali

do sprejetja zakona o ustanovitvi ob~in in dolo~itvi njihovihobmo~ij (Uradni list RS, {t. 60/94, 69/94) oziroma do konsti-tuiranja organov ob~ine ^rnomelj kot lokalne samoupravneskupnosti, se podalj{a veljavnost in veljajo tudi vnaprej naobmo~ju ob~ine ^rnomelj kot lokalne samoupravne skup-nosti vse do sprejetja statuta ob~ine ^rnomelj in drugihpredpisov, ki bodo urejali lokalne zadeve javnega pomena inso opredeljene v 21. ~lenu zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/94, 57/94) ter drugih sistemskih za-konih.

IITa sklep za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije, uporablja pa se takoj.


PredsednikAndrej Kav{ek l. r.

246.

Na podlagi 40. ~lena statuta ob~ine ^rnomelj (Uradnilist RS, {t. 3/93) je Izvr{ni svet Skup{~ine ob~ine ^rnomeljna seji dne 9. 11. 1994 sprejel

^RNOMELJ

244.

Na podlagi 17. ~lena zakona o financiranju javne po-rabe (Uradni list RS, {t. 48/90, 34/91, 30/92, 7/93) in sklad-no z dolo~bami zakona o financiranju ob~in je Ob~inski svetob~ine ^rnomelj na seji dne 23. 12. 1994 sprejel


S K L E Po pove~anju cen ogrevanja

Izvr{ni svet ob~ine rnomelj sogla{a s pove~anjem cenogrevanja iz kotlovnice ârdak ^rnomelj, ki od 1. 10. 1994dalje zna{a 98,50 SIT.

Kurilna sezona traja 12 mesecev.

[t. 385-6/94^rnomelj, dne 9. novembra 1994.

PredsednikIzvr{nega svetaSO ^rnomelj

Anton Horvat, dipl. ek. l. r.

247.

Na podlagi 2. ~lena zakona o planiranju in urejanjuprostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, {t. 48/90),37. ~lena zakona o urejanju naselij in drugih posegov vprostor (Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradnilist RS, 26/90) in 40. ~lena statuta ob~ine ^rnomelj (Uradnilist RS, {t. 3/93) je Izvr{ni svet Skup{~ine ob~ine ^rnomeljna seji dne 15. 12. 1994 sprejel

S K L E Po javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih

pogojev za obmo~ji Krajevnih skupnosti Sinji vrh inVinica

tersprememb in dopolnitev prostorskih sestavin

dolgoro~nega plana ob~ine ^rnomelj za obdobje1986-2000

1Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogo-

jev za obmo~ji Krajevnih skupnosti Sinji vrh in Vinica tersprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro~negaplana ob~ine rnomelj za obdobje 1986-2000, katere je izde-lal Urbanisti~ni in{titut RS Ljubljana pod {t. 1550 v decem-bru 1994.

2Osnutki bodo razgrnjeni v prostorih ob~ine ^rnomelj v

delovnem ~asu upravnih organov in na sede‘ih Krajevnihskupnosti Sinji vrh in Vinica.

Osnutka bosta razgrnjena 30 dni po za~etku veljavnostitega sklepa.

3Med javno razgrnitvijo osnutkov se skli~eta javni ob-

ravnavi. Javno obravnavo organizirata krajevni skupnosti,potrebne strokovne razlage pa zagotovi Oddelek za lokalnirazvoj ob~ine ^rnomelj.

O ~asu in kraju javne razgrnitve in javne obravnavemorajo biti zainteresirani ob~ani na primeren na~in obve-{~eni.

4Pisne pripombe in predloge na osnutka podajo zaintere-

sirani na Oddelku za lokalni razvoj ob~ine ^rnomelj.Rok za oddajo pripomb pote~e zadnji dan javne raz-

grnitve.

5Ta sklep za~ne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.



Skup{~ine ob~ine ^rnomeljAnton Horvat, dipl. ek. l.r.

GORENJA VAS–POLJANE

248.

Na podlagi 3. in 65. ~lena zakona o referendumu in oljudski iniciativi (Uradni list RS, {t. 15/94), 3. ~lena zakonao samoprispevku (Uradni list RS, {t. 35/85) in 34. ~lenastatuta KS Poljane je delni zbor krajanov vasi Dolenje Brdodne 17. 12. 1994 sprejel

S K L E Po razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka

1. ~lenRazpi{e se referendum za uvedbo samoprispevka v delu

KS Poljane, naselje Dolenje Brdo (hi{ne {t. 13, 13/a in16–20).

2. ~lenSredstva krajevnega samoprispevka se namenijo za ob-

novo krajevne ceste Prelaze–Ko{enije na Dolenjem Brdu, insicer rekonstrukcija in asfaltiranje vozi{~a v dol‘ini 400 m.

3. ~lenReferendum bo 29. 1. 1995 v prostorih stanovanjske

hi{e Oblak Franca ml., Dolenje Brdo n.h.

4. ~lenSamoprispevek se uvede za obdobje treh let, to je od

1. 2. 1995 do 31. 1. 1998.

5. ~lenZa realizacijo referendumskega programa je potrebno

zbrati 5,383.058 SIT, od tega zneska bo iz samoprispevkazagotovljeno 3,588.705 SIT, preostali del pa bo KS zbrala ssredstvi {ir{e dru‘bene skupnosti.

6. ~lenSamoprispevek bodo pla~evala gospodinjstva, ki imajo

stalno bivali{~e v delu KS, za katerega je razpisan referen-dum in lastnika nepremi~nin na tem obmo~ju, ki tu nimatastalnega bivali{~a. Seznam zavezancev je potrdil zbor kra-janov 17. 12. 1994.

Zavezanci bodo pla~evali samoprispevek po naslednjihmerilih:

Vsako gospodinjstvo (pod h. {t. 13, 13/a ter 17-19),lastnik nove stanovanjske hi{e (Franc Oblak ml.) ter lastnikvikenda (Ana Grasselli) h. {t. 16, pla~ujejo samoprispevek v36 zaporednih mese~nih obrokih, s tem, da prvi (februarski)obrok za vsakega zna{a 10.500 SIT. Gospodinjstvo pod h. {t.


20 pla~uje samoprispevek prav tako v 36 obrokih, s tem daprvi obrok zna{a 5.250 SIT.

Znesek vsakega naslednjega obroka se pri vseh zave-zancih mese~no popravlja v skladu z rastjo cen na drobno(R) v preteklem mesecu. Posamezni obroki zapadejo v pla~ilodo konca teko~ega meseca.

7. ~lenVsem zavezancem iz 6. ~lena tega sklepa obra~unava in

odteguje samoprispevek na osnovi izstavljenih polo‘nic ra-~unovodska slu‘ba KS Poljane.

Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem‘iro ra~unu.

8. ~lenZavezanci so dol‘ni poravnati zapadlo obveznost v

roku, ki je dolo~en v tem sklepu, sicer se jih bremeni zzamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. Morebitna iz-terjava bo opravljena v skladu z zakonom o davkih ob~anovpreko davkoizterjevalca.

9. ~lenZbiranje in uporabo zbranih sredstev bo nadziral svet

KS Poljane in gradbeni odbor za ureditev ceste. Gradbeniodbor, ki je odgovoren tudi za izvajanje del, ki se financirajoiz sredstev zbranega samoprispevka, je dol‘an po kon~anemzbiranju smoprispevka dati poro~ilo zboru krajanov tegaobmo~ja o vi{ini in porabi teh sredstev.

10. ~lenPravico glasovanja na referendumu imajo vsi ob~ani v

tem delu KS, ki so vpisani v splo{nem volilnem imeniku terlastnika nepremi~nin, ki tukaj nimata stalnega bivali{~a.

11. ~lenNa referendumu se glasuje neposredno in tajno z gla-

sovnico, na kateri je naslednje besedilo:

KRAJEVNA SKUPNOST POLJANEGLASOVNICA

Za referendum dne 29. januarja 1995 o uvedbi kra-jevnega samoprispevka za dobo od 1. 2. 1995 do 31. 1. 1998v delu Dolenjega Brda za financiranje obnove ceste Prelazedo Ko{enije.

glasujem

ZA PROTI

Glasujete tako, da obkro‘ite besedo ZA, ~e se strinjatez uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkro‘ite bese-do PROTI, ~e se z uvedbo samoprispevka ne strinjate.

12. ~lenZa vse ostalo, kar ni s tem sklepom posebej dolo~eno,

se smiselno uporabljajo dolo~ila zakona o samoprispevku(Ur. l. RS, {t. 35/85).

13. ~len

Ta sklep za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.

Krajevna skupnost PoljanePredsednik sveta KSRoman Dolenec l. r.

GORNJA RADGONA

249.

P O R O ^ I L Oo izidu volitev ‘upana ob~ine Gornja Radgona

Ob~inska volilna komisija Gornja Radgona je na seji,dne 5. decembra 1994 na podlagi zapisnikov o delu volilnihodborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve ‘upanaob~ine Gornja Radgona, na volitvah, dne 4. decembra 1994ugotovila:

I1. Na volitvah 4. decembra 1994 je imelo pravico voliti

10025 volivcev2. Glasovalo je 6.083 volivcev ali 60,68% od vseh

volivcev, ki so imeli volilno pravico.Veljavnih je bilo 5.766 glasovnic.Neveljavnih je bilo 317 glasovnic.

IIPosamezni kandidati za ‘upana so dobili naslednje {te-

vilo glasov:1. Marjan Banfi 402 glasov (6,97%)2. Slavko Frank 118 glasov (2,05%)3. Du{an Jo{t 659 glasov (11,43%)4. Branko Kocbek 695 glasov (12,05%)5. Zmagomir Kralj 426 glasov (7,39%)6. Miha Vodenik 2.124 glasov (36,84%)7. Anton Tropenauer 1.342 glasov (23,27%)

IIINa podlagi 107. ~lena zakona o lokalnih volitvah (Urad-

ni list RS, {t. 72/93, 7/94 in 33/94) je ob~inska volilnakomisija ugotovila, da noben kandidat ni dobil ve~ine ve-ljavnih glasov, zato se opravi drugi krog volitev med nasled-njima kandidatoma, ki sta dobila najve~ glasov:

Miha Vodenik inAnton TropenauerDrugi krog volitev za ‘upana se opravi 18. 12. 1994.

IVOb~inska volilna komisija Gor. Radgona je na seji, dne

21. 12. 1994 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborovpri ugotavljanju izida glasovanja za volitve ‘upana (drugikrog) ob~ine Gor. Radgona, dne 18. decembra 1994 ugo-tovila:

1. Na volitvah 18. decembra 1994 je imelo pravicovoliti 10034 volivcev.

2. Glasovalo je 5.183 volivcev ali 51,65% od vsehvolivcev, ki so imeli volilno pravico.

Veljavnih je bilo 5.065 glasovnicNeveljavnih je bilo 118 glasovnic.

VPosamezna kandidata sta dobila naslednje {tevilo gla-

sov:1. Miha Vodenik 3.339 glasov (65,92%)2. Anton Tropenauer 1.726 glasov (34,07%)

VINa podlagi 107. ~lena zakona o lokalnih volitvah (Urad-

ni list RS, {t. 72/93, 33/94, 33/94) je ob~inska volilna komi-sija ugotovila, da je za ‘upana ob~ine Gornja Radgona iz-


voljen Miha Vodenik, rojen 9. 9. 1944, stanuje Mele 20/c,Gornja Radgona, ki je dobil ve~ino veljavnih glasov.

