Št. načrta: Z2TDCKP5E/03A 2/71 Divača - Črni Kal/4-2/Z2TDCKP-5E_03A...1.14.6 Dimenzioniranje kablov in vodnikov ..... 28 1.14.7 Inštalirana in koni čna mo č

Št. načrta: Z2TDCKP5E/03A 2/71

© IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane.

Datoteka: Z2TDCKP-5E9201B_teh poročilo.doc Id. oznaka: Z2TDCKP5E9201B

Objekt: DRUGI TIR ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER, ODSEK DIVAČA-ČRNI KAL,

PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1 TEHNIČNI OPIS

VSEBINA

1 TEHNIČNI OPIS .......................................................................................................................... 2

1.1 UVOD .......................................................................................................................................... 4

1.1.1 Obstoječa projektna rešitev iz PGD ............................................................................................ 4

1.1.2 Predmet spremembe PGD .......................................................................................................... 5

1.2 SPLOŠNO ................................................................................................................................... 6

1.3 UPORABLJENI TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI ............................................................. 6

1.4 VARNOSTNA RAZSVETLJAVA ................................................................................................. 7

1.4.1 Zasilna razsvetljava ..................................................................................................................... 8

1.4.2 Razsvetljava za vodenje v primeru požara, označevanje ubežnih poti ..................................... 10

1.4.3 Table za označitev ubežnih poti ................................................................................................ 11

1.4.4 Obvestilna razsvetljava ............................................................................................................. 12

1.4.5 Napajanje in izvedba instalacij .................................................................................................. 12

1.5 ZUNANJA RAZSVETLJAVA ..................................................................................................... 13

1.5.1.1 Izbira opreme ............................................................................................................................. 14

1.5.1.2 Zahteve za svetilke zunanje razsvetljave .................................................................................. 14

1.5.1.3 Optični sistem svetilk zunanje razsvetljave ............................................................................... 15

1.5.1.4 Električna oprema svetilk razsvetljave reševalnih platojev ....................................................... 16

1.5.1.5 Drogovi (kandelabri) za razsvetljavo ......................................................................................... 17

1.6 IZVEDBA INSTALACIJ IN ZAŠČITA ......................................................................................... 18

1.7 ZAŠČITNI UKREPI .................................................................................................................... 19

1.7.1 Prenapetostna zaščita ............................................................................................................... 19

1.8 ENERGETSKA NIŠA................................................................................................................. 20

1.9 POŽARNA VAPRNOST ............................................................................................................ 21

1.10 SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE ............................................................................................ 21

1.10.1 Pogoji vgraditve ......................................................................................................................... 21

1.11 NAPAJANJE NAPRAV .............................................................................................................. 22

1.12 AERODINAMIČNI VPLIVI ......................................................................................................... 22

1.13 PRAH IN VLAGA ....................................................................................................................... 23

1.14 ZAŠČITA ................................................................................................................................... 25

1.14.1 Zaščita pred električnim udarom ............................................................................................... 25

1.14.2 Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka .................................................................. 26

1.14.3 Zaščita pred slučajnim dotikom ................................................................................................. 26

1.14.4 Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki .......................................................................... 26

1.14.5 Zaščita pred kratkostičnim tokom .............................................................................................. 27





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.14.6 Dimenzioniranje kablov in vodnikov .......................................................................................... 28

1.14.7 Inštalirana in konična moč ......................................................................................................... 28

1.14.8 Kontrola padca napetosti ........................................................................................................... 30

1.15 IZRAČUNI .................................................................................................................................. 31

1.15.1 Izračun preseka vodnika z ozirom na padec napetosti za napajanje naprav, ki morajo ohraniti funkcijo v primeru požara po DIN 4102 del 12 .......................................................................... 31

1.15.2 Izračun osvetljenosti .................................................................................................................. 33

1.15.3 Izračun ozemljilne upornosti ...................................................................................................... 34

1.15.4 Izračun varnostne razdalje za strelovodni sistem ..................................................................... 35

1.15.5 Moč ............................................................................................................................................ 65





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

DRUGI TIR ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA – KOPER,

Izdelava sprememb izdelanega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za drugi tir železniške proge Diva ča – Koper zaradi pove čanja prereza servisnih cevi predorov na velikost glavnih cevi 1.1 UVOD 1.1.1 Obstoje ča projektna rešitev iz PGD

Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za drugi tir železniške proge Divača-Koper, je bila izdelana v letih 2009 do 2012. V tem času so bile izvedene tudi ustrezne geološko-geotehniške, hidrološke in krasoslovne raziskave, potrebne za izdelavo PGD. PGD projektna dokumentacija je izdelana ločeno za dva osnovna odseka in sicer:

- odsek Divača - Črni Kal , od zadnje kretnice na C strani postaje Divača do izstopnega portala predora T2 na koprski strani (portal T2-Kp), to je od km 0+861,571 do km 15+945,600 in

- odsek Črni Kal - Koper, od izstopnega portala predora T2 na koprski strani (portal T2-Kp) do začetka postaje Koper tovorna, to je od km 16+645,600 do km 28+068,241 .

PGD projektna dokumentacija je izdelana skladno veljavno Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tri železniške proge na odseku Divača - Koper (Ur. list RS št. 43 z dne 29.4.2005), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača - Koper (Ur. list RS št. 59 z dne 1.08.2014) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača - Koper (Ur. list RS št. 88 z dne 20.11.2015). Na izdelano PGD projektno dokumentacijo je pridobljeno okoljevarstveno in vsa druga potrebna soglasja nosilcev urejanja prostora ter pridobljeno gradbeno dovoljenje. Skladno z izdelano PGD projektno dokumentacijo za izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper, je za zagotavljanje ustrezne varnosti v predorih predvidena izgradnja predorov z ustreznimi servisnimi cevi, ki v primeru nesreče v glavni cevi predorov omogočajo pobeg potnikov pred požarom na varno. v času redne uporabe železniške proge pa servisne cevi služijo dostopom za potrebe vzdrževanja in servisiranja železniške proge in različnih naprav na najej v predorih, kot tudi vzdrževanju in servisiranju samih predorov ter predorskih naprav in opreme. V izdelanem PGD so servisne cevi predorov načrtovane tako, da ustrezajo minimalnim pogojem za zagotavljanje varnosti, evakuacije potnikov, dostopa reševalnih vozil in vozil za gašenje požara. Pri daljših predorih (T1, T2 in T8) servisna cev poteka vzporedno z glavno cevjo predora na medsebojni razdalj i 25 m, obe cevi pa sta povezani s prečniki na razdalji najmanj 500 m. Na mestu prečnikov je v dolžini 40 m predvideno povečanje prečnega prereza servisne cevi, kar omogoča srečevanje intervencijskih vozil ter hitro in varno reševanje.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Pri nekoliko krajših predorih T 4 in T7 je za evakuacijo potnikov ter dostop reševalnih vozil in vozil za gašenje požara predvidena izvedba servisnih cevi, ki potekajo prečno na glavno cev predorov in se iztekajo na servisne platoje na površju. Topografska oblika terena namreč omogoča izvedbo takšnih relativno kratkih ubežnih cevi. Pri predorih krajših od 1.000 m (T3, T5 in T6) izvedba servisnih cevi, skladno z zahtevami TSI ni predvidena. Smerni in niveletni potek servisnih cevi je bil že v ldejnem projektu zasnovan tako, da bi omogočal naknadno razširitev za morebiten dodatni tir. Geološko-geotehniške, hidrološke in krasoslovne raziskave, izvedene v času izdelave PGD, so podale podrobnejše podatke glede pričakovanih nivojev kraške podzemne vode, kar je zlasti pomembno pri načrtovanju predora T1 in T2. Iz pridobljenih podatkov izhaja, da je na posameznih odsekih obok teh dveh predorov potrebno izvesti v vodotesni nedrenirani obliki, ki mora prenesti pritiske vodnega stolpca tudi do 100 m nad niveleto predora. Enako velja za servisno cev predorov. V ta namen je predvidena skoraj krožna oblika glavne in servisne cevi, z debelo nosilno armiranobetonsko obloga. Seveda pa takšne projektne rešitve (nedrenirano tesnjenje predorske cevi) praktično onemogočajo kasnejšo reprofilacijo (povečanje prereza) servisne predorske cevi, za potrebe glavne cevi novega levega tira dvotirne železniške proge. Pri kasnejši širitve profila servisne cevi je upravičeno mogoče pričakovati številne težave. Kasnejša širitev servisne cevi predorov je tako samo po sebi sicer možna, vendar izredno zahtevna in je povezana s velikim tveganji in stroški, ki so višji in primerljivi z izgradnjo nove cevi, saj je potrebno upoštevati odstranitev vseh konstrukcijskih elementov, krajšanje in nadomeščanje sider, deponiranje odpadnega gradbenega materiala, ipd. V kolikor se bi v prihodnosti v takšnem primeru gradil še levi tir nove proge, bi bilo potrebno poleg načrtovane servisne cevi (po osnovnem PGD), potrebno zgraditi še drugo glavno predorska cev v polnem prerezu. 1.1.2 Predmet spremembe PGD Predmet izdelave spremembe izdelane PGD projektne dokumentacije drugega tira železniške proge Divača – Koper je načrtovanje izdelave servisne cevi v prerezu, ki omogoča kasnejšo umestitev levega tira nove proge, skupaj z vsemi potrebnimi instalacijami in napravami. To velja za predore, pri katerih servisna cev poteka vzporedno z glavno cevjo predora (T1, T2 in T8). . Projektant je po predhodni preveritvi poteka osi trase dodatnega levega tira, ki poteka vzporedno z načrtovanim drugim tirom železniške proge (oziroma novo progo) od Divače do Kopra, pristopil k izdelavi sprememb že izdelanega PGD servisnih cevi na način, da bo poznejša umestitev levega tira z vsemi potrebnimi instalacijami izvedljiva. V tej spremembi izdelanega PGD projekta je tako obdelana izvedba servisnih cevi predorov T1, T2 in T8 enakega prereza kot glavne cevi teh predorov, z vgrajeno minimalno opremo potrebno za zagotovitev varnosti in vseh predvidenih funkcij vzdrževanja in intervencij v glavni cevi predorov. Sprememba velikosti prereza servisnih cevi narekuje tudi manjše spremembe portalnih konstrukcij in prečnikov. V predoru T8 se uporabi zasnova prečnikov, kakršna je bila načrtovana





