TABOR ZA NAJMLAJ[E [TEVILKA 5

22222

SEM _____________________________________IZ VODA ___________________________________,KI JE DEL RODU ______________________________IZ _______________________________________.

22222

RUMENE IN RDE^E RUTKE, LEPOPOZDRAVLJENE!

DRAGA TABORNICA, DRAGITABORNIK, PRINA[AVA TI

POMLADNO-POLETNO [TEVILKOTVOJE REVIJE!

SAJ @E VE[ - NA ^RTE NAPI[I SVOJEPODATKE, NAD @EP PA NARI[I NOVE

VE[^INE. NA TABLI PRIKA@I, KAK[EN [OTORSI @ELI[ IMETI NA TABORU!

3333333333 napisala in narisala: Pika

4444444444

Odsev sonca v jutranji rosi je naznanjal~udovit poletni dan. Veter je potihomazibal drevje, poto~ek popeval svojo staropesem. Nekje visoko v kro{nji starega boraje lahkotno dremal velik rjav stor`. ^epravje `e dolgo visel v kro{nji, je vedno `elelvedeti, kaj se dogaja pod njim. Le s te`avoje zbiral pogum, da si ogleda `ivljenje vnjemu popolnoma drugem svetu.

POGLEJ NO, KAK[NIPUSTOLOVCI SO STOR@I!

STOR@ GOGI NA POTEPU

Pri{el pa je dan, ko je stor` Gogi zbralvoljo in se odpravil na dolg potep.Zdrsnil je z veje in se kakor po toboga-nu popeljal po deblu navzdol. "Plenk,plonk!" je odmevalo, {e preden je Gogipristal na tleh. Ozrl se je, da bi videl,od kod prihaja ta ropot. Pred njim jestala majhna, zarjavela plo~evinka."No, lepa re~," je dejal Gogi, in

radovedno spra{eval dalje: "Kdo si inkaj po~ne{ tukaj?" Oglasil se je ne`en,a hripav glas. "Ime mi je Ur{ka," jezadonelo iz notranjosti, "neko~ sembila lepe sinje modre barve z majhni-mi belimi pikami in otroci so me imelinajraje. Dokler me niso pozabili na

5555555555

igri{~u. Potem me je nekdo vrgel v smetnjak.Pri~elo se je potovanje, za katerega sem mislila, damu ne bo ne konca ne kraja. Pristala sem na temvelikem smeti{~u, kakor temu pravijo ljudje.""Smeti{~e? Kaj je to smeti{~e?", je {e bolj za~udenovpra{al Gogi. "Mnogo zim sem pre`ivel na drevesuin u`ival v zavetju kro{nje. Bil sem preskrbljen,toda vedno sem si hotel ogledati {e ostali svet.""No, smeti{~e, to je prostor, kjer ljudje pustijostvari, ki jih ne potrebujejo ve~.""Ampak ljudje, kdo so to ljudje?" je {ebolj neu~akano in radovednospra{eval Gogi."Po~asi, po~asi!" je odvrnila Ur{ka,"vse ob svojem ~asu. Ljudje so bitjakakor mi, samo da na nas v~asihgledajo malo druga~e.""Torej so tudi stor`i ljudje?" jenavihano vpra{al Gogi."Ne, ti bu~ko," je odvrnila Ur{ka,"ljudje nevidijotistega, karvidimomi.Nikoline

vi-dijo lepotejutranje rose,modrine neba, ne`nemavrice, ki se razpleta pocveto~ih se travnikih, ne, ne, to

opazimo samo mi.""Kaj pa je potem lepega v o~eh ljudi?" je nadalje-val Gogi."Ljudje ljubijo visoke zgradbe, papirnate listi~e,stavbe, ki jih kli~ejo tovarne, celo nekatere `ivaliso si prisvojili in po~nejo z njimi ~udne svari!""Uh ..." je zavzdihnil Gogi, "to pa ni ravno tako,kot sem mislil.”Toda kar naenkrat sta Ur{ka in Gogi zasli{ala tih,a prodoren glas.