[t. 45/94-OVKGornja Radgona, dne 21. decembra 1994.

^lani PredsednikTatjana Petek l. r. ob~inske volilne

Silva [trucl l. r. komisije G. RadgonaMarjan Ed{id l. r. Branko Borko l. r.

IDRIJA

250.

Na podlagi 3. 8. ~lena zakona o samoprispevku (Uradnilist SRS, {t. 35/85 in 48/86), 3. in 56. ~lena zakona o referen-dumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, {t. 15/94), sklepao razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevkav denarju za obmo~je zaselka Zabreznica in Orehov{ka grapain poro~ila o izidu glasovanja na referendumu dne 22. 11.1994 ter v skladu z dolo~bami statuta Krajevne skupnostiOrehek–Jesenica so krajani zaselka Zabreznica in Orehov-ska grapa na zboru krajanov dne 22. 11. 1994 sprejeli

S K L E Po uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju naobmo~ju zaselka Zabreznica in Orehovska grapa

1. ~lenZa obmo~je zaselka Zabreznica in Orehovska grapa je

uveden samoprispevek v denarju za obdobje petih let, insicer od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1999. Za raz{iritev in asfalta-cijo ceste Reka - Orehovska grapa.

2. ~lenSkupna vrednost investicije, ki je v srednjero~nem planu

Krajevne skupnosti Orehek zna{a 7 mio SIT. Iz krajevnegasamoprispevka bo zagotovljenih 5 mio SIT, preostali del pabodo krajani prispevali z delom in iz drugih virov.

3. ~lenSamoprispevek bodo pla~evali krajani, ki imajo v ~asu

uvedbe samoprispevka na obmo~ju zaselka Zabreznica inOrehovska grapa stalno ali za~asno prebivali{~e oziroma, ~eso na tem obmo~ju lastniki doma~ij ali vikendov in sicer:Krajani hi{nih {tevilk Orehek 28, 31, 32, 33, 34, 35, 35a, 36,37, 37a, 38, in hi{ne {tevilke Ravne 51, 52 in 53 ter lastnikvikenda Obid Jo‘e iz Deskel.

4. ~lenSamoprispevek bodo pla~evali krajani po naslednjem:– krajani, ki prejemajo pla~o iz delovnega razmerja pri

pravnih osebah ali zasebnih delodajalcih oziroma nadome-stilo pla~e, v vi{ini 6% od pla~e in nadomestil, zmanj{anihza davek od oseb nih prejemkov in prispevkov za socialnovarnost;

– krajani, ki prejemajo osebno ali dru‘insko pokojnino,vvi{ini 6%, zmanj{ano za davek od osebnih prejemkov inprispevkov za socialno varnost;

– krajani, ki so zavezanci za davek, od opravljanja de-javnosti, od neto zavarovalne osnove po stopnji 6%;

– krajani, ki so zavezanci za davek od kmetijske de-javnosti, v vi{ini 10% od letnega KD negoznih in gozdnihpovr{in;

– krajan Obid Jo‘ef - lastnik po~itni{ke hi{ice po stop-nji 3% od pokojnine.

5. ~lenPla~ila krajevnega samoprispevka so opro{~eni zave-

zanci, ki jih dolo~a zakon o samoprispevku.

6. ~lenPla~ane zneske samoprispevka se od{teje od osnove za

dohodnino (7. ~len zakona o dohodnini, Uradni list RS, {t.48/90 in 34/92).

7. ~lenSamoprispevek obra~unava in odteguje izpla~evalec

pla~ oziroma pokojnin. Samoprispevek od drugih dohodkovin osnov obra~unava in odteguje RUJP izpostava Idrija inZPIZ.

8. ~lenS sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na poseb-

nem ra~unu KS, bo upravljal gradbeni odbor, ki je odgo-voren za pravilno in namensko uporabo sredstev samopri-spevka. O zbranih in porabljenih sredstvih poro~a krajanomnajmanj enkrat letno.



Orehek, dne 22. novembra 1994.

Predsednik Krajevne skupnosti

Orehek–Jesenica Sre~ko [tucin l. r.

251.

P O R O ^ I L Oo izidu glasovanja na referendumu 20. 11. 1994 zauvedbo krajevnega samoprispevka v denarju na

obmo~ju zaselka Zabreznica in Orehovska grapa zaraz{iritev in asfaltacijo ceste Reka–Orehovska grapa

INa obmo~ju zaselka Zabreznica in Orehovska grapa so

bili na referendumu dne 20. 11. 1994 ugotovljeni naslednjiizidi glasovanja:

– v volilni imenik je bilo vpisanih 44 volivcev– s potrdilom ni glasoval nih~e– skupno je glasovalo 41 volilcev– ZA uvedbo samoprispevka je glasovalo 29 volivcev

ali 70,73%– PROTI uvedbi samoprispevka je glasovalo 12 vo-

livcev ali 29,26%– Neveljavnih glasnovnic ni bilo.

IIVolilna komisija KS Orehek–Jesenica je v skladu 23.

~lenom zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradnilist RS, {t. 15/94), ugotavlja, da je za uvedbo krajevnega


samoprispevka za obmo~je zaselka Zabreznica in Orehovskagrapa glasovalo ve~ina krajanov, ki imajo pravico glasovatiin, da se samoprispevek lahko uvede.

Orehek, dne 22. novembra 1994.

Predsednikvolilne komisije

Sre~ko [tucin l. r.

KRANJ

253.

S K L E Po pe~atu Mestne ob~ine Kranj

Mestna ob~ina Kranj ima pe~at okrogle oblike premera33 mm z napisom po obodu: REPUBLIKA SLOVENIJA.Znotraj tega napisa je po obodu {e napis: MESTNA OBÎNAKRANJ. V sredini pe~ata je kranjski grb – orla, ki je za{~itenz ob~inskim odlokom. V spodnjem delu pe~ata je napis:@UPAN.

Kranj, dne 4. januarja 1995.

@upanMestne ob~ine Kranj

Vitomir Gros, dipl. in‘. l. r.

LENART

254.

Na podlagi 367. ~lena statuta ob~ine Lenart (Uradni listSRS, {t. 4-258/81, 13-801/82, 1-53/83 in 9-524/86), 3. in 6.~lena odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stro{kov privzdr‘evanju skupnih objektov in naprav na melioracijskihobmo~jih (Uradni list SRS, {t. 30/87) je Izvr{ni svet Skup-{~ine ob~ine Lenart na seji dne 15. decembra l994 sprejel

O D R E D B Oo zagotavljanju sredstev za kritje stro{kov privzdr‘evanju skupnih objektov in naprav na

melioracijskih obmo~jih v ob~ini Lenart

1. ~lenS to odredbo se dolo~a vi{ina prispevka za zagotavlja-

nje sredstev za kritje stro{kov pri vzdr‘evanju skupnih ob-jektov in naprav na posameznih melioracijskih obmo~jihob~ine Lenart za leto 1995.

2. ~lenVi{ina prispevka za leto 1995 je za posamezna meli-

oracijska obmo~ja naslednja:a) za melioracijsko obmo~je Go~ova 515 SIT/hab) za melioracijsko obmo~je

Zamarkova-Voli~ina 968 SIT/hac) za melioracijsko obmo~je [etarova 742 SIT/had) za melioracijsko obmo~je Globovnica 352 SIT/ha

3. ~lenTa odredba pri~ne veljati naslednji dan po objavi v


[t. 32104-1/93Lenart, dne 15. decembra l994.


Skup{~ine ob~ine LenartAvgust Zavernik, dipl. in‘. l. r.

LENDAVA

255.

Na podlagi 64. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94 – odlo~ba US RS, {t. 45/94 –odlo~ba US RS in {t. 57/94) je Ob~inski svet ob~ine Lenda-va, na 1. seji dne 23. 12. 1994 sprejel


1. ~lenS tem sklepom se za~asno urejajo vpra{anja, ki so

pomembna za organizacijo in delovanje ob~ine do sprejetjastatuta in drugih splo{nih aktov za posamezna podro~ja iznjene pristojnoti.

2. ~lenSplo{ni akti dosedanje ob~ine Lendava se smiselno upo-

rabljajo, dokler ni z novimi odlo~itvami ob~inskega svetaposamezno vpra{anje na novo urejeno.

JESENICE

252.

Na podlagi 10. ~lena odloka o prora~unu ob~ine Jeseniceza leto 1994 (Uradni list RS, {t. 17/94) je Izvr{ni svet Skup{~ineob~ine Jesenice na 152. seji dne 20. 12. 1994 sprejel

S K L E Po II. renominaciji in prerazporeditvi sredstev prora~una

ob~ine Jesenice za leto 1994

1. ~lenNa podlagi izra~una dolo~enega obsega javne porabe

ob~in za leto 1994 in ocenjenih drugih prihodkov prora~unaob~ine Jesenice za leto 1994 zna{ajo skupni prihodkiprora~una ob~ine Jesenice za leto 1994 1.447,439.000 SIT,vsi prihodki javne porabe pa 1.546,523.000 SIT. Skupniodhodki prora~una zna{ajo 1.401,086.000 SIT, skupniodhodki javne porabe pa 1.500,170.000 SIT.

2. ~lenPregleda renominiranih prihodkov in odhodkov

prora~una ob~ine Jesenice za leto 1994 in obrazlo‘itev kpregledoma sta sestavna dela tega sklepa.

3. ~lenSklep za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu


[t. 403-04/93Jesenice, dne 20. decembra 1994.

PodpredsednikIzver{nega sveta

Skup{~ine ob~ine Jesenicemag. Vitomir Pretnar l. r.


3. ~lenSede‘ nove ob~ine Lendava je v Lendavi, Trg Ljudske

pravice 5.

4. ~lenDo dolo~itve pe~ata ob~ine s statutom, se za izdajanje

sklepov in drugih posami~nih aktov ob~inskega sveta uporab-lja pe~at Ob~inske volilne komisije Lendava.

Na narodnostno me{anih obmo~jih se uporablja pe~at vslovenskem in mad‘arskem jeziku.

5. ~lenZa ureditev vpra{anj s podro~ja organizacije in na~ina

dela ob~inskega sveta, sprejema ob~inski svet za~asniposlovnik.

6. ~lenIzvajanje strokovnih opravil za podro~je gospodarskih

javnih slu‘b in podro~je dru‘benih dejavnosti opravljajoza~asno do oblikovanja ob~inske uprave s statutom, po po-oblastilu ‘upana in na stro{ke ob~ine, strokovni delavciUpravne enote Lendava.

7. ~lenTa statutarni sklep velja takoj, ko ga sprejme ob~inski

svet in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

[t. 013-1/95-[DLendava, dne 3. januarja 1995.

@upanob~ine Lendava

Jo‘ef Kocon l. r.

LITIJA

256.

Na podlagi 64. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94, 45/94 odl. US RS in 57/94)je Ob~inski svet ob~ine Litija na 1. seji dne 22. 12. 1994sprejel

Z A ^ A S N I S T A T U T A R N IS K L E P

1. ~lenSede‘ ob~ine Litija je v Litiji, Jerebova ulica {t. 14.

2. ~lenDo sprejema novega ‘iga ob~ine, se uporablja sedanji

‘ig ob~ine Litija z napisom “SKUP[ÎNA OBÎNE LI-TIJA”.