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

za predora T1 in T2, delno zaradi poenotenja projektnih rešitev delno pa zaradi novega sistema prezračevanja v primeru požara. V predorih T1 in T2 se še vedno se uporablja enak sistem prezračevanja, tj. odsesavanja dima iz predorske cevi v kateri bo požar. Zaradi prometa po levem tiru v neposredni bližini ventilatorske postaje na severnem portalu predora T2 so na objektu potrebne določene prostorske spremembe, kar posledično zahteva konstrukcijske prilagoditve. Tako spremenjena ventilatorska postaja bo ustrezno delovala tudi v primeru dvotirnosti nove železniške povezave. Pri spremembi velikosti servisnih cevi na velikost glavnih, se spremeni tudi potek odvodnjavanja teh cevi in potek elektro strojnih inštalacij. Tej spremembi je potrebno spremeniti tudi lego jaškov na portalnem območju. Vse navedene spremembe pomenijo tudi spremembe v popisih del in posledično predračunskih vrednosti načrtovanih del. Le te bodo prikazane v popisih del in projektantskih predračunih po posameznih spremenjenih načrtih ter v skupni rekapitulaciji. 1.2 SPLOŠNO Pričujoči projekt za gradbeno dovoljenje obravnava elektroenergetske instalacije za varnostno razsvetljavo predorov T1 in T2. Vse napeljave bodo izvedene skladno s tehničnimi predpisi, priporočili, pravilniki, predpisi iz poglavja ''Predpisi in standardi'' in standardi. Ves uporabljen elektroinstalacijski material in oprema mora imeti ustrezne ateste. Tehnične rešitve ustrezajo zahtevam tehnoloških porabnikov, hkrati pa so usklajene s tehničnimi predpisi, normativi in standardi ISO, DIN, IEC, EN, SIST, TSI smernice in drugimi. Upoštevani so tudi predpisi o varstvu pri delu, elaborat varstva pred požarom, interni standardi investitorja, tehnične rešitve pa morajo biti tudi v skladu s pogoji v soglasjih pristojnih organov in organizacij. Izvajalec je dolžan uporabljati material, ki je naveden v projektu. Za vsa odstopanja od projekta v materialu ali tehnični izvedbi je potrebno soglasje nadzornega organa in projektanta, spremembe pa je izvajalec dolžan vnesti v en izvod projekta, ki bo služil investitorju za izdelavo projekta izvedenih del. 1.3 UPORABLJENI TEHNI ČNI PREDPISI IN STANDARDI Načrt je izdelan na podlagi projektne naloge, gradbenega načrta, namenov prostorov, tehnološkega elaborata, projekta strojnih instalacij in izkaza požarne varnosti. Osnova za





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

projektiranje so bile tudi prostorsko programske opredelitve, lokacijska informacija in projektni pogoji. Vse instalacije so projektirane v skladu z veljavnimi tehniškimi predpisi, standardi, normativi ter izjavami. Pri projektiranju so bili upoštevani naslednji predpisi, pravilniki in standardi: Načrt električnih inštalacij in električne opreme za preskrbo z električno energijo je bil načrtovan v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO 1-B, Ur. l. RS št.: 126/2007), Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS št.: 55/2008) ter veljavno zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom in upoštevati veljavne tehniške predpise, standarde, normative, izjave, kot so npr.: - Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS št. 28/2009); - Tehnična smernica TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele, ki jih je izdalo

MOP; - Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne instalacije v stavbah (Ur. list RS št.

41/2009); - Tehnična smernica TSG-N-002:2009 Nizkonapetostne električne instalacije, ki jih je

izdalo MOP, - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 93/2008); - Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (EMC) (Ur. list RS št. 84/2001, 32/2002 in

132/2006); - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega

sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 70/96); - Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list RS št. 81/2007); - standardi:

• SIST HD 637 S1: Elektroenergetske naprave nad 1 kV izmenične napetosti - Power installations exceeding 1 kV, AC,SIST HD 60364-1: 2008 - NN električne instalacije -1. del

• SIST EN 50522 - NN električne instalacije -1. del; • SIST EN 61036 - NN električne instalacije (družina standardov); • SIST EN 61439 - Sestavi NN stikalnih in krmilnih naprav (družina standardov); • SIST IEC 62440 - Električni kabli nazivne napetosti do 450/750 V (navodila za

uporabo); • SIST EN 12464-1 in 12464-2 - Svetloba in razsvetljava.

1.4 VARNOSTNA RAZSVETLJAVA Varnostna razsvetljava v predorih in servisnih ceveh je priključena na neprekinjeno napajanje in se deli po svoji funkciji na: - zasilno razsvetljavo izvedeno z LED svetilkami 1x28W montiranimi nad hodnikom 2,5m od tal v medsebojni razdalji 12,5m





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

- evakuacijsko razsvetljavo izvedeno z ubežnimi svetilkami z označeno smerjo in oddaljenostjo izhoda - obvestilno razsvetljavo izvedeno s svetilkami z napisom npr. IZHOD 1.4.1 Zasilna razsvetljava Za izvedbo zasilne razsvetljave v predoru, ki mora zagotavljati osvetljenost do 5lx so v reševalnem hodniku predvidene posebne LED svetilke moči 29 W s hitrim vžigom. Prižigale se bodo s tipkali pri izhodu v prečnike, na vsakih 125m v predoru (ob hidrantu) z odpiranjem vrat na evakuacijskih poteh kot tudi daljinsko iz nadzornega centra Postojna. Poleg tega se zasilna razsvetljava avtomatsko prižiga pred vsakim vhodom vlaka v predor ter ugasne pa se ob izhodu vlaka iz predora. Svetilke varnostne razsvetljave se napaja preko ognjevarnih kablov NHXH FE180/E90 iz UPS naprav. UPS naprave moči 30 kVA z avtonomijo 90 min bodo nameščene v trafo postajah. Razdelilniki varnostno razsvetljavo bodo nameščeni v elektro nišah oziroma v trafo postajah priključeni pa bodo preko kablov NHXH FE180/E90 na UPS naprave. Predvidene so cevne svetilke Travalux S LED 29W, 4100 lm.