"Joj, kako lep stor`! In kakozanimiva plo~evinka! Malo jeumazana, toda lahko jo o~istimoin koristno uporabimo. Ali lahkovse to vzamem domov, ata?""Ve{, [pelca," je odvrnil ata,“plo~evinko lahko, o~istila jobova in iz nje naredila kajuporabnega. Toda kaj bi s

stor`em, tu naj ostane, kjer jenjegov dom, tu se najbolje

po~uti. V dru`bi staregaborovca mu je najbolje."

[pelca se je strinjala.“Iz plo~evinke bi

lahko naredilaprelep lon~ek za

svin~nike, ali

6666666666

pa ~ude`no lu~ko," je nadaljevala in `e iztegovalasvoje radovedne ro~ice proti plo~evinki Ur{ki.Gogi se je {e hitro poslovil od Ur{ke, nato pa po~asisplezal nazaj na drevo. Ta dogodek mu ni dalmiru. [e dolgo ~asa ga je premleval v sebi, ve~kratse je spomnil prijateljice Ur{ke in `elel si je, da seji ne godi ni~ hudega. V~asih je celo sanjal o njej,kako vsa lepa in pisana krasi [pelcino mizo.Drugi~ si jo je predstavljal kot ~ude`no lu~ko, kivsa `ari, da se vse lesketa okoli nje. Sam pa je {ekar naprej kraljeval v dru`bi starega borovca inu`ival v pogledu, kateremu ni bilo para.Razmi{ljal je o ljudeh in o tem, kar mu je o njihpovedala plo~evinka Ur{ka. Pa vendar, po tem, karje do`ivel, je opazil, da so ljudje, ki znajo videtitudi lepote narave. Celo v njem, navadnem rjavemstor`u, je [pelca videla lepoto ... Pa je tok njegovihmisli prekinil bistroumni veter.“Ve{, stor` Gogi, tak{ni ljudje kot je [pelca, soposebne vrste ljudje. Zelo so prijazni do narave,zato se jim tudi narava poka`e v svoji najlep{i lu~i.Ko bi jih le bilo malo ve~ ...” In `e ga ni bilo,bistroumnega vetra."Vedno se pojavi tako nepri~akovano in kmalutudi izgine," je razmi{ljal Gogi. "[e preden gautegne{ kaj vpra{ati, je `e nekje dale~, na poti.

Kljub temu pa vsakega, kiga obi{~e, zbistri in muprinese sve`e misli.”“Hvala ti, veter!” mu jeGogi zavpil v pozdrav.“Pa Ur{ko kaj obi{~i inmi prinesi novice, kaj sedogaja z njo!”A veter je bil `e dale~. Kdove, morda pa je vseenosli{al klic stor`a Gogija.In ~e ga je sli{al, mu bogotovo izpolnil `eljo.

napisala: Peter in Mojcanaslikal: Peter

7777777777

Ene prav grozne stvari se spomnim s svojegaEne prav grozne stvari se spomnim s svojegaEne prav grozne stvari se spomnim s svojegaEne prav grozne stvari se spomnim s svojegaEne prav grozne stvari se spomnim s svojegaprvega taborjenja, ko sem bil {e ~isto majhenprvega taborjenja, ko sem bil {e ~isto majhenprvega taborjenja, ko sem bil {e ~isto majhenprvega taborjenja, ko sem bil {e ~isto majhenprvega taborjenja, ko sem bil {e ~isto majhenmedvedek - da sem se moral poro~iti!medvedek - da sem se moral poro~iti!medvedek - da sem se moral poro~iti!medvedek - da sem se moral poro~iti!medvedek - da sem se moral poro~iti!