3. ~lenTa sklep je sprejet, ko ga z 2/3 ve~ino vseh ~lanov

sprejme ob~inski svet in za~ne veljati z objavo v Uradnemlistu.

[t. 013-1/95Litija, dne 22. decembra 1994.

PredsednikOb~inskega sveta ob~ine Litija

Franci Rokavec l. r.

LJUTOMER

257.Na podlagi 3. in 14. ~lena zakona o financiranju javne

porabe (Uradni list RS, {t. 48/90 in 34/91-I in 30/92) ter 2.~lena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pristoj-nostih in na~inu dela zborov Skup{~ine ob~ine Ljutomer(Uradni list RS, {t. 18/90, 17/91 in 9/93), je Skup{~inaob~ine Ljutomer na seji zbora zdru‘enega dela, zbora kra-jevnih skupnosti in dru‘benopoliti~nega zbora dne 21. 12.1994 sprejela

O D L O Ko spremembah odloka o prora~unu ob~ine Ljutomer za

leto 1994

1. ~lenSpremeni se 2. ~len odloka o prora~unu ob~ine Lju-

tomer za leto 1994 (Uradni list RS, {t. 20/94) tako, da seglasi:

“Skupni prihodki ob~inskega prora~una za leto 1994zna{ajo 710,078.000 SIT in se razporedijo za delo dràvnihorganov in izvajalskih organizacij, socialne transfere, zadotacije in pla~ila storitev na podro~ju dru`benih dejavnosti,pla~ila subvencije in intervencije v gospodarstvu, za inve-sticije in druge namene v skladu s tem odlokom in priloènobilanco planiranih prihodkov in odhodkov.”

2. ~lenTa odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Urad-

nem listu Republike Slovenije.

[t. 400-1/94Ljutomer, dne 21. decembra 1994

Predsednik Skup{~ine ob~ineLjutomer

Mirko Prelog l. r.

258.

P O R O ^ I L Oo izidu lokalnih volitev za ‘upana ob~ine Ljutomer

Ob~inska volilna komisija Ljutomer je na seji, dne 21.decembra 1994 na podlagi zapisnikov volilnih odborov priugotavljanju izida glasovanja za ‘upana ob~ine Ljutomer navolitvah 4. decembra in 18. decembra 1994

ugotovila:

I1. Na volitvah, 4. decembra 1994 je imelo pravico

voliti skupaj 14.383 volivcev, od tega 14.383 volivcev,vpisanih v volilne imenike.

2. Na volitvah 18. decembra 1994 – drugi krog, jeimelo pravico voliti skupaj 14.391 volivcev, od tega 14.391volivcev, vpisanih v volilne imenike.

3. Na volitvah 4. 12. 1994 je skupaj glasovalo 9.163volivcev ali 63,71% od vseh volivcev, ki so imeli pravicovoliti, od tega je:

a) 9.139 volivcev glasovalo na voli{~ih po volilnihimenikih

b) 23 volivcev glasovalo po po{ti.4. Na volitvah 18. 12. 1994 je skupaj glasovalo 6.815

volivcev ali 47,36% od vseh volivcev, ki so imeli pravicovoliti, od tega je:


a) 6.804 volivcev glasovalo na voli{~ih po volilnihimenikih

b) 11 volivcev glasovalo po po{ti.

IIZa volitve ‘upana ob~ine dne 4. 12. 1994 je bilo od-

danih 9.163 glasovnic.Ker so bile prazne oziroma ni bilo mo~ ugotoviti volje

volivca, ker sta bila obkro‘ena dva ali ve~ kandidatov, jebilo 499 glasovnic neveljavnih.

Posamezni kandidati za ‘upana so dobili v prvem krogunaslednje {tevilo glasov:

Zap. Ime in priimek kandidata [t. glasov % glasov{t.

1. Stanko Ivanu{i~ 940 10,852. Ludvik Bratu{a 3448 39,803. Boris Prejac 563 6,504. Pavel [erc 1102 12,725. Mirko Prelog 2332 26,926. Drago Colnari~ 279 3,22

IIIZa volitve ‘upana ob~ine dne 18. 12. 1994 – drugi krog

je bilo oddanih 6815 glasovnic.Ker so bile prazne oziroma ni bilo mo~ ugotoviti volje

volivca, ker sta bila obkro‘ena dva ali celo ve~ kandidatov,je bilo 202 glasovnic neveljavnih.

Posamezna kandidata sta v drugem krogu dobila nasled-nje {tevilo glasov:

Zap. Ime in priimek [t. glasov % glasov{t.

1. Ludvik Bratu{a 4374 66,142. Mirko Prelog 2239 33,86

IVOb~inska volilna komisija je na podlagi 107. ~lena

zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, {t. 72/93, 7/94 in33/94) ugotovila, da je za ‘upana ob~ine Ljutomer izvoljenLudvik Bratu{a, roj. 30. 5. 1951, stanujo~ v Nor{incih 1/e,ker je dobil ve~ino veljavnih glasov.

[t. 008-1/94Ljutomer, dne 21. decembra 1994.

^lani PredsednikValentin Odar l. r. Ob~inske volilneMarja Dolami~ l. r. komisije

[tefan Casar l. r. ob~ine LjutomerLjudmila Zanjkovi~ l. r. Oton Nemec l. r.

ki so potrebne za nemoteno delovanje ob~ine v prehodnemobdobju do sprejema ob~inskih statutov.

2. ~lenSede‘ ob~ine Radovljica je v Radovljici, Gorenjska

c. 19.

3. ~lenDo dolo~itve ‘iga v statutu ob~ine Radovljica organi

ob~ine uporabljajo dosedanji ‘ig Skup{~ine ob~ine Radov-ljica, ki je okrogle oblike z vsebino: Republika Slovenija,Skup{~ina ob~ine Radovljica.

4. ~lenS tem statutarnim sklepom se do sprejema novih, po-

dalj{a smiselna uporaba in veljavnost predpisov Skup{~ineob~ine Radovljica in njenih organov.


zakonom o financiranju ob~in ter navodilom za odpiranjera~unov novih ob~in, {t. 403-14/94 z dne 19. 12. 1994.


[t. 03-1/94-1Radovljica, dne 21. decembra 1994.

PredsednikZvone Prezelj l. r.

RADOVLJICA

259.

Na podlagi 64. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94 – odlo~ba Ustavnega sodi{~aRS, 45/94 – odlo~ba US RS in 57/94) je ob~inski svet ob~ineRadovljica na 1. seji dne 21. decembra 1994 sprejel



statuta ob~ine Radovljica, uredijo zadeve statutarne narave,

RIBNICA

260.

Na podlagi 37. ~lena zakona o urejanju naselij in drugihposegov v prostor (Uradni list SRS, {t. 34/84, 37/85, 29/86in 5/90) ter na podlagi 2. ~lena zakona o planiranju in ureja-nju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, {t. 48/90)je Izvr{ni svet Skup{~ine ob~ine Ribnica na seji dne 13. 12.1994 sprejel

S K L E Po javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev

prostorskih sestavin srednjero~nega dru‘benega planaob~ine Ribnica 1986–1990 (Skup{~inski Dolenjski list,{t. 12/87 in 10/91) in osnutek prostorsko ureditvenih

pogojev za obmo~je R 7 ob~ine Ribnica

IJavno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev sred-

njero~nega dru‘benega plana ob~ine Ribnica 1986–1990.Spremembe se nana{ajo na III. poglavje Razvoj gospodar-stva in gospodarske infrastrukture to~ka 3.1.1. Cestno go-spodarstvo – vrstica 3, kjer se detajlizira trasa rekonstruiraneceste R-320 od @lebi~a do Sodra‘ice.

Obenem se razgrne osnutek PUB za obmo~je R-7 ob~ineRibnica, ki ga je izdelalo Podjetje za prostorski in‘eniringd.d. POPULUS Ljubljana pod {t. 09/94 v decembru 1994.

IIOsnutka bosta razgrnjena v prostorih Skup{~ine ob~ine

Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica. Razgrnitev traja 30 dniod dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.


V ~asu javne razgrnitve bo v Krajevni skupnosti Ribni-ca organizirana javna obravnava osnutkov.

IIIPisne pripombe na osnutka obeh dokumentov podajo

ob~ani, podjetja in ustanove na Sekretariatu za dru‘benoplaniranje, gospodarstvo in prora~un ob~ine Ribnica. Rok zapripombe pote~e zadnji dan razgrnitve.

IV.Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

[t. 01-JH-352-4-88Ribnica, dne 13. decembra 1994.

Predsednik Izvr{nega sveta

Skup{~ine ob~ine RibnicaJanez Henigman, dipl. in‘. org. dela l. r.

[KOFJA LOKA

261.

Na podlagi 15. ~lena odloka o nadomestilu za uporabostavbnih zemlji{~ (Uradni vestnik Gorenjske, {t. 22/85) jeIzvr{ni svet Skup{~ine ob~ine [kofja Loka na 189. seji dne27. 12. 1994 sprejel

S K L E Po vrednosti to~ke za dolo~itev nadomestila za uporabo

stavbnih zemlji{~ za leto 1995

IVrednost to~ke za dolo~itev nadomestila za uporabo

stavbnih zemlji{~ za leto 1995 je 0,5546 SIT.

IITa sklep za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1995 dalje.

[t. 464-01/85[kofja Loka, dne 29. decembra 1994.


Skup{~ine ob~ine [kofja LokaVincencij Dem{ar l. r.

sprejetja statuta in drugih splo{nih aktov za posamezna pod-ro~ja iz njene pristojnosti.

2. ~lenDo sprejema statuta in ureditve posameznih zadev iz

pristojnosti ob~ine s splo{nimi akti, se uporabljajo vsi ve-ljavni splo{ni predpisi ob~ine, ki niso v nasprotju z ustavo inzakoni.

3. ~lenSede‘ nove ob~ine Turni{~e je v Turni{~u, [tefana

Kova~a 73.

4. ~lenDo dolo~itve pe~ata ob~ine s statutom, se za izdajanje

sklepov in drugih posami~nih aktov ob~inskega sveta upo-rablja pe~at Ob~inske volilne komisije Turni{~e.

5. ~lenZa ureditev vpra{anj s podro~ja organizacije in na~ina

dela ob~inskega sveta, sprejme ob~inski svet za~asni po-slovnik.

6. ~lenIzvajanje strokovnih opravil za podro~ja gospodarskih

javnih slu‘b in podro~ja dru‘benih dejavnosti za~asno oprav-ljajo strokovni delavci Upravne enote Lendava.

7. ~lenTa statutarni sklep velja takoj, ko ga sprejme ob~inski

svet in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

[t. 1/94 OSTTurni{~e, dne 19. decembra 1994.

PredsednikOb~inskega svetaob~ine Turni{~e

Edvard [pilak l. r.

TURNI[Ê

262.

Na podlagi 64. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94 – odlo~ba US RS, 45/94 –odlo~ba US RS, in 57/94) je Ob~inski svet ob~ine Turni{~e,na seji dne 19. 12. 1994 sprejel


1. ~lenS tem sklepom se za~asno urejajo vpra{anja, ki so po-

membna za organizacijo in nemoteno delovanje ob~ine do

VRHNIKA

263.