Svetilke varnostne razsvetljave se napajajo preko ognjevarnih kablov NHXH FE180/E90 iz UPS naprav. Poleg razsvetljave reševalnega koridorja bodo varnostne svetilke nameščene v bližini hidrantov, gasilnikov, vtičniških gnezd, drugih pomembnih točk v predorih, ter na stropu prečnikov. Te svetilke se vklapljajo ročno iz stikalnega bloka in bodo trajno prižgane (trajni stik). Svetilke v trajnem stiku se priključi na UPS napajanje z ognjevarnim kablom s posebno žilo v tem kablu. Svetilke zasilne razsvetljave so predvidene tudi na stropu reševalnih prečnikov. Te svetilke se prižiga s tipkali v reševalnem prečniku, z odpiranjem vrat na evakuacijskih poteh in lahko tudi daljinsko iz nadzornega centra Postojna. Izhod iz predora preko prečnikov v servisno cev bo osvetljen z LED svetilkami zelene barve.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Vsaka druga svetilka varnostne razsvetljave bo priključena na drugi tokokrog. Za priključevanje posameznih svetilk varnostne razsvetljave morajo biti uporabljene ognjevarne doze skladno z DIN 4102-12. Vsaka druga svetilka varnostne razsvetljave bo priključena na drugi tokokrog. Ročke, ki bodo na steni na višini 1m od tal ob reševalnih poteh za oprijem potnikov bodo s spodnje strani opremljene z linijsko LED razsvetljavo-. Ročke za oprijem potnikov bodo svetile stalno. Uporabljene bodo linijske LED svetilke moči 2W/m handrail LIT.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Reševalni prečniki bodo osvetljeni tudi s splošno razsvetljavo z LED svetilkami 43W. Predvidena osvetljenost bo 50lx. Z LED svetilkami 43W bo osvetljena tudi servisna cev z osvetljenostjo 25 – 50lx. V pogonski centrali transformatorskih postaj in elektro nišah se zasilna razsvetljava izvede s svetilkami, ki bodo priključene na UPS preko ognjevarnih kablov. 1.4.2 Razsvetljava za vodenje v primeru požara, ozn ačevanje ubežnih poti V primeru požara dimni plini zakrijejo zgornji del predorov. Zato v nekaterih državah z dolgoletnimi izkušnjami pri opremljanju predorov (Švica, Francija) že dalj časa v predore vgrajujejo posebne varnostne svetilke za evakuacijsko razsvetljavo, nameščene na obok predora v višini 1,2m nad hodnikom (nad oprijemališčem) za pešce v razmaku 50m. Zaradi nizke montaže plini, ki se dvigujejo ne zakrijejo svetilke in svetilka v primeru požara omogoča vidno vodenje za varen umik pešcev. Na svetilkah bo napisana oddaljenost do izhoda iz predora. Svetilke morajo biti odporne na prah in vlago SKI/IP67, primerne za tlačno in povratno tlačne obremenitve pri razliki tlaka preko 58 kPa.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Razvod kablov se predvidi v kinetah. Od kinete do svetilke je potrebno vgraditi 2x zaščitno cev premera 50mm. Cev bo vgrajena v beton predora. Razdalja med svetilkami je 50m. Za kabelske povezave so predvideni ognjevarni kabli E90/FE180 presekov 5 x 4 mm2. Napajanje je izvedeno prek sistema UPS. 1.4.3 Table za ozna čitev ubežnih poti Za nesvetlobno označevanje poti umika predvidimo poleg svetlobnih znakov in ubežnih svetilk tudi fotoluminiscentne (samosvetilne) table za označitev ubežnih poti. Velikost table je 750mm x 500mm. Montirane so 1,2 m (nad oprijemališčem) nad pločnikom na razdalji vsakih 50 m (po priloženih shemah), vendar 25 m stran od svetlobnih znakov. Razdalje navedene na tablah so na 5m natančno. Mehanske lastnosti teh tabel, če so v kovinski izvedbi, morajo biti enake kot so mehanske lastnosti ubežnih svetlobnih znakov. Če so table kovinske, morajo biti izdelane iz RF A4 pločevine.

Table so prelepljene s fotoluminiscentno folijo z znakom za ubežno pot. Lastnosti folije morajo biti: - odpornost na čiščenje s čistilnimi sredstvi po DIN 30646 - odpornost na kemične vplive po DIN 74069 - odpornost na ogenj po DIN 4102 - fotoluminiscentna gostota po DIN 67510 - svetilnost po osvetljenosti 25 lx: - po 1 min = 193 mcd/m2 - po 5 min = 83 mcd/m2 - po 10 min = 48 mcd/m2





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

- po 30 min = 16 mcd/m2 Fotoluminiscentni materiali niso odvisni od lastnega napajanja. Material se napaja z obstoječo razsvetljavo. Fotoluminiscentni material neprestano oddaja svetlobo, katera je najbolj vidna v popolni temi. Table za označitev ubežnih poti ne potrebujejo nobenega posebnega vzdrževanja, le redno čiščenje. 1.4.4 Obvestilna razsvetljava Nad vrati evakuacijskih poti in na spremembah smeri evakuacijskih poti bodo montirane obvestilne svetilke z oznako smeri reševanja. Te svetilke so v trajnem stiku. Tudi reševalni prečniki in servisna cev bodo še posebej označen z obveščevalnimi svetilkami in osvetljeni z varnostnimi svetilkami.

1.4.5 Napajanje in izvedba instalacij Energetsko napajanje (UPS ter mreža) se izvede iz NN polja v TP (po načrtu NN napajanja) . Ker se v železniških predorih zaradi visokih hitrosti vlakov pojavljajo leteči prašni delci, ki lahko poškodujejo zaščito ohišja razdelilnikov je v predoru predvidena dodatna zaščita omar. Razdelilne omare za potrebe razsvetljave ter svetlobne signalizacije so sestavljene iz treh omaric, ki so izdelane iz nerjaveče pločevine zaščitene z dvojnim prašnim nanosom barve. Omarice bodo izvedene v stopnji mehanske zaščite IP 65, zapiranje vrat pa je predvideno s tristranskim zapiralom. Za opremo razdelilnih omaric bodo uporabljeni standardni elementi primerni za uporabo v železniških predorih. Vsa oprema, potrebna ter njena lokacije so razvidni iz tlorisov niše ter TP. Izolacija kablov, ki potekajo na kabelskih policah po stenah predora, je iz termoplastičnih polimerov, ki v primeru požara ne sproščajo škodljivih halogenih elementov ter je slabše gorljiva





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

(brezhalogenska izolacija). Izbrani materiali zavirajo širjenje plamena, so brez jedkih (korozivnih) plinov, pri gorenju proizvajajo minimalne vrednosti dimnih plinov. Kabli za napajanje varnostne razsvetljave bodo NHXH E90/FE180. Kabli potekajo v pripravljenih ceveh v betonskem oboku predora ali v nadometnih ceveh do kabelskih polic, ki potekajo ob svetilkah. Predvidene so pokrite kabelske police dim 200/50 mm ter 100/50 in debeline pločevine 0.8 mm. Police, nosilna konstrukcija, pritrdilni in spojni material bodo izdelani iz nerjaveče pločevine kvalitete V2A (Wr. no. 1.4401) . Kabelske police morajo brez deformacij in upogibov večjih kot pri normalni temperaturi zdržati temperaturo vsaj 600 stopinj v času 1 ure. Vse kabelske police, kabelske cevi ali objemke za varnostno napajanje razdelilnikov in svetilk, morajo biti izdelane skladno z DIN 4102-12. Kabli bodo ognjevarni E90 FE180. Izvajalec naj pred montažo predloži statične izračune ter ustrezne certifikate za predlagane police, kateri naj zadoščajo zgoraj navedenim pogojem. Prehod kablov prek kabelske police se zaradi mehanske zaščite zaščiti z uvodnico. Tudi uvodnice morajo biti izdelane iz materiala, ki ne vsebuje halogenih elementov. Kabelske police in nosilna konstrukcija so prek vodnika za izenačevanje potencialov P/F preseka 25 mm2 povezane z zbiralko za izenačevanje potenciala v energetskih nišah. Prehodi kablov iz utorov v nišo ter prehodi kablov v cevi so tesnjeni s protipožarno maso. 1.5 ZUNANJA RAZSVETLJAVA

Skladno z zahtevami študije požarnega varovanja so osvetljeni tudi vsi reševalni platoji in to s svetilkami na kandelabrih višine 10 m. Za to je predvidena zunanja razsvetljava na kandelabrih h = 10 m na portalih in reševalnih platojih. Stojna mesta svetilk so razvidna iz situacije. Predvidena osvetljenost platojev bo cca 30-70lx.

Sistem ima vgrajene tudi logične kontrole za nadzor stanj in lokalizacijo okvar v razdelilnih omarah, sistemu razsvetljave ter funkcije kontrole lastnega delovanja.

Zasnova sistema omogoča tri režime krmiljenja/regulacije razsvetljave:

1. lokalno avtomatsko preko fotocelice in ure,

2. daljinsko ročno,

3. lokalno ročno.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Ad.1: lokalno avtomatsko je osnovni režim delovanja.

Ad. 2: režim »daljinsko ro čno« pomeni, da operater prek konzole v nadzornem centru v Mariboru vklaplja zunanjo razsvetljavo na platojih. V tem primeru preide regulator razsvetljave v t.i. »slave« režim.

Ad.3: režim lokalno ro čno omogoča lokalni ročni vklop. V tem primeru predstavlja najvišjo prioriteto vzdrževalec oziroma operater na lokaciji, sistem vodenja predora pa ima samo funkcijo prenosa podatkov v KC.

POVEZAVE FOTOMETRA

Fotometer za vodenje zunanje razsvetljave na posameznih platojih bo na sistem daljinskega vodenja povezan prek lokalnih postaj v elektro nišah. predvidena je serijska komunikacija (RS 232) med fotometri in lokalno postajo.

1.5.1.1 Izbira opreme

Pri izbiri in namestitvi električne opreme je potrebno upoštevati pogoje okolice, skladno z zahtevami standardov SIST EN 60364-5.

Temperaturno območje delovanja: od -20 do +40°C.

1.5.1.2 Zahteve za svetilke zunanje razsvetljave

1. Ravno kaljeno steklo.

2. Material okvirja: tlačno liti aluminij, zaščiten pred atmosferskimi vplivi z zaščitno metalizirano barvo.

3. Material pokrova: tlačno liti aluminij, zaščiten z zaščitno barvo - aluminij zagotavlja enostavno recikliranje, okolju prijazna izvedba pokrova.

4. Stopnja mehanske zaščite najmanj IP 65. Zaželena izvedba z dvojnim tesnjenjem optičnega dela (kot npr. »seal safe sistem«).





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

5. Svetilke s stopnjo mehanske zaščite optičnega dela IP 66 morajo biti opremljene s kakovostnim sistemom za izenačevanje pritiska, ki omogoča »dihanje« svetilke. Sistem mora biti zasnovan tako, da je onemogočen vnos nečistoč v svetilko.

6. Ohišje mora omogočati direktni natik na kandelaber in pritrditev na krak. Vijaki za pritrditev morajo biti iz materiala, odpornega na korozijo.