Kar predstavljajte si, kako je, ~e pride vodnik inre~e: "Vodstvo tabora pravi, da se morate tudi vsiM^-ji poro~iti! Kdor se ne bo hotel, bo {el s prvimavtobusom domov!"Do taborni{ke poroke je bilo sicer {e nekaj dni,ampak kaj, ko so bili ti dnevi silno hitro mimo!Napo~il je dan odlo~itve: poroka z neko punco(brrr!) ali konec taborjenja (oh!) ...Tisti fantje, ki bi raje umrli, kakor da bi kaj imeli skak{no deklico, so trmasto obsedeli pred svojimi{otori, nekaj pa nas je s te`kim srcem od{lo do"`enitvene posredovalnice".To je bila klop pred kuhinjo, kjer je starej{atabornica zapisovala par~ke za poroko. Polegzaljubljenih parov z zelenimi in modrimi rutkami,ki so se veselo hodili prijavljat, se je tam srame`lji-vo prestopalo tudi nekaj medvedkov in ~ebelic.Nevesto so mi izbrali kar drugi, niti po imenu jenisem poznal ... Izvedel sem, da nama moram dove~era iz vrvice splesti prstana, nato pa sem sehitro pobral pre~. Ko sem zagledal svoje prijateljeiz voda, ki so {e vedno vztrajali, da gredo rajedomov kot na poroko, sem si vsaj lahko mislil, dasem na bolj{em kot oni.Ampak zve~er sem jaz s svojo bodo~o `eno stal vkrogu, oni pa so sedeli na {otorkah med ob~ins-

tvom in se muzali. Par~ki smo morali najprejopraviti nekaj {aljivih nalog, potem pa smo sezna{li pred stare{ino, oble~enem v `upnika. Ko sva`enin in nevesta potrdila, da se res ho~eva, sva sinataknila prstana. Nato so od naju zahtevali, dase POLJUBIVA! Groza in strah! Zami`ala sva in seza hip dotaknila z ustnicami, vse naokoli jedonelo od smeha in navdu{enja, nato pa je bilo

TABORNE NAVADE -GROZLJIVKEIN POSLASTICE

TABORNI[KA POROKA JE LAHKO NEKAJPRIJETNEGA ALI PA ...

8888888888

tega mu~enja vendarle konec. Dobil sem svojoprvo taborni{ko `eno. Do konca taborjenja jenajraje ne bi ve~ niti pogledal! In morda sem izsame trme, ker sem bil v poroko prisiljen, tudipozabil, kako ji je bilo sploh ime ...Toda pazite zdaj to - neporo~enim tabornikomnaslednji dan sploh ni bilo treba iz tabora!!!Pravica pa taka!

SAJ NI TAKO HUDONa nobenem od naslednjih taborjenj - in do`ivelsem jih veliko - niso ve~ nikogar silili k poroki.Tako je tudi prav. Taborni{ka poroka mora bitinekaj prijetnega, nekaj prijateljskega. Je prilo`nostza tabornice in tabornike, ki se radi vidijo ali sodobri prijatelji, da to na {aljiv na~in potrdijo. Zavse ostale pa je poroka zabaven dogodek, prikaterem lahko pomagajo kot pri~e, {ivilje poro~-nih obla~il, nabiralci {opkov in tako naprej.

In parov, ki bi se radi poro~ili, pravzaprav nikoline manjka! ^e poroke ni na programu taborjenja,jo tabore~i skoraj zagotovo predlagajo sami.Najbolj ~udno pri vsem pa je, ko si za taborni{ko`eno lepega dne za`eli{ deklico, ki se ti je {e nalanskem taborjenju zdela najbolj gnila na svetu ...