Na podlagi 39. ~lena zakona o urejanju naselij in drugihposegov v prostor (Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85, 29/86)je Skup{~ina ob~ine Vrhnika na 32. seji dne 24. 11. 1994sprejela

O D L O Ko prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3

– Vrhnika – Sinja Gorica

I. UVODNE DOLO^BE

1. ~lenSprejmejo se prostorski ureditveni pogoji za plansko

celoto V3 Vrhnika – Sinja Gorica, ki jih je izdelal PRIMIS,p.o. Vrhnika pod {t. proj. 15/93 v mesecu maju 1994.


2. ~lenProstorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z

dolgoro~nim in dru‘benim planom ob~ine Vrhnika in vsebu-jejo:

a. Grafi~ni del:– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem

obmo~ju iz prostorskih sestavin dolgoro~nega in dru‘benegaplana ob~ine na topografskem na~rtu M 1:5000

– prikaze meril in pogojev za posege v prostor nakatastrskem na~rtu M 1:5000 in M 1:2500

b. Tekstualni del:– obrazlo‘itev meril in pogojev za posege v prostor s

soglasji pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti– besedilo odloka.

3. ~lenProstorski ureditveni pogoji za plansko celoto V3 –

Vrhnika – Sinja Gorica, dolo~ajo merila in pogoje za posegev prostor na obmo~jih urejanja, za katera ni predvidenaizdelava prostorskih izvedbenih na~rtov ali pa so le-ti ‘eizdelani in veljavni:

V3S/1 – Sinja Gorica – vasV3S/2V3S/3 – Sinja GoricaV3S/5 – Stara VrhnikaV3P/2 – OpekarnaV3P/3 – (6E/5) ZN Avtomonta‘a (Uradni list SRS, {t.

40/85), (6E/6) – ZN Mizarstvo Vidmar (Uradni list RS, {t.19/91)

V3P/4 – obrtna cona Sinja GoricaV3P/6 – obrtno podjetni{ka conaV3P/7 – obrtno podjetni{ka conaV3T/1V3R/1V3K/1V3K/2V3K/3in za obmo~ja, za katera je predvidena izdelava prostor-

skih izvedbenih na~rtov v naslednjih planskih obdobjih:V3S/4 – Hru{evca (ZN)V3I/1 – [ola (ZN)V3O/1 – Sinja Gorica (ZN)V3P/1 – Opekarna (ZN)V3P/3 – ( 6E/3) Industrijska cona (ZN)V3P/5 – (ZN)V3M/1 – Komunalna dejavnost I. (UN)V3M/2 – Komunalna dejavnost II. (ZN)

4. ~lenMeja obmo~ja planske celote V3.Obmo~je se nahaja v k.o. Vrhnika, k.o. Stara Vrhnika,

k.o. Velika Ligojna in k.o. Blatna Brezovica.Potek meje je opisan z navajanjem parcelnih {tevilk in

meja mejnih parcel ali delov parcel od za~ete to~ke v smeriurinega kazalca.

K.o. VrhnikaZa~eta to~ka meje obmo~ja le‘i v se~i{~u osi ceste

Ljubljana – Postojna s parc. {t. 2854/1 in JV meje parc.2699/3. Proti SV poteka po meji iste parc. in po mejah alidelu mejnih parcel: 29oo/1, 2993, 29o3, 286o/4 pot) – po osi2859/1 (pot) – po osi, do parc. 2614/2, pre~ka 2503/2 in pomejah parc. 2103, 2101, 2099, 2098, 2095, 2043 do potiparc. {t. 2453/1 in po poti 2859/2 do meje s k.o. St.Vrhnika,v kateri se nadaljuje:

K.o. Stara Vrhnika2453/1 (pot) – po osi, 1927/2, 141, 1921/2-del, 1913-

del, 2453/1 (pot), 1912/1-del, 2443/1, 159/5-del, 159-del,1914, 1919, 2443 (pot), (82, 83, 84, 86-del, 79, 77/1, 2441(pot), 2442/1 (pot), (233, 236)-del, 234/1, 26o/2-del, 2442(pot), 218/2-del, 2441 (pot)) del, 269/2, 265-del, 263, 2436/2(pot), 273/1/2, 284, (286, 294, 299)-del, 244o/1-pre~ka, 2436/2, 1oo1, 995, 987-del, 995, 1ooo, 2436/2, 1oo6-del, 1oo8/3/1/4, 2447 (pot)-pre~ka, (1o74/1, 1o77, 1o82/1)-del, 1o86/3/2/1, 1o88/1, 1o91-del, 153, 2447 (pot), 1o94-del, (1o97,1o99, 11o2, 11o3, 11o6)-del, 11o7, 111/1, 111o, 11o6, 11o3,11o2, 1o99, 1o97-del, 1148/2, 1145, 243o/2 (pot)-pre~ka,36, 38/1, 37, 2444 (pot),31/1-del, 2464 (pot)-pre~ka, 1567/1,1567/2, 47-del, 1526/2-del, 1572/2, 1572/1-del, 1573, 2428/1 (pot), 1558/3/2/1, 1543/3-del, 1552/2, 1556-del, 2442/2(pot)-pre~ka, 1573/9/5/6, 2428/1 (pot), 1437-del, 162, 1537/11-del, 1463, 1462/1-del, 88-del, 148, 1469/2-del, 247o(pot)-pre~ka, 1469/1-del, 247o (pot)-pre~ka, 86, 2428/1 (pot)-pre~ka, (1656/6, 1654/2, 2328/3)-del, 1652, 2428/1 (pot),2444 (pot), 1585, 2444 (pot), 1593/1, 1598, 2444 (pot),16o1/1, 85, 2446/1 (pot), 17o9/6, 2446/2 (pot)-pre~ka, 2446/4 (pot)-pre~ka, 1744, 1747-del, 1749, 2444 (pot)-pre~ka,1877/2-del, 1877/1, 1877, 1881, 1882, 1885, 1886, 1894,1997, 1898, 1899, 19oo)-del, 15o, 2451 (pot)-pre~ka in pomeji 2183, 2174/3/2, (2175, 217o/1, 2165)-del, 2453/1 (pot),2163, 2162/1-del, 2161-del, 2164/2/6, 2147/1, 2146/4, 2455(pot), 2145, 2144/2, 2233, 2223/7/3, (2219, 2217)-del, 2455(pot), 2283/3, 245o (pot)-po osi, 2276/1, 2292/6, (229/1/2,2280, 2281, 2282/1, 2283/1 2284/1, 2286/1, 2289)-del, 2658/2, 2294-del, 266o/1, 2354, 2457/1-/pot)-pre~ka, 2367/1-del,2457/1 (pot)-pre~ka, 2367-del, do za~etka meje z k.o. Vrhni-ka, v kateri se nadaljuje:

K.o. Vrhnika3024/1, 3o23, 3o22/2, 3o22/1 in 19o4/4 (pot)-pre~ka

do za~etka meje z k.o. Velika Ligojna, v kateri se nadaljuje:K.o. Velika Ligojna19o4/4 (pot), 13o/2/1-del, (128, 127-del), (126/1, 122)-

del, 138/2, 139/1, 139/2, 141, 14o/2, 189o/1 (pot)-pre~ka inpo meji, 19o8/1 (trasa opu{~ene ‘eleznice)-po severni mejiin pre~ka, 254/2, 248/1, 1899/1 (cesta Ljubljana-Postojna)-po meji, pre~ka in po meji do za~etka meje s k.o. BlatnaBrezovica.

K.o. Blatna Brezovica19o8/1-del, 12o, 248, 2o28 (avtocesta Ljubljana-Postoj-

na) – po J meji, 3112/3 (pot), 2775, 3o81 (pot)-pre~ka,(2823, 2824, 2825, 2828, 2829/2/1) – del, 2836, 247, 2842/2,2842/1-del, 2o8, 3o79/3 (pot), 2848-del, 2856/1/2, 286o/4/3,2364, 2964/1, 2949/2, 2949/1, 2942/1, 2938/5, 2937, 2936,2877, 119/3, 2927/1, 97, 2898/2, 2924, 3o81(pot)-pre~ka,2725, 2719/4, 2721, 2717, 2711/1, 271o/1, 27o6-del, 2694,2693, 2692, 3o79/3 (pot)-pre~ka, 3l3/1 -del, 3o11 (pot)-pre~ka in po meji, 2o7, 3o79/3 (pot), 219-del, 221, 228 -del,225, 23o/2/1, 236/1-del, 236/2, 239/3, 246/1-del, 244/2/3,242/2, 3o8o (pot)-pre~ka, 2954 -del, 2953/1, 2963/4, 2961/3,3123-del, 2956/1, 2957/2, 2968, 2968/5, 2966, 2965, 3o79/3(pot), 2975/2, 2986, 2983-del, 3o79/3 in 2989 do meje s k.o.Verd, po kateri se nadaljuje.

K.o. VerdPo katastrski meji vklju~ujo~ tudi parcelo {t. 298o,

3123-del, 2716/2-del, 254/4/2/5/3, 256/4/3, 111/7/8, po le-vem bregu Ljubljanice, 2715/4, (Ljubljanica)-pre~ka, (1128,1118, 1129, 1123, 112o, 1o86) – del, 1o89, 1o89/1, 967/5 –del, 1o98/1, 967/4, 11oo, 1757/2, 11o8/3, 2o28 (avtocesta) –


po meji in pre~ka, 1865/1 (Ljubljanica) pre~ka do osi – mejes k.o. Vrhnika, po kateri se nadaljuje.

K.o. Vrhnika1865/1 (Ljubljanica) – pre~ka drugo polovico, 2937

(avtocesta Ljubljana – Postojna) – po SV meji, 2729/5/4,2729/1 – del, 2729/11, 2732/3/2 in 2729/1 do za~ete to~ketega opisa meje obmo~ja V3.

II. SPLO[NA MERILA IN POGOJI

5. ~lenSplo{na merila in pogoji, ki so dolo~eni od 3. do 30.

~lena odloka o splo{nih merilih in pogojih za ob~ino Vrhni-ka, ki so ga sprejeli zbori ob~inske skup{~ine na 32. seji dne24. 11. 1994 in veljajo za vsa obmo~ja urejanja v planskiceloti V3, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji tega odlokadolo~eno.

Posebna merila in pogoji veljajo za naslednja obmo~jaurejanja:

1. Obmo~je urejanja V3S/1.– glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v

prostor glede varovanja naravne in kulturne dedi{~ine inglede komunalnega ter energetskega urejanja v morfolo{kienoti 2A/1.

2. Obmo~je urejanja V3S/2– glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v

prostor ter glede varovanja naravne in kulturne dedi{~ine terglede energetskega urejanja v morfolo{ki enoti 2a/1.

3. Obmo~je urejanja V3S/3– glede posegov v prostor v morfolo{kih enotah 8/1 in

8/2– glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v

prostor v morfolo{ki enoti 2a/2.– glede varovanja naravne in kulturne dedi{~ine v

morfolo{kih enotah 2a/2, 8/1 in 8/2– glede komunalnega urejanja v morfolo{ki enoti 2a/2.4. Obmo~je urejanja V3S/4– glede vrste posegov v prostor, glede varovanja na-

ravne in kulturne dedi{~ine in glede energetskega urejanja vmorfolo{ki enoti 1A/1.

5. Obmo~je urejanja V3S/5– glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v

prostor v morfolo{ki enoti 2a/3, 2a/4– glede varovanja naravne in kulturne dedi{~ine ter

glede energetskega urejanja v morfolo{kih enotah 2a/3, 2A/2in 7E/1.