7. Zapirala: zunanja zapirala morajo biti iz materiala, odpornega na korozijo. Zapiranje mora biti izvedeno tako, da sta mogoča le dva položaja (odprto-zaprto)

8. Zapirala morajo biti odporna na vibracije.

9. Tesnila: uporabljena tesnila morajo biti odporna na UV žarke in vplive agresivne atmosfere ter se pri uporabi ne smejo trajno deformirati.

1.5.1.3 Opti čni sistem svetilk zunanje razsvetljave

1. Reflektor naj bo izdelan iz čistega aluminija ali pa metaliziranih termoplastičnih materialov. primeru, da je reflektor iz termoplastičnih materialov, mora proizvajalec predložiti dokazila, je uporabljeni material dolgotrajno odporen na vplive UV žarkov.

2. V primeru, da ima svetilka t.i. »seal safe« optični sistem, mora biti sijalka nameščena tako, da predspojne naprave ne ovirajo zamenjave sijalke. Zaželena je možnost menjave sijalke s sprednje strani svetilke.

3. Optični sistem mora biti večstopenjsko nastavljiv glede na širino ceste. Pozicija sijalke glede na. reflektor mora biti nastavljiva v vzdolžni smeri in po višini. Za različne širine ceste in postavitve stojnih mest lahko dobavitelj ponudi tudi enako svetilko z vgrajenimi različnimi optikami.

4. Optični sistem mora zagotavljati omejitev bleščanja razreda G3 do G6, odvisno od nastavitve, skladno z zahtevami, podanimi v SIST EN 13 201.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

5. Svetlobnotehnične karakteristike svetilke morajo omogočati doseganje vzdolžne enakomernosti svetlosti Ui = 0,6 ob razmerju višina/razdalja najmanj 1:4.

6. Svetilke morajo zagotavljati svetlobni izkoristek najmanj 0,85.

7. Delež svetlobnega toka nad vodoravnico (ULOR) uporabljenih svetilk mora biti pri nagibu 0° glede na vodoravnico enak 0 % (ravno kaljeno steklo).

1.5.1.4 Elektri čna oprema svetilk razsvetljave reševalnih platojev

1. Predspojne naprave morajo zagotavljati vrednost faktorja cos Ф najmanj 0,95.

2. Konstrukcija svetilke mora biti takšna, da pri zunanji temperaturi 30°C temperaturne omejitve za posamezne komponente ne bodo presežene.

3. Dušilke morajo biti opremljene s termično zaščito.

4. Predspojne naprave morajo biti nameščene na ločenem nosilcu, ki ga je mogoče brez orodja enostavno odstraniti in zamenjati. Priporočljivo je, da je nosilec kovinski in toplotno dobro povezan s okvirjem svetilke.

5. Zaradi varstva in zaščite pri delu je zaželeno, da je v svetilki vgrajen preklopnik, ki pri odpiranju pokrova vzpostavi na električnih delih breznapetostno stanje.

6. Pri vrednotenju enakovrednih izvedb svetilk imajo prednost svetilke, ki so zasnovane tako, da omogočajo zamenjavo električnih delov brez uporabe orodja.

7. Vžigne naprave naj bodo enotne za vse predvidene moči sijalk ter opremljene s funkcijo odklopa v primeru okvare sijalke.

8. Dobavitelj mora predvideti možnost dobave svetilke:

- z vgrajeno elektronsko predstikalno napravo,

- brez vgrajenih predstikalnih naprav,

- s predspojnimi napravami z možnostjo redukcije.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.5.1.5 Drogovi (kandelabri) za razsvetljavo

Svetilke javne razsvetljave se namesti na nove ravne kandelabre iz izolacijskega materiala skupne višine 11 m (1 m v betonskem temelju, 10 m nad nivojem terena). Dimenzioniranje drogov mora biti izvedeno skladno z določili harmoniziranega standarda SIST EN 40 - Drogovi za razsvetljavo (Ur. l. RS, 88/2005) in sicer v naslednjih delih:

• SIST EN 40-1 Drogovi za razsvetljavo -Izračuni

• SIST EN 40-2 Drogovi za razsvetljavo - Splošne zahteve in mere

• SIST EN 40-3-2 Projektiranje in preverjanje - Preverjanje s preskušanjem

• SIST EN 40-3-3 Drogovi za razsvetljavo - Preverjanje z izračunom

• SIST EN 40-5 Drogovi za razsvetljavo - Zahteve za jeklene drogove za razsvetljavo

Drogovi morajo biti statično dimenzionirani za predvidene obremenitve na moč lokalnega vetra. Drogovi so predvideni za postavitev direktno v predhodno izdelan temelj (vsadni način). Na drogovih mora biti na višini 1 m nad tlemi manipulativna odprtina s priključnimi sponkami za spajanje kablov in zaščitnega vodnika.

Dimenzioniranje velikosti odprtine drogov mora biti izvedeno skladno z določili harmoniziranega standarda SIST EN 40 - Drogovi za razsvetljavo (Ur. l. RS, št. 88/2005) in sicer: 400 mm x 100 mm (V x Š odprtine). Odprtina mora biti pokrita s pokrovom, tako da voda ne pronica v notranjost droga in da ni možen prosti dostop do sponke.

Za drogove morajo biti uporabljeni novi tipski temelji iz betona C16/20 kot gradbeni proizvodi. Drogovi so vročecinkani in prebarvani. Debelina nanosa barve znaša 30-40 m. Potrebna sta minimalno dva nanosa barve. Mikrolokacije stojnih mest kandelabrov, jaškov in tras kabelske kanalizacije je na terenu potrebno uskladiti z vsemi ostalimi gradbenimi posegi in komunalnimi vodi.

Izvajalec del si mora za vsako vrsto izdelkov pridobiti ustrezne ateste in statične izračune za konstrukcijo le teh.

POŽAR:





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

V primeru aktiviranja tipke »nesreča v predoru« ali signala nevarnost v predoru iz nadzornega centra v Postojni operater pošlje sistem vodenja signal na FTM. FTM vklopi vso razsvetljavo v predoru in na platojih.

IZPAD NAPETOSTI:

V primeru izpada mrežnega napajanja se razsvetljava napaja iz UPS naprav.

POVEZAVE FOTOMETRA

Fotometer za vodenje zunanje razsvetljave na posameznih platojih bo na sistem daljinskega vodenja povezan prek lokalnih postaj v TP in v energetski niši. predvidena je serijska komunikacija (RS 232) med fotometri in lokalno postajo.

1.6 IZVEDBA INSTALACIJ IN ZAŠ ČITA Vsi električni kabli ki niso ognjevarni so tipa NYY-J v kinetah in objektih izven predora, v predorskih ceveh pa so uporabljeni še brezhalogeni kabli položeni na kabelske police, delno pa uvlečeni v cevi in položeni v kinete. Kabli za varnostno napajanje so ognjevarni NHXH FE180/E90 in položeni ločeno od ostalih kablov po celotni dolžini, po kabelskih trasah, ki morajo biti izvedene skladno z DIN 4102-2. Ožičenje (uvlečenje posameznih žil/žic) ni dovoljeno. Vsak električni tokokrog ima ločen kabel. V eno cev/kanal so vgrajeni samo kabli enake napetosti. Razdelilniki so kovinski. Opremljeni z glavnimi stikalom in z vso elektro opremo za zaščito posameznih tokokrogov. Sistem električnih instalacij v objektu je izveden v TN-S sistemu ozemljitev. Tehnični ukrep za zaščito pred električnim udarom v obravnavanih električnih napeljavah je zaščita pred posrednim dotikom, ki je izveden s samodejnim izklopom napajanja. V ta namen so vsi deli električnih naprav, ki bi ob okvari lahko prišli pod nevarno napetost dotika povezani s posebnim zaščitnim vodnikom (PE). Zaščitni vodniki so zelenorumene barve. Vsi zaščitni vodniki se na razdelilniku priključeni na posebno zbiralnico, ki se poveže z ničelno zbiralnico. Izklop okvarnega toka posameznega tokokroga opravlja nadtokovna zaščita - varovalke. Čas odklopa sme biti največ 0.4 sekunde.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Izveden je izenačevanje potencialov. V ta namen so montirane omarice za izenačevanje potenciala, ki so locirane v NN, SN, v elektro nišah in komandnem prostoru in so opremljene z bakreno zbiralnico. Omenjene omarice so povezane s PE in N vodniki v ploščah, omarah, razdelilnikih itd. in z ozemljilno mrežo z žico H07 V-K. Vodniki za izenačitev potencialov so uvlečeni v zaščitne cevi.