MORA BITI ZANI^[e bolj kot poroka je zanimiv drug tabornidogodek - krst, ki ti da taborni{ko ime. Krsti znajobiti zelo razli~ni. Najpomembnej{e so take alidruga~ne naloge, s katerimi doka`e{, da si vredensvojega imena. Mo`no je, da te po{ljejo na blatnoprogo, morda tudi na pot, na kateri stra{i. No,lahko pa se zgodi, da bo dovolj `e ena samcatazapeta pesmica.Na nekaterih krstih mora{ pred `irijo zagovarjatisvoje ime sam, na drugih ti pomaga tvoj "odvet-nik". Velikokrat se zgodi, da te v roke dobi {e"rabelj", ki te malo na{e{ka po zadnji plati. Brezskrbi - do medvedkov in ~ebelic je obi~ajno zelone`en.Kak{en krst te doleti, je popolnoma odvisno od

navad v tvojem rodu oziroma oddomi{ljije tabornikov, ki gapripravljajo. Le ena zadeva je,brez katere ne gre: krstninapitek.To preprosto mora biti nekajnajbolj nagnusno ogabnega, karsi kdaj poskusil. Prepri~an silahko, da je me{alec napitkavanj zmetal vse, kar je na{el vtaborni kuhinji, nato pa za~inilz ogromnimi koli~inami popra,soli, ajvarja, sladkorja, gor~ice,... Ne sme{ se ~uditi, ~e vkotli~ku plava kaka nogavica(ponavadi ne umazana), ali ~eje barva me{anice, milo re~eno,

99999

POMAGAJ ^EBELICI NAJTIPRAVEGA!

JAZ BI SE PARADA PORO^ILA ...

A B C ^ D E F

NAJ TI ZAUPAM: V[E^ SO JITAKI, KI SO VISOKI, VEDNO

NASMEJANI, S ^RNIMI LASMI, ZVELIKIM NOSOM, ... IN STARiNAJMANJ [ESTNAJST LET!

~udna. Saj ti ne bo treba spiti veliko ...Pitje neokusne pija~e in vsi drugi preizkusi, predkatere te postavijo, so tu le zato, da bi si ~im boljezapomnil tisti posebni dan, ko si dobil taborni{koime. Tega res nima vsak!

NENAVADNE NAVADEKrst in poroka sta le dve od posebnih navad, ki jihtaborjenje polno. Seveda, biti na taborjenju nepomeni samo spati v {otorih, temve~ tudi biti nastra`i, dvigovati zastavo, paziti na ve~ni ogenj, kine sme nikoli ugasniti. Ne sme{ se ~uditi, ~e ti

vodnik ne pusti vstopiti v tabor po najkraj{i poti,temve~ `eli, da pride{ med {otore skozi lepookra{en vhod. Ali ko se pred spanjem zbere celtabor in v krogu tiho zapoje.Te in {tevilne druge navade naredijo iz taborni{ke-ga `ivljenja v naravi posebej nenavadno inprijetno do`ivetje. Zato se jih moramo dr`ati in jihspo{tovati.

napisal: Malusnarisala: Neva in [eki

Re{itev: fant ^

10101010101010101010

Re{itev: cesta po sredini tabora, M^ na motorju, tabla za Interspar, M^ gleda televizijo, M^za`iga {otor, M^ kadi, manjka en {otor, medved v {otoru, narobe obrnjena zastava, luna

narisala: Milanka

NA TEM PRIZORU STABORJENJA JE KAR

DESET NAPAK!

11111111111111111111

3. plamen - bivanje v naravi

Re{itev: totem; toteme so delali severnoameri{ki Indijanci, tako da so v drevesnodeblo izrezljali ~love{ke in `ivalske like

narisala: Milanka

MOGO^E VE[, KAKO SE RE^E LESENEMU KIPU NASREDINI POBARVANKE?

1212121212

SUMLJIVI KOMPASogenj - gibanje v naravi

narisala: Neva

Re{itev: dve igli; tam, kjer bi moralo biti zrcalo, se vidi skozi; ~rki "A" in"B" na vetrovnici; "W" (zahod) tam, kjer bi moral biti "E" (vzhod);manjka del vizirnih naprav

PA SAMO TRIJE SO ...pripravni{tvo/ prvi plamen - taborni{ka organizacija - M^spozna zakone M^

TOLE NI KAR TAKO NEKASLI^ICA - PRIKAZUJE ENEGA

IZMED ZAKONOV M^!KATEREGA?

narisala: Milanka Re{itev: M^ je dober prijatelj

JE S TEM KOMPASOMVSE V REDU? NE, @ALNI ... PET SUMLJIVIHLASTNOSTI IMA ...