6. Obmo~je urejanja V3I/1– glede vrste posegov v prostor, glede varovanja na-

ravne in kulturne dedi{~ine, glede energetskega urejanja inglede plinovoda v morfolo{kih enotah 5A/1 in 1A/2.

7. Obmo~je urejanja V3O/1– glede vrste posegov v prostor in glede varovanja

naravne in kulturne dedi{~ine v morfolo{ki enoti 3A/1.8. Obmo~je urejanja V3P/1– glede vrste posegov v prostor in glede varovanja

naravne in kulturne dedi{~ine v morfolo{ki enoti 6G/1.9. Obmo~je urejanja V3P/2– glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov ter

glede varovanja naravne in kulturne dedi{~ine v morfolo{kienoti 6E/2.

10. Obmo~je urejanja V3P/3– glede vrste posegov v prostor v morfolo{kih enotah

6E/3, 6E/5 in 6E/6.

– glede varovanja naravne in kulturne dedi{~ine v mor-folo{ki enoti 6E/3.

11. Obmo~je urejanja V3P/4– glede vrste posegov v prostor in glede varovanja

naravne in kulturne dedi{~ine v morfolo{ki enoti 4A/1.12. Obmo~je urejanja V3P/5– glede vrste posegov v prostor v morfolo{ki enoti

6E/1.13. Obmo~je urejanja V3P/6– glede vrste posegov v prostor in varovanja naravne

in kulturne dedi{~ine v morfolo{ki enoti 6E/4.14. Obmo~je urejanja V3P/7– glede vrste posegov v prostor in varovanja naravne

in kulturne dedi{~ine v morfolo{ki enoti 6E/5.15. Obmo~je urejanja V3T/1– glede varovanja naravne in kulturne dedi{~ine.16. Obmo~je urejanja V3M/1– glede vrste posegov v prostor in glede varovanja

naravne in kulturne dedi{~ine ter glede energetskega ureja-nja v morfolo{ki enoti 7G/1.

17. Obmo~je urejanja V3M/2– glede vrste posegov v prostor in glede varovanja

naravne in kulturne dedi{~ine ter glede komunalnega in ener-getskega urejanja v morfolo{ki enoti 7E/1.

18. Obmo~je urejanja V3R/1– glede vrste posegov v prostor, glede oblikovanja

novogradenj in drugih posegov v prostor ter glede varovanjanaravne in kulturne dedi{~ine.

19. Obmo~ja urejanja V3K/1, V3K/2, V3K/3 in V3K/4– glede vrste posegov v prostor in glede varovanja

naravne in kulturne dedi{~ine.

III. POSEBNA MERILA IN POGOJI

6. ~lenV obmo~ju urejanja V3S/1, morfolo{ka enota 2A/1,

veljajo naslednja posebna merila in pogoji:a. Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v pro-

stor– maksimalna vi{ina objektov je P+1+M, kota pritli~ja

pa v nivoju najni‘je kote terena ob objektu– smer slemena objektov mora biti praviloma vzpored-

na s smerjo ceste oziroma smerjo plastnic terena.b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine– obmo~je kulturne krajine od Vrhnike do Sinje Gorice

varujemo z (VRN K) za naravno dedi{~ino– osamelec Sinja Gorica varujemo z VRN D za na-

ravno dedi{~ino– obmo~je posami~nih arheolo{kih najdi{~ na osamel-

cu Sinja Gorica varujemo z VRA 2 za arheolo{ko dedi{~ino– arheolo{ki kompleks Ljubljansko barje, ki je predvi-

deno za razglasitev za arheolo{ki spomenik, varujemo zVRA 3'

– naselje Sinja Gorica varujemo z VRE 6 za etnolo{kodedi{ino

– podru‘ni~no cerkev sv. Joba na Sinji gorici varujemoz VRU 15 za umetnostnozgodovinsko dedi{~ino

c. Komunalno urejanje– v obmo~ju urejanja V3S/1 bo zgrajen kanal G Ø 500,

ki bo priklju~en na ~istilno napravod. Energetsko urejanje– predvideti bo potrebno novo transformatorsko posta-

jo prikju~eno na obstoje~i 20 KV podzemni kabel.


7. ~lenV obomo~ju urejanja V3S/2, morfolo{ka enota 2a/1,

veljajo naslednja posebna merila in pogoji:a. Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v pros-

tor– najve~ja mo‘na vi{ina objektov je P+1+M pod pogo-

jem, da je kota pritli~ja v nivoju terena najni‘je kote terenaob objektu

b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine– obmo~je kulturne krajine vzhodno od Vrhnike varu-

jemo z VRN K za naravno dedi{~ino– reka Ljubljanica z Ljubljanskim barjem, ki bo

razgla{ena za naravni spomenik, varujemo z VRN F za na-ravno dedi{~ino

– arheolo{ki kompleks Ljubljanskega barja predvidenza razglasitev za arheolo{ki spomenik varujemo z VRA 3’zaarheolo{ko dedi{~ino

c. Energetsko urejanje– predvideti bo potrebno novo transformatorsko posta-

jo priklju~eno na obstoje~i 20 KV podzemni kabel.

8. ~lenV obmo~ju urejanja V3S/3 veljajo naslednja posebna

merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor* morfolo{ki enoti 8/1 in 8/2– gradnja objektov razen cest ni dovoljena. Dovoljena

je primarna kmetijska rabab. Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v pro-

stor* morfolo{ka enota 2a/2– objekti ob magistralni cesti morajo imeti smer sleme-

na strehe vzporedno s smerjo ceste. Slemena objektov vzaledju pa so lahko tudi pravokotna na omenjeno smer.

c. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine* morfolo{ke enote 2a/2, 8/1 in 8/2– arheolo{ki kompleks Ljubljanskega barja predviden

za razglasitev za arheolo{ki spomenik varujemo z VRA 3' zaarheolo{ko dedi{~ino, z enakim varstvenim re‘imom varu-jemo tudi zaledje Ljubljanskega barja severno od Vrhnike

– objekt Sinja Gorica 1 varujemo z VRE 2 za etnolo{kodedi{~ino

– pri oblikovanju objektov je potrebno upo{tevati vedu-to na naselji Velika in Mala Ligojna, upo{tevati moramoVRE 7 za etnolo{ko dedi{~ino

d. Komunalno urejanje– morfolo{ka enota 2a/2– v obmo~ju bo zgrajen primarni vod za odvod odpad-

nih voda – kanal H Ø 3oo-4oo, ki se bo priklju~il na obstoje~iF kanal.

9. ~lenV obmo~ju urejanja V3S/4, morfolo{ka enota 1A/1,

veljajo naslednja posebna merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor– do sprejetja prostorskega izvedbenega na~rta (ZN),

so v obmo~ju dovoljena samo teko~a vzdr‘evalna dela, kme-tijska raba prostih povr{in, urejanje vodotokov ter gradnjainfrastrukturnega omre‘ja za potrebe sosednjih obmo~ij.Posegi ne smejo ovirati bodo~ega zazidalnega na~rta.

b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine– arheolo{ki kompleks zaledje Ljubljanskega barja va-

rujemo z VRA 3

– obmo~je na Hru{evci, kjer so sledovi anti~neposelitve varujemo z VRA 3 za arheolo{ko dedi{~ino

– upo{tevati moramo veduto na Malo in Veliko Ligoj-no, obmo~je varujemo z VRE 7 za etnolo{ko dedi{~ino.

c. Energetsko urejanje– pri izdelavi ZN je dolo~iti lokacije za novo trans-

formatorske postaje v odvisnosti od gostote novih stanovanj-skih enot.

10. ~lenV obmo~ju urejanja V3S/5 veljajo naslednja posebna

merila in pogoji:a. Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v pro-

stor* morfolo{ki enoti 2a/3, 2a/4– najve~ja mo‘na vi{ina objektov je P+1+M pod pogo-

jem, da je kota pritli~ja v nivoju najni‘je kote terena obobjektu

b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine* morfolo{ki enoti 2A/2 in 2a/3– obmo~je kulturne krajine SV od Vrhnike varujemo z

VRN 0 za naravno dedi{~ino* morfolo{ka enota 2A/2– lipovca pri hi{i Stara Vrhnika 51 varujemo z VRN E

za naravno dedi{~ino– pomembna ambienta in uli~ni zazidalni sistem z

izredno slikovitim potekom va{kih ulic v Stari Vrhniki varu-jemo z VRE 5 za etnolo{ko dedi{~ino

– podru‘ni~no cerkev sv. Lenarta v Stari Vrhniki varu-jemo z VRV 15 za umetnostnozgodovinsko dedi{~ino

– spominsko plo{~o na objektu Stara Vrhnika 84 inspomenik padlim v Stari Vrhniki varujemo z VRZ 3 zazgodovinsko dedi{~ino

c. Komunalno urejanje– zgrajen bo kanal Ø 5oo za odvod odpadnih vod in se

bo priklju~il na obstoje~i F kanal.d. Energetsko urejanje* morfolo{ka enota 2A/2, 2a/3 in 7E/1– predvideti dve novi transformatorski postaji s

pripadajo~imi 20 KV vodi– predvidena RTP 110/20 KV z razvodom.

11. ~lenV obmo~ju urejanja V3I/1 veljajo naslednja posebna

merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor* morfolo{ka enota 5A/1– obmo~je je namenjeno izgradnji {olskih in vzgojno-

varstvenih ustanov s pripadajo~imi {portnimi objekti in na-pravami

* morfolo{ka enota 1A/2– obmo~je je namenjeno za kompleksno blokovno

stanovanjsko gradnjo v navezavi z zazidavo obmo~ja Vrt-narije.

* morfolo{ki enoti 1A/2 in 5A/1– do sprejetja prostorskega izvedbenega na~rta (ZN),


b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine* morfolo{ka enota 5A/1– obmo~je na Hru{evci, kjer so sledovi anti~ne

poselitve, varujemo z VRA 3 za arheolo{ko dedi{~ino


– pri oblikovanju objektov je potrebno upo{tevati vedu-to na Veliko in Malo Ligojno, obmo~je varujemo z VRE 7 zaetnolo{ko dedi{~ino

* morfolo{ki enoti 5A/1 in 1A/2– arheolo{ki kompleks zaledja Ljubljanskega barja va-

rujemo z VRA 3 za arheolo{ko dedi{~inoc. Energetsko urejanje* morfolo{ki enoti 5A/1 in 1A/2– obmo~je bosta z elektriko oskrbovani iz obstoje~e

transformatorske postaje v obmo~ju V3S/3 in iz nove TP vobmo~ju V3S/4

d. Plinovod* morfolo{ki enoti 1A/2 in 5A/1– v obmo~ju je predviden cevovod nizkotla~nega

plinovoda. Pogoji in odmiki so opisani v odloku o lokacij-skem na~rtu za plinovod Vrhnika (Uradni list RS, {t. 8/90).

12. ~lenV obmo~ju urejanja V3O/1 veljajo naslednja posebna

merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor* morfolo{ka enota 3A/1– do sprejetja prostorskega izvedbenega akta (ZN), so

v obmo~ju dovoljena samo teko~a vzdr‘evalna dela, kmetij-ska raba prostih povr{in, urejanje vodotokov ter gradnjainfrastrukturnega omre‘ja za potrebe sosednjih obmo~ij.Posegi ne smejo ovirati bodo~ega zazidalnega na~rta.