1.7 ZAŠČITNI UKREPI Za zaščito pred udarom el. toka je predviden samodejni odklop napajanja s pomočjo nadtokovne zaščite v TN-S sistemu ozemljite z ločenim zaščitnim vodnikom ter vodniki z glavno ter dodatno izenačitev potencialov. Za izenačitev potencialov je v predorskih ceveh predviden vodnik P/F-Y 1x95 mm2 položen v kabelskih kinetah ter vodnik P/F-Y 1x25 mm2. Vzdolžna ozemljitev bo izvedena z valjancem Fe-Zn 40x4 mm, ki bo položen v temelj oboka na obeh straneh predorske cevi. V območju niš in PC bodo izvedeni izpusti za ozemljitev le teh. Prečna ozemljitev se izvede z mrežo prečnih povezav na vsakih 20m predorske cevi. Na isti razdalji se ozemljila povežejo z armaturno mrežo objekta s pomočjo tipskih elementov povezav (brez varjenja). V vseh nišah ter PC se ozemljitveni vodniki priključijo na ozemljitveno letev izenačevanja potencialov (Cu izvedba zaradi boljše prevodnosti). 1.7.1 Prenapetostna zaš čita Za zaščito pred prenapetostmi, javljajočimi zaradi udarov strele, stikalnih manevrov, dvigov napetosti pri kapacitivnih obremenitvah, se uporabijo prenapetostni odvodniki. Prenapetostni odvodniki bodo vgrajeni v vsaki fazi proti zemlji na napravah mrežnega ter UPS napajanjam tako v glavnih razdelilnikih in NN ploščah, kot tudi v EN ter nišah KVS. Zaščita se izvede nivojsko in sicer:

1. nivo: Izvedeno v TP (glej načrt TP), 2. nivo: Prenapetostni odvodniki v glavnih NN razdelilnikih (Iu=100 kA), 3. nivo: Prenapetostni odvodniki varnostnega napajanja v EN ter KVS, 4. nivo: Fina prenapetostna zaščita v vgrajenih napravah.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Prenapetostni odvodniki bodo vgrajeni v vsaki fazi proti zemlji na 0,4 kV napravah mrežnega in neprekinjenega napajanja v razdelilnikih in nizkonapetostnih ploščah. Prvi nivo (grobe) prenapetostne zaščite (A) bo prenapetostna zaščita na 20 kV strani. Drugi nivo prenapetostne zaščite (B) predstavljajo prenapetostni odvodniki v nizkonapetostnih ploščah z naslednjimi podatki: maksimalna delovna napetost 280 V/50 Hz, preizkusni udarni tok (8/80 µs) je < 4 kV in čas reagiranja je < 25 ns. Tretji nivo prenapetostne zaščite C predstavljajo prenapetostni odvodniki na zbiralkah varnostnega in splošnega napajanja v razdelilnikih z naslednjimi podatki:

• maksimalna delovna napetost: 275 V/50 Hz • nazivni odvodni tok (8/20 µs): 15 kA • maksimalni odvodni tok (8/20 µs): 40 kA • zaščitni nivo pri 5 kA (8/20 µs): < 4,0 kV • zaščitni nivo pri 15 kA (8/20 µs): < 4 kV • čas reagiranja: < 25 ns

Četrti nivo (D) prenapetostne zaščite predstavljajo elementi fine zaščite v elektronskih napravah. Elektronske naprave morajo imeti posebno fino prenapetostno zaščito dobavljeno v samih napravah. 1.8 ENERGETSKA NIŠA Lokacija niše, tloris in prerez so razvidni iz grafičnih prilog. V nišah je predviden kabelski dvojni pod.

Niša je opremljena z vrati iz nerjaveče pločevine kvalitete V4A dim 0.8 x 2.05m. vrata bodo opremljena s tesnili in z mehanizmom za samozapiranje.

Kabelski dvojni pod bo izdelan v rastru 600 x 600mm iz specialnih lesenih plošč debeline 38mm.

Nosilne podporne stojke so izdelane iz V2A (Wr. no. 1.4401) profilov in po višini brezstopenjsko nastavljive v višini +-5cm. Stojke so prilepljene na betonska tla ter med seboj povezane z vodnikom za izenačevanje potencialov, ki je priključen na zbiralko izenačevanja potencialov v niši. Zgornja površina plošč je obložena z visokotlačnim laminatom odpornim na kisline, luge, kemikalije, površinsko obrabo. Obloga mora biti negorljiva in permanentno antistatična.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Razdelilne omare bodo nameščene na podkonstrukcijo iz V2A (Wr. no. 1.4401) profilov z možnostjo nastavitve višine.

Za razsvetljavo niše so predvidene svetilke s fluo sijalkami 2 x 36W, stopnja mehanske zaščite IP65, ki se napajajo iz UPS naprave preko ognjevarnih kablov.

V niši je predvidena trifazna in enofazna vtičnica ter vtičnica za priklop merilnih instrumetov, ki se napaja iz UPS naparave.

1.9 POŽARNA VARNOST Vse prehode električne napeljave skozi stene oz. stropove požarnih odsekov in prečne pregrade kabelskih kinet v predorskih ceveh na vsakih 125 m se izvede tako, da se zadržuje ogenj ter dimni plini razreda požarne upornosti F 90 v skladu z veljavnimi gradbenimi ter protipožarnimi predpisi. Uporabi se tipska protipožarna bariera BST ali druga masa enake ali boljše kvalitete. Ognjevarni prehodi morajo biti licencirani. Kable za varnostno napajanje razdelilnikov se položi na posebne kabelske police, s pritrdilnim in spojnim materialom ter pokrovi, ali uvlečene v cevi oziroma položenimi na objemke, izdelanimi skladno z DIN 4102-12. Kabli bodo ognjevarni E90 FE180. Protipožarne obloge morajo biti take vrste, da se lahko brez težav ob vsakem času napeljejo novi vodniki ali zamenjajo stari. Dopuščajo se samo sistemi, ki po atestih odgovarjajo zahtevanemu razredu požarne upornosti. Vse protipožarne obloge se izvedejo tako, kot je v atestih navedeno za kabelske obloge oz. obloge vodnikov. Material za oblaganje ne sme razžirati ali razkrajati kabelskih plaščev. Vsi kabelski prehodi in druge odprtine morajo biti tako zatesnjene, da bo do kablov in naprav onemogočen pristop glodalcem. 1.10 SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE 1.10.1 Pogoji vgraditve Dobavitelj mora upoštevati naslednje:

• oprema bo izvedena na nadmorski višini do 600 m n. v., • oprema mora brez poškodb prenesti in obratovati v naslednjem temperaturnem

območju: od -30°C do +70°C, relativna vlažnost do 85 %, • oprema bo vgrajena na seizmičnem področju s projektnim pospeškom 0,200g, • oprema mora ustrezati največji dovoljeni glasnosti 55 dB (A), • oprema mora ustrezati najnovejšim zahtevam o elektromagnetni kompatibilnosti za

tovrstne elektroenergetske objekte





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

• pri gradnji bo potrebno upoštevati vse varnostne ukrepe, ki jih bo predpisal koordinator varstva pri delu za predmetno gradbišče,

• oprema mora biti izdelana v zaščiti IP69, razred I (odporne morajo biti na agresivno atmosfero predora, vlago, prah, temperaturo)

• oprema ne sme povzročati radijskih motenj • oprema mora biti primerna za visoke obremenitve vibracij po EN60598-2-3 • oprema mora biti testirana na tlak min 58kPa in min. jakost vetra 85m/s • ves pritrdilni in vijačni material iz nerjavečega jekla 1.5471/AISI316 Ti (V4A)

1.11 NAPAJANJE NAPRAV Pri območju napajalne napetosti v normalnih pogojih uporabe, se napetost v napajalni točki ne sme razlikovati od nazivne napetosti omrežja za več kot ±10% za omrežja z nazivno napetostjo od 100 V do 1000 V (SIST HD 472 S1). Območje uporabne napetosti se ne sme razlikovati od nazivne napetosti za več kot +10% in -14%, skladno s SIST EN 60038, kjer so tudi navedene nazivne napetosti. SIST EN 60038 obsega tudi trifazna izmenična omrežja z nazivno napetostjo od 1 kV do 35 kV. Med drugim je upoštevati nazivno napetost omrežja 10/20 kV in pripadajočo najvišjo napetost opreme 12/24 kV. Upoštevati je tudi značilnosti napetosti v javnih razdelilnih omrežjih, ki jih obsega standard SIST EN 50160 in SIST EN 50341-1:2013 - Nadzemni električni vodi izmenične napetosti nad 1 kV: Splošne zahteve - Skupna določila. Nominalna napetost za napajanje naprav in opreme je:

• izmenična napetost 400/230 V, 50 Hz, sistem je ozemljen TN-C, oziroma TN-C-S, • izmenična napetost lokalnega vira neprekinjenega napajanja 230 V, 50 Hz z

maksimalno dovoljeno toleranco napetosti ±10 % in frekvence ±4 % in ne odstopa od navedenih toleranc v vseh eksploatacijskih pogojih in režimih obratovanja.

1.12 AERODINAMIČNI VPLIVI Vsa oprema, ki bo vgrajena v glavno predorsko cev predora T1 do T2 mora biti sposobna brez posledic prenesti aerodinamične obremenitve, ki jih povzročajo skozi predor vozeči vlaki. Iz aerodinamične analize obeh predorov je razvidno, da je pri izdelavi in vgradnji opreme in inštalacij v predorske glavne cevi potrebno upoštevati naslednje aerodinamične pogoje v predorih:





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Ker v teh železniških predorih ni protiprometa, praviloma pa tudi ni istočasno v predorih več vlakov, so naslednje vrednosti za dimenzioniranje zadostne:

- Obremenitve vzdolžnega gibanja zraka: Fbreme = 2.600 N / m2

- Tlačne obremenitve: Pbreme= ± 3.000 Pa

Varnostni dodatek ni vsebovan. Vendar pa je potrebno, glede na način obremenitev pri izvedbi vgrajenih elementov in zagotovitvi življenjske dobe le-teh predvideti ustrezne postopke.