1313131313

KAKO S POMO^JO ZVEZDODKRIJE[ SEVERNICO?

MODRE PU[^ICE KA@EJOTRI MO@NOSTI ...

GORA JE NORA 2. plamen - spoznavanje in varovanje narave - M^ spozna vi{inskepasove rastja v alpskem svetu

narisala: MilankaRe{itev: od spodaj navzgor - A, E, D, B, C

KJE JE?3. plamen - gibanje v naravi - M^se orientira po zvezdi Severnici

SEVEDA, "B" JE PRAVIODGOVOR. TODA KOLIKOKRAT

MORA[ PODALJ[ATIRAZDALJO ZADNJIH DVEH

ZVEZD VELIKEGA VOZA, DA TEPRIPELJE DO SEVERNICE?

JOJ, TEJGORI SE JE

PA MALOZME[ALO!

POMAGAJ JIUREDITI

VI[INSKEPASOVE!

A

B

C

D

E

naslikal: PeterRe{itev: petkrat

1313131313

AB

C

1414141414

NADALJEVALNI NATE^AJ

Nari{i in napi{i, kako se je kon~al vodov izlet inpomagaj Blisku in Iskri v njuni stiski! Kaj simisli{ o taki razposajenosti? Si se tudi ti `e kdajizgubil? Zakaj? Kako si se takrat po~util? Kaj sistoril?

Bila je son~na spomladanska sobota, ko je de`izmil zadnje ostanke zime iz narave. Naravnost

pravi dan za vodov izlet, ki so ga medvedki in~ebelice iz voda Muhic `e tako dolgo pri~akovali.Bili so razposajeni, tekali so navzdol po pobo~ju

ne mene~ se za dogovor z vodnikom, da bodohodili skupaj. Posebej hitra sta bila tabornikaBlisk in Iskra. A kar naenkrat nista ve~ sli{ala

glasov svojih prijateljev, pa tudi potka je posta-la stezica, kmalu pa tudi te ni bilo ve~. "Kjesva?" sta se spra{evala. "Kaj naj narediva?"

Kar tesno jima je bilo.

TALE ZGODBICA SE KARNAENKRAT NEHA, KO JE

NAJBOLJ NAPETO ...

PO[LJI KONEC TE ZGODBE(ALI SVOJO DOGODIV[^INO)MEDOTU IN MORDA DOBI[

NAGRADO!

1515151515

Dragi trot Skelo!Dragi trot Skelo!Dragi trot Skelo!Dragi trot Skelo!Dragi trot Skelo!

Imam en zaresen problem, da vedno, razen v~asih, pozabim rutko za na vodovo sre~anje. VImam en zaresen problem, da vedno, razen v~asih, pozabim rutko za na vodovo sre~anje. VImam en zaresen problem, da vedno, razen v~asih, pozabim rutko za na vodovo sre~anje. VImam en zaresen problem, da vedno, razen v~asih, pozabim rutko za na vodovo sre~anje. VImam en zaresen problem, da vedno, razen v~asih, pozabim rutko za na vodovo sre~anje. Vodnikodnikodnikodnikodniktega ni vesel, saj ostali pridejo z rutko, jaz pa ne. Ttega ni vesel, saj ostali pridejo z rutko, jaz pa ne. Ttega ni vesel, saj ostali pridejo z rutko, jaz pa ne. Ttega ni vesel, saj ostali pridejo z rutko, jaz pa ne. Ttega ni vesel, saj ostali pridejo z rutko, jaz pa ne. To ne delam zanala{~, ~eprav vodnik `e mislio ne delam zanala{~, ~eprav vodnik `e mislio ne delam zanala{~, ~eprav vodnik `e mislio ne delam zanala{~, ~eprav vodnik `e mislio ne delam zanala{~, ~eprav vodnik `e mislitako. Prosim, povej mi, kako ne bom ve~ pozabil rutke!tako. Prosim, povej mi, kako ne bom ve~ pozabil rutke!tako. Prosim, povej mi, kako ne bom ve~ pozabil rutke!tako. Prosim, povej mi, kako ne bom ve~ pozabil rutke!tako. Prosim, povej mi, kako ne bom ve~ pozabil rutke!