Novogradnje praviloma niso dovoljene. Dovoljene sosamo izjemoma, ~e tako oceni strokovna urbanisti~na preso-ja pod pogojem, da poseg kasneje ne bo oviral izdelave inizvedbe prostorskega izvedbenega na~rta

b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine* morfolo{ka enota 3A/1– arheolo{ki kompleks Ljubljanskega barja, predviden

za razglasitev za arheolo{ki spomenik, varujemo z VRA 3’zaarheolo{ko dedi{~ino.

13. ~lenV obmo~ju urejanja V3P/1 veljajo naslednja posebna

merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor* morfolo{ka enota 6G/1– do sprejetja prostorskega izvedbenega na~rta (ZN),


b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine* morfolo{ka enota 6G/1– obmo~je kulturne krajine vzhodno od Vrhnike varu-

jemo z VRN K za naravno dedi{~ino– arheolo{ki kompleks Ljubljanskega barja, ki je pred-

viden za razglasitev za arheolo{ki spomenik, varujemo zVRA 3'.


merila in pogoji:b. Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v pro-

stor– ve~jo pozornost pri oblikovanju objektov je potreb-

no posvetiti vplivu na vedutne poglede z barja– vi{ina objektov ne sme presegati P+1

– kritina naj bo ope~na oziroma temna, fasade naj bodotemnih barv

c. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine* morfolo{ka enota 6E/2– obmo~je kulturne krajine vzhodno od Vrhnike varu-

jemo z VRN K– arheolo{ki kompleks Ljubljanskega barja, ki je pred-

viden za razglasitev za arheolo{ki spomenik, varujemo zVRA 3'.


merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor* morfolo{ka enota 6E/3– obmo~je predvideno za industrijsko cono– do sprejetja prostorskega izvedbenega na~rta (ZN),


* morfolo{ka enota 6E/5– za obmo~je je ‘e izdelan in potrjen zazidalni na~rt

(Uradni list SRS, {t. 40/85). Posegi morajo biti v skladu zveljavnim dokumentom

* morfolo{ka enota 6E/6– za obmo~je je ‘e izdelan in potrjen ZN (Uradni list

RS, {t. 19/91). Posegi morajo biti v skladu z veljavnimdokumentom

b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine* morfolo{ka enota 6E/3– obmo~je kulturne krajine SV od Vrhnike varujemo z

VRN D za naravno dedi{~ino– arheolo{ki kompleks zaledja Ljubljanskega barja va-

rujemo z VRA 3– zaradi pomembnih vedut na Veliko in Malo Ligojno

moramo upo{tevati VRE 7 za etnolo{ko dedi{~ino.c. energetsko urejenje* morfolo{ka enota 6E/3– obmo~je energetsko ni zadovoljivo oskrbljeno zato

bo potrebno pri izdelavi ZN izdelati projekt oskrbe zelektri~no energijo za celotno obmo~je

d. Plinovod* morfolo{ka enota 6E/3– v obmo~ju je predviden cevovod nizkotla~nega in

visokotla~nega plinovoda ter MRP (merilna razdelilna posta-ja). Pogoji in odmiki so opisani v odloku o lokacijskemna~rtu plinovoda Vrhnika (Uradni list RS, {t. 8/90).

16. ~lenV obmo~ju urejanja V3P/4, morfolo{ka enota 4A/1,

veljajo naslednja posebna merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor– posegi morajo biti v skladu z lokacijskimi smernica-

mib. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine– arheolo{ki kompleks zaledja Ljubljanskega barja va-

rujemo z VRA 3 za arheolo{ko dedi{~ino– zaradi pomembnih vedut na Veliko in Malo Ligojno

moramo upo{tevati VRE 7 za etnolo{ko dedi{~ino.


merila in pogoji:


a. Vrste posegov v prostor* morfolo{ka enota 6E/1– do sprejetja prostorskega izvedbenega na~rta (ZN),

so v obmo~ju dovoljena samo teko~a vzdr‘evalna dela tergradnja infrastrukturnega omre‘ja za potrebe sosednjihobmo~ij. Posegi ne smejo ovirati bodo~ega zazidalnegana~rta.

Novogradnje priviloma niso dovoljene. Dovoljeni sosamo izjemoma, ~e tako oceni strokovna urbanisti~na preso-ja pod pogojem, da poseg kasneje ne bo oviral izdelave inizvedbe prostorskega izvedbenega na~rta.

18. ~lenV obmo~ju urejanje V3P/6, morfolo{ka enota 6E/4 ve-

ljajo naslednja posebna merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor in oblikovanje novogradenj

in drugih posegov v prostor:– obstoje~i objekti bodo s spremembo namembnosti

slu‘ili potrebam obrtne podjetni{ke cone. Vsi posegi morajobiti v skladu z ‘e izdelano lokacijsko dokumentacijo


rujemo z VRA 3.

19. ~lenV obmo~ju urejanja V3P/7, morfolo{ka enota 6E/5 ve-

ljajo naslednja posebna merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor in oblikovanje novogradenj

in drugih posegov v prostor:* morfolo{ka enota 6E/5Za obmo~je je predvidena izdelava lokacijskih smernic.Pred izdelavo omenjenega dokumentac pozidava ni

mo‘na. K izdelanemu dokumentu morajo izdati soglasje za-konsko dolo~eni soglasodajalci.


rujemo z VRA 3.

20. ~lenV obmo~ju urejanja V3T/1 veljajo naslednja posebna

merila in pogoji:a. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine– arheolo{ki kompleks Ljubljansko barje, ki bo

razgla{en za arheolo{ki spomenik varujemo z VRA 3',arheolo{ki kompleks zaledja Ljubljanskega barja varujemo zVRA 3 za arheolo{ko dedi{~ino.

21. ~lenV obmo~ju urejanja V3M/1, morfolo{ka enota 7G/1,

veljajo naslednja posebna merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor– obmo~je namenjeno komunalni dejavnosti– do sprejetja prostorskega izvedbenega akta (ZN), so

v obmo~ju dovoljena samo teko~a vzdr‘evalna dela, kmetij-ska raba prostih povr{in, urejanje vodotokov ter gradnjainfrastrukturnega omre‘ja za potrebe sosednjih obmo~ij.Posegi ne smejo ovirati bodo~ega zazidalnega na~rta. Do-voljene so delne ru{itve stavb s ciljem o~i{~enja stavbnegafonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin

b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine– obmo~je kulturne krajine vzhodno od Vrhnike varu-

jemo z VRN K za naravno dedi{~ino

– arheolo{ki kompleks Ljubljanskega barja, ki je pred-viden za razglasitev za arheolo{ki spomenik, varujemo zVRA 3' za arheolo{ko dedi{~ino.

c. Energetsko urejanje– obmo~je energetsko ni dovolj dobro oskrbljeno. Pri

izdelavi ZN bo potrebno izdelati projekt za oskrbo celotnegaobmo~ja.

22. ~lenV obmo~ju urejanja V3M/2 morfolo{ka enota 7E/1 ve-

ljajo naslednja posebna merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor– obmo~je namenjeno proizvodno obrtni in komunalni

dejavnosti s ~istilno napravo– do sprejetja prostorskega izvedbenega na~rta (ZN),


b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine– arheolo{ki kompleks Ljubljansko barje, ki je predvi-

den za razglasitev za arheolo{ki spomenik, varujemo z VRA3' za arheolo{ko dedi{~ino.

c. Komunalno urejanje– v obmo~ju urejanja V3M/2 je ‘e zgrajena I. faza

centralne ~istilne naprave, nanjo sta ‘e priklju~ena glavnakanalizacijska kanala S in F kanal

d. Energetsko urejanje– veljajo enaka dolo~ila kot za obmo~je urejanja

V3M/2, opisano v to~ki “c” prej{njega ~lena.

23. ~lenV obmo~ju urejanja V3R/1 veljajo naslednja posebna

merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor– dovoljena so samo vzdr‘evalna dela in posegi, ki so

neposredno vezani za izrabo prostora v rekreativne namene(~olnarna, ureditev bregov). Posegi morajo biti v skladu ssoglasjem pristojne spomeni{ko varstvene organizacije.

b. Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v pro-stor

– ureditve ob sprehajalnih poteh, po~ivali{~ih, se lahkoizvede le iz naravnih materialov (les ali kamen) in manjupadljive.

c. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine– reko Ljubljanico z Ljubljanskim barjem, ki je pred-

videna za razglasitev za naravni spomenik, varujemo z VRNF za naravno dedi{~ino.

24. ~lenV obmo~ju urejanja V3K/n veljajo naslednja posebna

merila in pogoji:a. Vrste posegov v prostor* obmo~je urejanja V3K/1, V3K/2, V3K/3– dovoljeno je urediti {portno rekeracijske objekte in

naprave s soglasjem Odbora za kmetijstvo Vrhnika tako, dakmetijske povr{ine niso bistveno okrnjene oziroma oviranpristop do njih

– v omenjenih obmo~jih ni dovoljeno uporabljati gnojilin {kropiv, ki bi negativno vplivala na zdravje ljudi v sosed-njih stanovanjskih obmo~jih (vpliv {kropiv na vrti~ke, sadnodrevje, potoke...)

b. Varovanje naravne in kulturne dedi{~ine* obmo~je urejanja VeK/1


– kulturno krajino severovzhodno od Vrhnike, varu-jemo z VRN D za naravno dedi{~ino

– sledove anti~ne poselitve na Hru{evci varujemo zVRA 3 in VRA 2 za arheolo{ko dedi{~ino

* obmo~je urejanja V3K/2– arheolo{ki kompleks Ljubljansko barje, ki je predvi-

den za razglasitev za arheolo{ki spomenik, varujemo z VRA3' za arheolo{ko dedi{~ino

* obmo~je urejenja V3K/3– kulturno krajino SV od Vrhnike, varujemo z VRN D

za naravno dedi{~ino– arheolo{ki kompleks zaledja Ljubljanskega barja, va-

rujemo z VRA 3 za arheolo{ko dedi{~ino– objekt Ljubljansko cesto 31, varujemo z VRE 2 za

enotnolo{ko dedi{~ino.

IV. KON^NE DOLO^BE

25. ~lenProstorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled ob~a-

nom in ustanovam pri ob~inskem upravnem organu, pristoj-nem za urejanje prostora in na sede‘u krajevne skupnosti.

26. ~lenNadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pri-

stojne in{pekcijske slu‘be.

27. ~lenTa odlok za~ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem

listu RS.

[t. 3/6-350-03/86Vrhnika, dne 24. novembra 1994.

PredsednikSkup{~ina ob~ine Vrhnika

Vinko Tom{i~ l. r.

“Prisegam, da bom spo{toval ustavni red, da bom ravnalpo svoji vesti in z vsemi svojimi mo~mi deloval za blaginjoSlovenije in ob~ine @alec.”

Pred nastopom funkcije izre~e ‘upan pred ob~inskimsvetom prisego, dolo~eno v drugem odstavku te to~ke.

PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE

IIIDo uveljavitve statuta ob~ine @alec se za sprejem aktov

sveta smiselno uporablja statut prej{nje ob~ine in poslovnikSkup{~ine ob~ine @alec, kolikor ni v nasprotju z za~asnimposlovnikom ob~inskega sveta in zakonom o lokalni samo-upravi.