Pri običajni tlačni sposobnosti (τ ≥ 4 s) ali pri maksimalni hitrosti vožnje vlaka 120 km/h so osnovno določeni kriteriji tlačnega ugodja izpolnjeni. Posebni gradbeni ukrepi v predoru niso potrebni.

1.13 PRAH IN VLAGA Vsa vgrajena oprema mora biti primerna za vgradnjo v železniških predorih ,kar pomeni ,da mora biti funkcionalna z dolgo življenjsko dobo in veliko zanesljivostjo delovanja v pogojih kot so:

• Prah v predoru (zavorni prah, prah betona itd.) • Močno gibanje prahu ,ki nastaja zaradi visokih tlakov ob vožnji vlakov skozi predor • Vlaga v predorskih ceveh • Temperaturne razlike predvsem v prečnikih blizu portalov

Električne naprave za montažo v železniške predore morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Vse naprave morajo biti v industrijski, robustni izvedbi 2. Naprava mora biti v kovinskem ohišju z dvojno zaščito pred elektromagnetnimi

vplivi 3. Vsa tiskana vezja v napravi morajo biti prevlečena z zaščitnim lakom za tropske

vlažne razmere ( v železniških tunelih je namreč veliko prevodnega prahu, ki nastaja ob zaviranju vlakov in ki v notranjosti naprave lahko povzroča stike)

4. Stopnja mehanske zaščite naprave mora biti minimalno IP31 (občasno lahko namreč pride do kapljanja vode v nekaterih prostorih, če je predor na vlažnih kraških predelih, zaščita pred vstopom glodavcev in mrčesa) Ob odprtih prednjih vratih mora biti stopnja zaščite vsaj IP20

5. Naprava mora imeti visok izkoristek (sam UPS >95%, vključujoč vhodni transformator >94%), da so zmanjšane potrebe po prezračevanju

6. Naprava mora imeti možnost redundantnih paralelnih vezav 7. Naprava mora omogočati dostop samo s sprednje strani.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

8. Naprava mora omogočati priklop trdih kablov s sprednje strani s predimenzioniranimi priključnimi sponkami in razbremenilci za kable

Profesionalne industrijske UPS naprave za montažo v železniške predore morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1. UPS naprava mora biti v industrijski, robustni izvedbi 2. Naprava mora biti v kovinskem ohišju z dvojno zaščito pred elektromagnetnimi

vplivi 3. Naprava mora imeti na vhodu transformator za galvansko izolacijo montiran

znotraj UPS naprave (Transformator omogoča boljšo zaščito pred napetostnimi sunki in motnjami, ki se pojavljajo ob vožnji električnih vlakov. Transformator zmanjšuje visok kratkostični tok zaradi nizkih impedanc napajalnih linij, ki bi se preko by-pass linije prenesel na porabnike. Transformator zmanjšuje vplive harmonskih komponent zaradi usmerniških naprav. Transformator v skupnem ohišju z UPS-om zmanjšuje elektromagnetne vplive)

4. Vsa tiskana vezja v napravi morajo biti prevlečena z zaščitnim lakom za tropske vlažne razmere ( v železniških tunelih je namreč veliko prevodnega prahu, ki nastaja ob zaviranju vlakov in ki v notranjosti naprave lahko povzroča stike)

5. Stopnja mehanske zaščite naprave mora biti minimalno IP31 (občasno lahko namreč pride do kapljanja vode v nekaterih prostorih, če je predor na vlažnih kraških predelih, zaščita pred vstopom glodavcev in mrčesa) Ob odprtih prednjih vratih mora biti stopnja zaščite vsaj IP20

6. UPS naprava mora imeti vgrajene izmenljive protiprašne filtre (pomembno predvsem na področjih z veliko prahu), možnost stopnje zaščite IP52

7. Naprava mora imeti visok izkoristek (sam UPS >95%, vključujoč vhodni transformator >94%), da so zmanjšane potrebe po prezračevanju

8. Naprava mora imeti možnost redundantnih paralelnih vezav 9. Naprava mora omogočati dostop samo s sprednje strani. 10. Naprava mora omogočati priklop trdih kablov s sprednje strani s

predimenzioniranimi priključnimi sponkami in razbremenilci za kable 11. Akumulatorji naj bodo vsaj High Performance (10-12 let) po Eurobat klasifikaciji. 12. Akumulatorji naj bodo nameščeni na police (zaradi boljšega hlajenja) ali v omare





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.14 ZAŠČITA 1.14.1 Zaščita pred elektri čnim udarom TN-S sistem omrežja Vsi izpostavljeni prevodni deli inštalacije se morajo povezati z ozemljitveno točko sistema z zaščitnim vodnikom. Zaščita pred posrednim dotikom ob kratkem stiku med faznim vodnikom in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenimi prevodnimi deli povezanimi z zaščitnim vodnikom je izvedena s samodejnim odklopom napajanja, ki izklopi okvarjeni del inštalacije v predpisanem času, to je v 5 s oziroma 0.2 - 0.4 s. Zaščita je izvedena z zaščitnimi napravami pred prevelikim tokom, kot so varovalke, inštalacijski odklopniki, zaščitna stikala itd .. Dodatni zaščitni ukrep je predviden z tokovnim zaščitnim stikalom. Uspešno delovanje zaščite zagotovimo s tem, da predvidimo kratkostično zanko tako majhne impedance, da lahko ob okvari steče kratkostični tok, večji od toka, pri katerem deluje zaščita v predpisanem času:

22 XR

U

Z

UI o

s

oa

+=⟨=

kjer pomeni: Ia [A] tok, ki zagotavlja delovanja zaščitne naprave za avtomatičen odklop napajanja v

času, določenem v spodnji tabeli, glede na nazivno napetost Uo ali pod pogoji, ki dovoljujejo čas, ki ne presega 5 s

Uo [V] nazivna napetost proti zemlji Zs [Ω] impedanca celotne kratkostične zanke (vir, vodnik, zaščitni vodnik) R [Ω] celotna ohmska upornost kratkostične zanke X [Ω] celotna reaktanca kratkostične zanke Pred priključkom na napetost, je treba v skladu s predpisi izmeriti impedance tokokrogov . El. omare so predvidene s stopnjo zaščite IP 43, tako je pri zaprtih vratih slučajen dotik z deli pod napetostjo nemogoč. V stikalnih prostorih so pred električnimi omarami predvidene 1,25 m široke izolacijske preproge. Najdaljši odklopni časi v omrežju TN za končne tokokroge, ki napajajo vtičnice ali neposredno brez vtičnic prenosne ročne aparate razreda I ali prenosne aparate, ki se med uporabo premikajo ročno:





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Za običajne prostore:

Uo (V) t (s)

<50 ni omejitev 50 5 120 0.8

230 ali 220 0.4 400 ali 380 0.2

Nad 400, Ex 0.1

1.14.2 Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka Zaščitni ukrep je samodejni izklop naprave ob pojavi okvarnega toka. Pogoj za efektno zaščito je ustrezna upornost ozemljitve. Okvarni tok mora biti večji od izklopnega toka zaščitnega elementa. 1.14.3 Zaščita pred slu čajnim dotikom Vsi prostori, v katerih se nahajajo električne naprave, morajo biti zaklenjeni. Dotik nezavarovane električne opreme preprečimo z zaščitno mrežo. Taka nevarna mesta opremimo z opozorilnimi . napisi in oznakami. 1.14.4 Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki Delovna karakteristika naprave, ki ščiti električni vod pred preobremenitvijo, mora izpolniti dva pogoja:

Ib ≤ In ≤ Iz I2 < 1,45 x Iz

Ib je nazivni tok porabnika in ga za trifazne porabnike računamo po enačbi:

ηφ *cos**3 U

PI n

b =

Ib je nazivni tok porabnika in ga za enofazne porabnike računamo po enačbi:

ηφ *cos*U

PI n

b =





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Kontrola presekov zaščitnih vodnikov določa, da mora biti presek zaščitnega vodnika enak preseku faznega vodnika do preseka 16 mm2, 16 mm2, če je fazni vodnik preseka od 16 do 35 mm2, oziroma polovični presek faznega vodnika, če je le-ta večji od 35 mm2. V primeru, da zaščitni vodnik ni del kabla, mora imeti najmanjši prerez 2,5 mm2 za Cu ali 4 mm2 za Al, če je vodnik mehansko zaščiten, 4 mm2 za Cu, če zaščitni vodnik ni mehansko zaščiten ali 50 mm2 za FeZn valjanec. Aluminij ni dovoljen, če ni dodatno zaščiten. Prerez glavnega vodnika za izenačitev potenciala mora biti večji od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v instalaciji, vendar najmanj 6 mm2. Dodatni vodnik za izenačevanje potenciala ne sme biti manjši od prereza najmanjšega zaščitnega vodnika, vezanega na te prevodne dele. 1.14.5 Zaščita pred kratkosti čnim tokom Zaščitna naprava mora ustrezati naslednjim zahtevam:

• odklopna zmogljivost zaščitne naprave mora biti večja od pričakovanega kratkostičnega toka,

• kratkostični tok mora biti prekinjen v času, v katerem se vodniki segrejejo do dopustne temperature.