SKELOTOV ^EBELNJAK: POZABLJIVI MA^EK

TI IMA[ PA TAK PROBLEMKOT TABORNIK MA^EK ...Trot Skelo:

Dragi medvedek, ni bilo dolgo tega, ko se je primeni oglasil tvoj vrstnik z enakim problemom.Svetoval sem mu naslednje:Najprej prosi mamo, o~eta ali brata, sestro, da tepred odhodom od doma spomnijo na taborni{korutko. Ve~ glav ve~ ve, pravijo, in ni vrag, da se vsajeden ne bi spomnil na tvojo "ovratnico".Z o~etom lahko pri vhodnih vratih zabijeta `ebelj,na katerega bo{ obesil rutko. Ko se bo{ odpravil oddoma, jo bo{ zagledal in vzel s seboj.Prosi enega od ~lanov voda, da pred sre~anjempride k tebi in bosta od{la tja skupaj. Okolinjegovega vratu bo{ zagledal rutko in si jo zavezal{e ti.

In nenazadnje je tu {e re{itev za brezupne primere:Na {portne copate si z rde~im vodotesnim floma-strom napi{i RUTKA, seveda na vsako copatoposebej, tako da bo{ pri zavezovanju videl napis,ki te bo spomnil, kaj mora{ {e vzeti s seboj.Upam, da sem ti natresel kar nekaj koristnihnasvetov, s katerimi ti bo uspelo re{iti tvoj prob-lem. Pa lep pozdrav!

PI[ITE TROTUSKELOTU, POVEJTEMU KAJ VAS TE@I!

1515151515narisal: [eki

1616161616

Sadni `ele je lepa in okusna sladica, posebejosve`ilna je poleti. Potrebuje{:

- 12 pesti malin (robidnic, jagod, gozdnihjagod, ribeza ali drugega na kockice narezane-ga sadja)- pol litra sadnega soka- sladkor- 12 listi~ev `elatine- sladko smetano

MEDOTOVA KUHINJA: SADNI @ELE

SUPER JE, DA LAHKO @ELEPRIPRAVI[ TUDI NA IZLETU

ALI TABORU!

Listi~e `elatine namo~i{ v mrzli vodi, da nabrekne-jo. Sadje sladka{ po okusu. Z vodo oplakne{skodelice ali model~ke in da{ v vsakega dve pestisadja. Liste `elatine vzame{ iz vode in jih rahloo`ame{. Nabreklo `elatino med nenehnimme{anjem segreva{ v 3 dl vode, da se raztopi. Ves~as me{a{ in ko je raztopina mla~na, vanjo vme{a{{e sadni sok ter zalije{ sadje v model~kih. Po~aka{,

da se teko~ina popolnoma strdi.Ohlajeni `ele zvrne{ iz model~ka na desertnikro`nik in ga okrasi{ s stepeno sladko smetano inpreostalim sadjem. Mmmnjam.