IVOb~inski predpisi, ki so veljali na obmo~ju prej{nje

ob~ine @alec ostanejo v veljavi na obmo~ju sedanje ob~ine,do sprejetja novih.

VStatutarni sklep se objavi v Uradnem listu RS in za~ne

veljati, ko ga sprejme ob~inski svet ter velja do uveljavitvestatuta ob~ine @alec.

[t. 013-01/94-1@alec, dne 23. decembra 1994.

PredsednikOb~inskega sveta ob~ine @alec

Franc @olnir, dipl. ek. l. r.

@ALEC

264.

Na podlagi 64. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94 – odlo~ba US RS, {t. 45/94 –odlo~ba US RS in {t. 57/94) je Ob~inski svet ob~ine @alec na1. seji dne 23. 12. 1994 sprejel


SPLO[NE DOLO^BE

ISede‘ ob~ine je v @alcu, Savinjske ~ete 5.Ob~inski svet bo za izdajo svojih sklepov uporabljal

dosedanji pe~at Skup{~ine ob~ine @alec.

IIPredsednik in podpredsednik ob~inskega sveta izre~eta

po izvolitvi naslednjo prisego:

BANKA SLOVENIJE

265.

Na podlagi drugega odstavka 15. ~lena zakona o kreditnihposlih s tujino (Uradni list RS, {t. 1/91-I) in drugega odstavka20. ~lena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, {t. 1/91-I)izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E Po spremembi in dopolnitvi sklepa o pogojih, pod katerimi

lahko poobla{~ena banka odobri doma~i osebi deviznikredit

1. V sklepu o pogojih, pod katerimi lahko poobla{~enabanka odobri doma~i osebi devizni kredit (Uradni list RS, {t.23/91-I, 20/92 in 55/92) se 1. to~ka spremeni tako, da se glasi:

“Poobla{~ena banka lahko odobri doma~im osebam, razenfizi~nim osebam, devizni kredit, ~e v trenutku odobritve kreditapresega s sklepom o najmanj{em znesku deviz, ki ga morajoimeti poobla{~ene banke predpisan znesek za najmanj 10 %.”

2. V 3. to~ki se besedilo spremeni in dopolni tako, da seglasi:

“Sredstva deviznega kredita lahko doma~a oseba uporabiza pla~ilo v tujino ali za pla~ilo obveznosti nastalih v skladu stem sklepom.”

3. Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Urad-nem listu Republike Slovenije.

Ljubljana, dne 10. januarja 1995.

PredsednikSveta Banke Slovenije

Guvernerdr. France Arhar l. r.


posebna dajatev (Uradni list RS, {t. 68/94) se v 1. ~lenu pritarifni {tevilki 04.06. in tarifni oznaki 0406.909 omenjena alin-ea pravilno glasi:

“0406.909 – – – drugi 04 06 90905 319,20”.

[t. 424-05/93-6/16-8Ljubljana, dne 22. decembra 1994.


Mirko Bandelj l. r.Generalni sekretar

Na podlagi 55. ~lena poslovnika Vlade Republike Slo-venije (Uradni list RS, {t. 13/93) dajem

P O P R A V EKuredbe o blagu, za katerega se pla~uje posebna dav{~ina zaizravnavo dav~ne obremenitve uvo‘enega blaga v letu 1995

V uredbi o blagu, za katerega se pla~uje posebna dav{~inaza izravnavo dav~ne obremenitve uvo‘enega blaga v letu 1995(Uradni list RS, {t. 80/94) se:

– v 4. to~ki 2. ~lena besedilo “(Uradni list RS, {t. .../94)”nadomesti z besedilom “(Uradni list RS, {t. 80/94);

– v 5. to~ki 2. ~lena besedilo “(Uradni list RS, {t. .../94),”nadomesti z besedilom “(Uradni list RS, {t. 80/94)”;

– v 9. to~ki 2. ~lena tarifna {tevilka “7225.404 – – –debeline manj kot 3mm” nadomesti s {tevilko “7225.409 – – –debeline manj kot 3mm”.





P O P R A V E Kuredbe o vi{ini dav{~ine za carinsko evidentiranje v letu

1995

V uredbi o vi{ini dav{~ine za carinsko evidentiranje v letu1995 (Uradni list RS, {t. 80/94) se v 6. to~ki 2. ~lena tarifna{tevilka “8448” nadomesti s {tevilko “8448.5”.





P O P R A V E Kuredbe o pla~ilu posebne takse za uvo‘eno blago v letu

1995

V uredbi o pla~ilu posebne takse za uvo‘eno blago v letu1995 (Uradni list RS, {t. 80/94) se v prvem odstavku 3. ~lenabesedilo “(Uradni list RS, {t. .../94)” nadomesti z besedilom“(Uradni list RS, {t. 80/94)”.

266.

Na podlagi drugega odstavka 15. ~lena zakona o bankahin hranilnicah (Uradni list RS, {t. 1/91-I, 38/92 in 46/93) indrugega odstavka 20. ~lena zakona o Banki Slovenije (Uradnilist RS, {t. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E Po dopolnitvi sklepa o natan~nej{i dolo~itvi pogojev in

postopka za pridobitev dovoljenj in soglasij za poslovanjebank in hranilnic pri Banki Slovenije

1. Za drugim odstavkom 11. to~ke sklepa o natan~nej{idolo~itvi pogojev in postopka za pridobitev dovoljenj in sogla-sij za poslovanje bank in hranilnic pri Banki Slovenije (Uradnilist RS, {t. 53/94) (v nadaljnjem besedilu: sklep) se doda novtretji odstavek, ki se glasi:

“ê vloga za izdajo dovoljenja za pripojitev vsebuje izjavoprevzemne dru`be, da z vsem svojim premoènjem nepreklicnojam~i za vse obveznosti prevzete dru`be, in sicer do vpisa pripo-jitve v sodni register (oziroma do dolo~enega roka, kolikor dovpisa ne pride), potem Banka Slovenije lahko odlo~i o vlogi, tudi~e ta ni popolna. Do vpisa v sodni register je potrebno vlogodopolniti, tako da je popolna.”

2. Nepopolne vloge za izdajo dovoljenja za pripojitev, kiso bile vlo‘ene do dneva uveljavitve tega sklepa, se lahkodopolnijo v skladu z novim tretjim odstavkom 11. to~ke sklepa.

3. Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Urad-nem listu Republike Slovenije.

Ljubljana, dne 10. januarja 1995.

PredsednikSveta Banke Slovenije

Guvernerdr. France Arhar l. r.


P O P R A V EKuredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o dolo~itvi

kmetijskih in ‘ivilskih proizvodov, za katere se ob uvozupla~uje posebna dajatev (Uradni list RS, {t. 78/94)

V uredbi o spremembi in dopolnitvi uredbe o dolo~itvikmetijskih in ‘ivilskih proizvodov, za katere se ob uvozu pla~ujeposebna dajatev (Uradni list RS, {t. 78/94) se v 1. ~lenu pritarifni {tevilki 01.03. in tarifni oznaki 0103.913 omenjena ali-nea pravilno glasi:

“0103.913 – – – mastni, klavni 01 03 91318 11,90”.

[t. 424-05/93-6/17-8Ljubljana, dne 22. decembra 1994.




P O P R A V EKuredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o dolo~itvi

kmetijskih in ‘ivilskih proizvodov, za katere se ob uvozupla~uje posebna dajatev (Uradni list RS, {t. 68/94)

V uredbi o spremembi in dopolnitvi uredbe o dolo~itvikmetijskih in ‘ivilskih proizvodov, za katere se ob uvozu pla~uje






P O P R A V E Kuredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri zni‘anjucarinske stopnje oziroma dolo~itvi carinske stopnje

’prosto’ pri uvozu blaga v letu 1995

V uredbi o merilih, ki se bodo uporabljala pri zni‘anjucarinske stopnje oziroma dolo~itvi carinske stopnje ’prosto’ priuvozu blaga v letu 1995 (Uradni list RS, {t. 80/94) se:

– v tretjem odstavku 1. ~lena za tarifno {tevilko ’8704.22(vozila z mo~jo nad 234 kW)’ doda besedilo ’8704.23 (vozila zmo~jo nad 234 kW)’;

– v ~etrtem odstavku 1. ~lena beseda ’prej{njega’ nado-mesti z besedo ’drugega’;

– v tretjem odstavku 4. ~lena beseda ’~etrtega’ nadomestiz besedo ’petega’;

– v prvem odstavku 7. ~lena skupek {tevilk ’01 do 87.16’pravilno glasi ’87.01 do 87.16’ ter skupek {tevilk ’87.1087.12’pravilno glasi ’87.10, 87.12’.





P O P R A V E Kuredbe o izvajanju sporazuma o prosti trgovini medRepubliko Slovenijo in ê{ko republiko v letu 1995

V uredbi o izvajanju sporazuma o prosti trgovini medRepubliko Slovenijo in ê{ko republiko v letu 1995 (Uradnilist RS, {t. 81/94) se:

– v naslovu uredbe je treba besedi “za~asni uporabi” nado-mestiti z besedo “izvajanju”;

– v prvi vrstici drugega odstavka 3. ~lena se besede “Kme-tijski proizvodi se” nadomestijo z besedami “Uvoz kmetijskihproizvodov”.

V drugi vrstici drugega odstavka 3. ~lena se beseda“uvaàjo” nadomesti z besedama “se opravlja”;

– v prvi vrstici prvega odstavka 4. ~lena se besedi “Pricarinjenju” nadomestita z besedami “V postopku carinjenja”.

V ~etrti vrstici prvega odstavka 4. ~lena se beseda “porek-lu” nadomesti z besedo “prometu”.

V {esti vrstici drugega odstavka 4. ~lena se za besedo“republiko” doda “(Uradni list RS, {t. 44/94)”. V isti vrstici sebeseda “poreklu” nadomesti z besedo “prometu”.

V PRILOGI 3 je treba vnesti naslednje popravke:– vpis pod tarifno {tevilko 0406 se bri{e;– pri tarifni {tevilki 0812 se v stolpcu Kvota navedba “30

t” nadomesti z “20 t”;– vpis pod tarifno {tevilko 0904 se bri{e;– pri tarifni {tevilki 1701 se v stolpcu Kvota navedba “100

t” nadomesti s “1.900 t”;– pri tarifni {tevilki 2203 se v stolpcu Kvota navedba

“1.500 hl” nadomesti z “2.500 hl”;– pri tarifni {tevilki 2204 se v stolpcu Kvota navedba

“1.500 hl” nadomesti s “500 hl”;– pri tarifni postavki 170111001 se {tevilka 13,77 nado-

mesti s {tevilko 13,6;– pri tarifni postavki 170112008 se {tevilka 13,77 nado-




mesti s 13,6;– pri tarifni postavki 170199308 se {tevilka 13,77 nado-


mesti s {tevilko 13,6.





P O P R A V E Kuredbe o za~asni uporabi sporazuma o prosti trgovini med

Republiko Slovenijo in Slova{ko republiko v letu 1995

V uredbi o za~asni uporabi sporazuma o prosti trgovinimed Republiko Slovenijo in Slova{ko republiko v letu 1995(Uradni list RS, {t. 81/94) se:

– v prvi vrstici drugega odstavka 3. ~lena se besede “Kme-tijski proizvodi se” nadomestijo z besedami “Uvoz kmetijskihproizvodov”.