2

*

=⟩I

Skt

t [ s] trajanje kratkega stika S [mm2] presek vodnika I [A] efektivna vrednost toka kratkega stika k koeficient odvisen od konstrukcije vodnika V tabelah, ki so rezultat izračunov, so uporabljene naslednje oznake in veličine: η izkoristek porabnika fi faktor istočasnosti el. omare fo faktor obremenitve porabnika fp faktor prekrivanja Pk [kW] konična moč el. omare Pinst [kW] instalirana moč el. omare Ib [A] tok porabnika Ik [kA] tok kratkega stika porabnika





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Ik1 [kA] tok kratkega stika s povratkom po zaščitenem vodniku la [kA] tok delovanja zaščite pri okvari S [mm2] presek vodnika kabla Szas [mm2] presek zaščitnega vodnika kabla TN-S tip uporabljene instalacije u1 [%] padec napetosti od el. omare do porabnika l [m] dolžina kabla do porabnika tizk [s] izklopilni čas pri nastopu okvarnega toka zs [Ω] skupna impedanca pri nastopu okvarnega toka I2 [A] tok, ki zagotavlja delovanje zaščitne naprave In [A] nazivni tok zaščitne naprave I inst [A] instalirani tok el. omare Ik [kA] konični tok el. omare u1 [%] padec napetosti od izvora do el. omare

Opomba: Rezultati izračunov so priloženi.

1.14.6 Dimenzioniranje kablov in vodnikov Termično so vodniki oz. kabli dimenzionirani z upoštevanjem prereza, materiala ter vrste izolacije vodnika, števila vzporedno položenih in obremenjenih vodnikov, zunanje temperature, načina polaganja ter z upoštevanjem selektivnosti delovanja. Vodniki oz. kabli so dimenzionirani tako, da so padci napetosti manjši od:

• 5 % za električne instalacije razsvetljave in • 8 % za električne instalacije drugih porabnikov, če se električne instalacije napajajo iz

trafo postaje. Mehansko so vodniki dimenzionirani v odvisnosti od načina polaganja in velikosti sil kratkih stikov. Najmanjši prerez mehansko zaščitenega stalno položenega voda je 1,5 mm2 Cu. 1.14.7 Inštalirana in koni čna moč Iz enopolne sheme je razvidna inštalirana moč:

η

dinst

PP =

Z upoštevanjem faktorja istočasnosti fi dobimo izračunamo konično moč:





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

fpfofiPP instk ***=

φ cosk

n

PP =

Konični tok za trifazni porabnik:

U

PI k

k*3

=

Konični tok za enofazni porabnik:

U

PI k

k =

kjer pomeni: Pd [W] nazivna moč Pinst [W] instalirana moč ηi zkoristek porabnika fi faktor istočasnosti el.omare fo faktor obremenitve porabnika fp faktor prekrivanja cos ϕ faktor moči Pk [W] konična moč Pn [W] konična navidezna moč Ib [A] konična navidezni tok Ik [A] konični tok U [V] nazivna medfazna napetost Na osnovi podatkov določimo za izbrani prerez trajni zdržni tok vodnika Iz. Pri izbiri prereza moramo upoštevati še :

• zaščito pred električnim udarom, • zaščito pred toplotnimi učinki, • zaščito pred nadtoki , • dopustne padce napetosti, • mejne temperature priključkov opreme in spojev, • zunanje vplive.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.14.8 Kontrola padca napetosti Izračun padca napetosti:

2

200

US

Plu

××××=∆

λ Du [%] padec napetosti

P [W] priključna moč porabnika l [m ] dolžina kabla S [mm2] presek vodnika l prevodnost vodnika v kablu

U [V] nazivna napetost Skupni padec napetosti je:

%5⟨=∑ nuu

Največji dovoljeni padec napetosti med napajalno točko el. instalacije in kontrolirano točko znaša:

• za tokokroge razsvetljave 5 %, • za ostale tokokroge 8 %.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.15 IZRAČUNI 1.15.1 Izračun preseka vodnika z ozirom na padec napetosti za n apajanje naprav, ki morajo ohraniti funkcijo v primeru požar a po DIN 4102 del 12

a.) Izračun teoretičnega preseka vodnika: Podatki: (Uporabljene so varnostne svetilke moči 18W) 1 2 3 4 5

150m 18W 100m 18W 100m 18W 100m 18W 100m 18W

VUUWPmlVU 9,6,3(%),90,550,230 ===== ∆∆

Izračun:

AV

W

U

PI b 46,0

85,0230

90

cos=

⋅=

⋅=

ϕ, 208,1

9,658

85,055046,02cos2mm

V

mA

U

lIA b

Teoreticni =⋅

⋅⋅⋅=⋅

⋅⋅⋅=

∆χϕ

b.) Izračun preseka vodnika, glede na normalne pogoje obratovanja / preračunski

faktor: Določitev potrebnega preseka vodnika za normalne pogoje obratovanja pri štirih paralelno, na perforirane kabelske police položenih kablih. Po DIN VDE 0298 del 2 je preračunski faktor (Ppf) pri kopičenju kablov za ta način polaganja 0,78. Potrebni presek vodnika izračunamo po:

22

38,178,0

08,1mm

mm

P

AA

pf

TeoreticniDelovni ===

Vgradimo lahko standardno razpoložljiv presek kabla 2,5 mm².

c.) Izračun potrebnega preseka vodnika pri pogojih požara / Ohranitev funkcije E90





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Če hočemo, da nam kabel zagotavlja napajanje za čas 90 minut, moramo TeoreticniA

pomnožiti z ustreznim faktorjem (ki upošteva povišanje temperature), iz tabele, ki se nahaja v standardu VDI 4102 del 12. Za trenutni primer je izbran faktor 2,8 (razmerje med ''hladno'' in ''vročo'' dolžino kabla je 50:50).

2230 86,38,238,1 mmmmetemperaturpovišanjafaktorAA TeoreticniE =⋅=⋅=

Vgradimo lahko standardno razpoložljiv presek kabla 4,0 mm².

d.) Ugotovitev: Ker je projektna rešitev 20,4 mmA = , ugotovimo da je rešitev ustrezna.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.15.2 Izračun osvetljenosti

ZAHTEVANO DEJANSKO IZRAČUNI

PROSTOR C a b H lx št. svet. št. cevi moč LX k 18W 36W 58W

TP-V

09 SN prostor 01 2 8,5 3,2 3 300 4 2 36 332 1,1 13 7 5

12 NN prostor 02 2 5,5 3,2 3 300 3 2 36 352 0,9 9 5 3

11 NN prostor 01 2 5,5 3 3 300 3 2 36 375 0,9 9 5 3

13 nadzorna soba 2 5,5 3,2 3 400 3 3 36 528 0,9 12 7 4

14 AKU prostor 5 3 2,7 3 150 1 2 36 166 0,7 3 2 1

15 UPS prostor 2 3 2,5 3 200 1 2 36 243 0,6 3 2 1

16 NN prostor 03 2 5,5 3,2 3 300 3 2 36 352 0,9 9 5 3

10 SN prostor 02 2 5,5 3,2 3 300 3 2 36 352 0,9 9 5 3

19 tehnika 2 11 3,7 3 300 5 2 36 295 1,3 18 10 7

17 hodnik 01 2 20 2 3 150 6 1 36 155 0,8 10 6 4

18 hodnik 02 2 9,8 2 3 150 3 1 36 140 0,8 6 3 2

04 TP box 02 5 4 3,5 3,2 150 1 2 58 150 0,8 6 3 2

05 TP box 01 5 4 3,5 3,2 150 1 2 58 150 0,8 6 3 2

06 TP box 03 5 4 2,4 3,2 150 1 2 58 219 0,6 4 2 1

07 dovod zraka 5 25 7,8 7,2 150 12 2 58 162 0,9 62 35 22

21 servisna ploščad 5 9,8 4 3,8 300 6 2 58 402 1,0 25 14 9

03 ventilatorji 5 12 9,8 7,3 200 9 2 58 201 0,8 50 28 18

TP1.0 ( TP2.0)

SN prostor 2 6,4 3,2 3 300 3 2 36 302 1,0 11 6 4

TR box 5 3 2,4 3 150 1 2 36 187 0,6 3 2 1

NN prostor 2 7 3,2 3 300 3 2 36 302 1,0 11 6 4

AKU prostor 5 3 2,6 3 150 1 2 36 172 0,6 3 2 1

sistemski prostor 2 3,6 3 3 400 2 3 36 507 0,8 8 5 3

intervencijski prostor 2 3 3 3 300 2 2 36 405 0,7 5 3 2

SVTK oprema 2 3 3 3 300 2 2 36 405 0,7 5 3 2

TP v prečnikih

SN prostor 2 4,5 3 3 300 2 2 36 306 0,8 7 4 3

TR box 5 2,4 2,4 3 150 1 2 36 233 0,6 2 1 1

NN prostor 2 4,5 3,7 3 300 3 2 36 372 0,9 9 5 3

sistemski prostor 2 4,5 4 3 400 4 2 36 459 1,0 12 7 4

AKU prostor 5 2,3 2,1 3 150 1 2 36 278 0,5 2 1 1

ELEKTRO NIŠA v prečnikih

Elektro niša 2 5,6 2,3 3 300 2 2 36 283 0,8 8 4 3

GSM-R niša 2 5 2,3 3 300 2 2 36 317 0,7 7 4 2





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.15.3 Izračun ozemljilne upornosti Pri izračunu vrednosti ozemljitvene upornosti upoštevamo: - specifična upornost zemlje ρ0 = 300 Ωm - specifična upornost betona ρ0 = 500 Ωm - dolžina pocinkanega valjanca FeZn 25x4 mm vkopanih v zemlji l = 113 m okoli TP-V - ozemljila iz pocinkanega valjanca FeZn 25x4 mm položena v AB temeljih TP-V A = 353 m2 - vrednost izračunane ozemljitvene upornosti za TP2.0 RozTP2.0=1,34Ω

Ω=++= 34,11111

23)0.2(2)0.2(10.2 TozTPozTPozozTP RRRR

in izračunamo naslednje vrednosti:

- za tračno ozemljilo okoli TP-V Ω== 31,5

.21 l

Roz

ρ

- mrežno ozemljilo v temeljih TP-V Ω== 79,11.

42 ARoz

πρ

- vrednost ozemljilne upornosti znaša:

0.2)(2)(1

1111

ozTPVTPozVTPozoz RRRR++=

−−

Ω= 98,0ozR Vsekakor je po končanih delih potrebno izvesti meritve ozemljitvene upornosti ozemljitvenega sistema ter izdelati ustrezen elaborat o opravljenih meritvah in v primeru dobljenih neugodnih rezultatov izvesti dodatne ukrepe za poboljšanje ozemljitev.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.15.4 Izračun varnostne razdalje za strelovodni sistem Izračun zaščite objekta je narejen v skladu s SIST EN 62305. Strelovodna zaščita je izvedena z lovilnim sistem na strehi objekta ter strelovodnimi odvodi. Izračun varnostne razdalje v skladu s SIST EN 62305:

mlkm

kckis 16,010

1

41,004,0 =××=××=

pri čemer je: ki - koeficient odvisen od izbranega zaščitnega nivoja: I - 0,08 II - 0,06 III in IV - 0,04 kc - koeficient odvisen od oblike strelovodne instalacije: kc = 1 ….. 1/n (4 ali ve č odvodov) kc = 1 ….. 0,5 (2 odvoda) kc = 1 (1 odvod) km - koeficient odvisen od ločilnega materiala : zrak - 1 trda snov - 0,5 l(m) - dolžina vzdolž odvodov, merjena od točke, kjer se ugotavlja bližina, do najbližje točke izenačitve potenciala.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.15.5 Moč Izračun 1: Tokokrog : Priklop zgoraj : Transformator +T1 Priklop spodaj : Dovodno polje NN bloka v TP Napetost : 400 Vir : Tr 160 kVA Priklop zgoraj Kratkostična moč gornjega priklopa: 350 MVA Impedanca gornjega priklopa: Ohmska upornost Rt: 0.0501 mOhm Induktivna upornost Xt: 0.5015 mOhm Transformator : Tip: Hermetično tesnjen-oljni Število transformatorjev: 1 Način ozemljitve: TN-S Skupna moč: 160 kVA Moč na enoto: 160 kVA Priključitev: Zvezda-trikot Napetost kratkega stika: 4.0 % Impedanca izvora: Ohmska upornost Rt: 16.1930 mOhm Induktivna upornost Xt: 41.0195 mOhm Ib: 219.94 A Kabel : Dolžina: 8.0 m Metoda vgradnje: F-dotikanje, v ploščatem kablu Enožilni kabli na perforirani horizontalni polici Tip kabla: Enožilen Število slojev: 1 Izolacija: PVC Št. sosednjih tokokrogov: 2 Razpored vodnikov: Vodoravno dotikajoči Temperatura okolice: 30 °C THD nivo: 0 % Dovoljen tok po kablu(Iz): Iz pod normalnimi pogoji uporabe (A): 321.1 A Iz x popravek faktorjev (realni pogoji uporabe): 279.4 A Dimenzijska omejitev: zahteva uporabnika Korekcija : Temperatura : 1.00 (52-D1) x Termična upornost tal : 1.00 (A.52-16) x Ničenje : 1.00 (D.52-1) x Grupiranje : 0.87 (52-E5) x Uporabnik : 1.00 / Zaščita ) : 1.00 ______ 0.87 CSA (mm˛) teoretično uporabljeno oznaka material Fazni vodnik 1 x 77.2 1 x 120.0 Baker Ničelni vodnik 1 x 77.2 1 x 120.0 Baker PE vodnik 1 x 35.0 1 x 120.0 Baker

Padec napetosti na dovodu tokokrog na odvodu DU (%) 0.00 0.1546 0.15

Rezultati izra čuna: Isc dovoda Ik3max Ik2max Ik1max Ik2min Ik1min I okvare (kA) 5.5697 4.8235 5.4336 4.3551 4.8953 4.8953 R (mW) 17.4771 34.9542 18.7111 35.4478 19.2047 19.2047 X (mW) 42.2410 84.4819 42.9610 84.4819 42.9610 42.9610 Z (mW) 45.7138 91.4275 46.8589 91.6173 47.0581 47.0581





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Izračun 2:

Kompenzacija jalove energije Velikost kompenzacijskih naprav za kompenzacijo jalove energije določimo na maksimalno obtežbo energetskega transformatorja 160 kVA pri pričakovanem nekompenziranem povprečnem cos ϕ = 0,9, kot sledi :

- največja skupna obtežba: Pist = (160 kVA x 0,9) = 144 kW

cos ϕ1 = 0,9

cos ϕ2 = 0,95

Pj = (tg ϕ1 - tg ϕ2 ) . Pist = (0,484 - 0,329). 144 = 22,4 kvar

Izračunani moči odgovarja kapaciteta tipske kondenzatorske baterije 22,4 kvar, vendar zaradi poenotenja velikosti kompenzacijskih naprav v vseh TP izberemo stalne kompenzacijske naprave moči 30 kvar.





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 3 =========================

PODATKI O DOVODU IN POLAGANJU KABLA

--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.15

Tripolni trajni tok kratkega stika.............(kA) : 5.7

Tripolni udarni tok kratkega stika.............(kA) : 9.6

Vrednost impedanc (2R+R0).................(miliOhm) : 17.5

Vrednost impedanc (2X+X0).................(miliOhm) : 42.2

Temperatura zemlje............................(stC) : 20

Temperatura zraka.............................(stC) : 30

Tip elektri čne napeljave...........................: E

Faktor za skupinske tokokroge...................... : ,8

Najve čji dopustni presek kabla................(mm2): 240

RAZDELILNIK: +NNTR..-N

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 4x25mm2 ................................ .

Isto časna mo č izvoda ..........................(kW): 35

Navidezna mo č izvoda .........................(kVA): 38,8

Io - obratovalni tok izvoda.....................(A) : 58.9

In - nastavitveni tok izvoda....................(A) : 80

Iz - trajni zdržni tok izvoda...................(A) : 80.8

Fazni faktor cosfi izvoda.......................... : 0.9

Tip zaš čitne naprave...............................: NZMS7- 80S

Padec napetosti.................................(%) : .54

Potrebni izklopilni tok.........................(A) : 650

Izra čunani tok okvarne zanke....................(A): 354 3



Impedanca (2R+R0).........................(miliOhm) : 178

Impedanca (2X+X0).........................(miliOhm) : 50

Dolžina kabelske trase..........................(m) : 20

Presek PE vodnika je 1/2 faznega preseka........... .





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 4 =========================


--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.15



Vrednost impedanc (2R+R0).................(miliOhm) : 17.5

Vrednost impedanc (2X+X0).................(miliOhm) : 42.2






RAZDELILNIK: +NNEN..

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 2 x ( 4x150mm2 )......................... .








Padec napetosti.................................(%) : .91













PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 5 =========================


--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.54



Vrednost impedanc (2R+R0).................(miliOhm) : 178

Vrednost impedanc (2X+X0).................(miliOhm) : 50






RAZDELILNIK: +NNEN..-N

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 4x70mm2 ................................ .








Padec napetosti.................................(%) : 1.4


Izra čunani tok okvarne zanke....................(A): 657











PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 6 =========================


--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0

Tripolni trajni tok kratkega stika.............(kA) : 21

Tripolni udarni tok kratkega stika.............(kA) : 45








RAZDELILNIK: RH

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 4x10mm2 ................................ .





Iz - trajni zdržni tok izvoda...................(A) : 45



Padec napetosti.................................(%) : .55








Presek PE je enak faznemu preseku.................. .





PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 7 =========================


--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.54










RAZDELILNIK: RH-N

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 4x10mm2 ................................ .





Iz - trajni zdržni tok izvoda...................(A) : 45



Padec napetosti.................................(%) : .94








Presek PE je enak faznemu preseku.................. .

Documents

Št. načrta: Z2TDCKP5E/03A 2/71 Divača - Črni Kal/4-2/Z2TDCKP-5E_03A...1.14.6 Dimenzioniranje kablov in vodnikov ..... 28 1.14.7 Inštalirana in koni čna mo č