V drugi vrstici drugega odstavka 3. ~lena se beseda“uvaàjo” nadomesti z besedama “se opravlja”;

– v prvi vrstici prvega odstavka 4. ~lena se besedi “Pricarinjenju” nadomestita z besedami “v postopku carinjenja”.

V peti vrstici prvega odstavka 4. ~lena se beseda “porek-lu” nadomesti z besedo “prometu”.

V {esti vrstici drugega odstavka 4. ~lena se za besedo“republiko” doda (Uradni list RS, {t. 46/94)”.

V PRILOGI 3 mora biti pri tarifni postavki 0406 v koloniOpis blaga pred besedo “ov~ji” oznaka “ex”;

– pri tarifni postavki 170111001 se {tevilka 13,77 nado-mesti s {tevilko 13,6:

– pri tarifni postavki 170112008 se {tevilka 13,77 nado-mesti s {tevilko 13,6;



– pri tarifni postavki 170199200 se {tevilka 13,77 nado-mesti s 13,6;


– pri tarifni postavki 170199901 se {tevilka 13,77 nado-mesti s {tevilko 13,6.

V PRILOGI 4: V 3. ~lenu je treba vse besede “Slova{ka”nadomestiti z besedo “ê{ka” v vseh ustreznih sklonih.





240. Poro~ilo o izidu volitev ‘upana Mestne ob~ine Celje v prvem in drugemkrogu volitev 150

241. Sklep o spremembi sklepa o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega na~rtaStari trg 151

242. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega na~rta dela naselja Cerk-nica 16C, 18C 151

243. Poro~ilo o izidu lokalnih volitev za ‘upana v ob~ini Cerknica 152244. Sklep o za~asnem financiranju javne porabe v ob~ini ^rnomelj 152245. Sklep o predpisih, ki so veljali do sprejetja zakona o ustanovitvi ob~in na

obmo~ju ob~ine ^rnomelj 152246. Sklep o pove~anju cen ogrevanja (^rnomelj) 152247. Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za

obmo~ji Krajevnih skupnosti Sinji vrh in Vinica ter sprememb in dopolni-tev prostorskih sestavin dolgoro~nega plana ob~ine ^rnomelj za obdobje1986-2000 153

248. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka (Gornja vas –Poljane) 153

249. Poro~ilo o izidu volitev ‘upana ob~ine Gornja Radgona 154250. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na obmo~ju zaselka

Zabreznica in Orehovska grapa 155251. Poro~ilo o izidu glasovanja na referendumu 20. 11. 1994 za uvedbo kra-

jevnega samoprispevka v denarju na obmo~ju zaselka Zabreznica in Ore-hovska grapa za raz{iritev in asfaltacijo ceste Reka - Orehovska grapa 155

252. Sklep o II. renominaciji in prerazporeditvi sredstev prora~una ob~ine Je-senice za leto 1994 156

253. Sklep o pe~atu Mestne ob~ine Kranj 156254. Odredba o zagotavljanju sredstev za kritje stro{kov pri vzdr‘evanju skup-

nih objektov in naprav na melioracijskih obmo~jih v ob~iniLenart 156

255. Statutarni sklep (Lendava) 156256. Za~asni statutarni sklep (Litija) 157257. Odlok o spremembah odloka o prora~unu ob~ine Ljutomer za leto 1994 157258. Poro~ilo o izidu lokalnih volitev za ‘upanaob~ine Ljutomer 157259. Statutarni sklep (Radovljica) 158260. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih

sestavin srednjero~nega dru‘benega plana ob~ine Ribnica 1986-1990 inosnutek prostorsko ureditvenih pogojev za obmo~je R 7 ob~ine Ribnica 158

261. Sklep o vrednosti to~ke za dolo~itev nadomestila za uporabo stavbnihzemlji{~ za leto 1995 159

262. Statutarni sklep (Turni{~e) 159263. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 - Vrhnika -

Sinja Gorica 159264. Statutarni sklep (@alec) 165– Popravek uredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o dolo~itvi kmetijskih

in ‘ivilskih proizvodov, za katere se ob uvozu pla~uje posebna dajatev(Uradni list RS, {t. 78/94) 166

– Popravek uredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o dolo~itvi kmetijskihin ‘ivilskih proizvodov, za katere se ob uvozu pla~uje posebna dajatev(Uradni list RS, {t. 68/94) 166

– Popravek uredbe o blagu, za katerega se pla~uje posebna dav{~ina zaizravnavo dav~ne obremenitve uvo‘enega blaga v letu 1995 166

– Popravek uredbe o vi{ini dav{~ine za carinsko evidentiranje v letu 1995 166– Popravek uredbe o pla~ilu posebne takse za uvo‘eno blago v letu 1995 166– Popravek uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri zni‘anju carinske

stopnje oziroma dolo~itvi carinske stopnje ’prosto’ pri uvozu blaga v letu1995 167

– Popravek uredbe o izvajanju sporazuma o prosti trgovini med RepublikoSlovenijo in ê{ko republiko v letu 1995 167

– Popravek uredbe o za~asni uporabi sporazuma o prosti trgovini medRepubliko Slovenijo in Slova{ko republiko v letu 1995 167

MEDNARODNE POGODBE1. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko

Kolumbijo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov 12. Uredba o ratifikaciji Skupnega sporo~ila med Republiko Slovenijo in

Socialisti~no republiko Vietnam o vzpostavitvi diplomatskih odnosov 23. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko

Armenijo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov 34. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado

Republike Albanije o ukinitvi vizumov za imetnike diplo-matskih ali slu‘benih potnih listov 5

5. Uredba o ratifikaciji Protokola o sodelovanju Vlade Republike Slovenijein Vlade Republike Hrva{ke na podro~ju izobra‘evanja v {olskemletu 1994/95 7

6. Uredba o ratifikaciji Programa sodelovanja v kulturi, izobra‘evanju inznanosti ter izmenjav za obdobje od 1995 do 1997 med Vlado RepublikeSlovenije in Vlado Ljudske republike Kitajske 9

7. Uredba o ratifikaciji Programa kulturnega sodelovanja med Vlado Re-publike Slovenije in Vlado Republike Italije v letih 1995–1998 14

StranVSEBINA

DR@AVNI ZBOR REPUBLIKESLOVENIJE

46. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi in imenovanju predsed-nika, podpredsednika in ~lanov Preiskovalne komisije Dr‘avnega zboraRepublike Slovenije za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgo-vornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo oro‘ja na mariborskemletali{~u 93

47. Odlok o spremembi odloka o sestavi Odbora Dr‘avnega zbora RepublikeSlovenije za nadzor prora~una in drugih javnih financ in o izvolitvi pred-sednika, podpredsednika in ~lanov odbora 93

48. Odlok o spremembi odloka o sestavi Odbora Dr‘avnega zbora RepublikeSlovenije za infrastrukturo in okolje in o izvolitvi predsednikapodpredsednika in ~lanov odbora 93

49. Odlok o spremembi odloka o sestavi Komisije Dr‘avnega zbora RepublikeSlovenije za lokalno samoupravo in o izvolitvi predsedni-ka, podpredsednika in ~lanov komisije 94

50. Odlok o razre{itvi sodnika Vrhovnega sodi{~a Republike Slovenije 9451. Odlok o razre{itvi sodnice Vrhovnega sodi{~a Republike Slovenije 9452.-81. Odlok o imenovanju notarja 95-9982.-217. Odlok o izvolitvi v sodni{ko funkcijo 100-122

218. Odlok o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodi{~a v Celju 122219. Odlok o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodi{~a v Kopru 123220. Odlok o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodi{~a v

Ljubljani 123221. Odlok o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodi{~a v Mariboru 125

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE222. Ukaz o podelitvi odlikovanja ~astni znak svobode Republike Slovenije 126

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE223. Sklep o razre{itvi ~astnega konzula Republike Slovenije v Nikoziji 126

REPUBLI[KI UPRAVNI ORGANIIN ZAVODI

224. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1995 126225. Navodilo o spremembah navodila za uveljavljanje finan~nih intervencij za

ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v drugem polletjuleta 1994 141

226. Navodilo o na~inu ugotavljanja carinske osnove programske opreme (soft-ware) 142

227. Navodilo o postopku za uveljavljanje pravice uvoza vozil, njihovih delovin pribora po zni‘ani carinski stopnji 142

228. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, december 1994 143

USTAVNO SODI[ÊREPUBLIKE SLOVENIJE

229. Odlo~ba o dolo~bi ~etrte alinee prvega odstavka 16. ~lena zakona o do-hodnini je v neskladju z ustavo 143

230. Odlo~ba o odpravi za~asnega pravilnika o porabi sredstev mesta Ljubljane,namenjenih za stanovanjsko posojilo z ugodno obrestno mero 144

BANKA SLOVENIJE265. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o pogojih, pod katerimi lahko

poobla{~ena bankaodobri doma~i osebi devizni kredit 165

266. Sklep o dopolnitvi sklepa o natan~nej{i dolo~itvi pogojev in postopka zapridobitev dovoljenj in soglasij za poslovanje bank in hra-nilnic pri Banki Slovenije 166

DRUGI REPUBLI[KI ORGANIIN ORGANIZACIJE

231. Navodilo o dokumentaciji, ki jo mora podjetje pred vpisom lastninskegapreoblikovanja v sodni register prilo‘iti zahtevi za pridobitevsoglasja agencije 146

232. Sklep o potrditvi u~benika Trdnost, ki ga je napisal dr. Franc Cveta{ 148233. Sklep o potrditvi priro~nika za u~itelje Fizika - Mehanika, ki so ga napisali

F. Toma‘i~ in sodelavci 148234. Sklep o potrditvi u~benika Zbirke nalog za program lesarstvo, ki ga je

napisal Janez Kav~i~ 149235. Sklep o potrditvi u~benika Pravo 4, ki ga je napisal Albin Igli~ar 149236. Sklep o potrditvi delovnega u~benika Naravoslovje in poznavanje blaga I -

Osnove poznavanja blaga, @ivila, ki ga je napisala MarjetkaGodec 149

ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBÎNI237. Statutarni sklep (Bled) 149238. Statutarni sklep (Bohinj) 150239. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega na~rta Dobova 150

Stran

Izdaja asopisni zavod Uradni list Republike Slovenije – Direktor in odgovorni urednik Marko Polutnik – Tisk Tiskarna Tone Tom{i~ v Ljubljani – Akontacija naro~nine zaleto 1995 je 10.500 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vra~unan 5% prometni davek – Reklamacije se upo{tevajo le mesec dni po iziduvsake {tevilke – Uredni{tvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Po{tni predal 379/VII – Telefon direktor, sekretar, {ef ra~unovodstva 125 14 19, uredni{tvo 125 73 08, uredni{tvo– telefaks 125 01 99, prodaja 125 02 94, ra~unovodstvo, naro~nine 125 23 57, telefaks 125 14 18 – @iro ra~un 50100-603-40323 – Po mnenju Ministrstva za kulturo se tapublikacija uvr{~a med proizvode, od katerih se pla~uje davek od prometa proizvodov po 13. to~ki tar. {t. 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, {t. 4-245/92 z dne

25. I. 1992)

Documents

[t. 2 – 13. I. 1995 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE ...[t. 2 – 13. I. 1995 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 93 URADNI LIST R E P U B L I K E S L O V E N I J E [tevilka 2 Ljubljana,