Dobra misel: LA^NIH UST SE NE DA ZAPRETI.

napisala: Polonanarisala: Neva

1717171717

Zime je konec in {e ve~ kot doslej bo prilo`no-Zime je konec in {e ve~ kot doslej bo prilo`no-Zime je konec in {e ve~ kot doslej bo prilo`no-Zime je konec in {e ve~ kot doslej bo prilo`no-Zime je konec in {e ve~ kot doslej bo prilo`no-sti za izlete v naravo, pa tudi za ve~dnevnesti za izlete v naravo, pa tudi za ve~dnevnesti za izlete v naravo, pa tudi za ve~dnevnesti za izlete v naravo, pa tudi za ve~dnevnesti za izlete v naravo, pa tudi za ve~dnevneakcije, kakr{no je taborjenje. Mama bo moralaakcije, kakr{no je taborjenje. Mama bo moralaakcije, kakr{no je taborjenje. Mama bo moralaakcije, kakr{no je taborjenje. Mama bo moralaakcije, kakr{no je taborjenje. Mama bo moralapogosteje tla~iti v tvoj nahrbtnik vse tisto, karpogosteje tla~iti v tvoj nahrbtnik vse tisto, karpogosteje tla~iti v tvoj nahrbtnik vse tisto, karpogosteje tla~iti v tvoj nahrbtnik vse tisto, karpogosteje tla~iti v tvoj nahrbtnik vse tisto, karti bo morda pri{lo pravti bo morda pri{lo pravti bo morda pri{lo pravti bo morda pri{lo pravti bo morda pri{lo prav. ^e ji bo{ po{kilil pod. ^e ji bo{ po{kilil pod. ^e ji bo{ po{kilil pod. ^e ji bo{ po{kilil pod. ^e ji bo{ po{kilil podroke in ji namignil, kaj zares rabi{, ti bo toroke in ji namignil, kaj zares rabi{, ti bo toroke in ji namignil, kaj zares rabi{, ti bo toroke in ji namignil, kaj zares rabi{, ti bo toroke in ji namignil, kaj zares rabi{, ti bo tosamo koristilo!samo koristilo!samo koristilo!samo koristilo!samo koristilo!

STREHA NAD GLAVOPoglejva si, na primer, kako je z de`nikom. Ga jeres treba nesti s sabo? Za tabornika, ki `eli imeti vnaravi proste roke in kise podi po gostihgozdovih, je lahkoprecej neroden.Veliko boljpriro~na jedobra,nepremo~lji-va pelerina.Toda natabor-ni{koakci-jo, kitraja nekaj dni, jede`nik pametno vze- ti! V~asih sepa~ zgodi, da de` kar lije in lije,tako da s~asoma pre- mo~i vsakopelerino. Takrat je de`nikova streha nad glavo vveliko pomo~, pa {e hitreje se posu{i. Za tekanje zenega konca tabora na drugega bo de`nik kotnala{~.

Seveda pa naj bo tabornikov de`nik zlo`ljiv, da bopo~ival v nahrbtniku vse tiste lepe, son~ne dni -{ele potem kajpak, ko ga bo{ dobro posu{il!

TLA POD NOGAMIKaj {e sodi k pelerini in de`niku? Gumijasti{kornji, se razume! Ampak tebi ne bodo v velikopomo~.

Gumijasti {kornji nisoprimerni za hojo po divjini, vkatero tabornika takopogosto zanese. Nepremo~lji-vi planinski ~evlji so udob-nej{i, nogo bolje za{~itijopred udarci, pa tudi bolj{ipodplat imajo.

Gumijaste {kornje biresda rade voljeobul tedaj, komed dalj{imde`evjem in ponjem taborni

prostor morebiti postane "blatni dol". A ker ima{ sseboj `e planinske ~evlje, superge in natika~e, bibilo precej nespametno tovoriti s sabo {e ~etrti parobutve. [kornji morda lahko ostanejo doma.

napisal: Malusnarisal: Peter

NEKAJ MALEGAO DE@NIKU INGUMIJASTIH[KORNJIH

TISTO, KAR JE PRIMERNOZA NA ULICO, NI VEDNO

NAJBOLJ[E ZA NATABORNI[KO AKCIJO!

1717171717

181818181818181818181818181818

ZAKAJ LJUDJE SMRDIJO?!ZAKAJ LJUDJE SMRDIJO?!ZAKAJ LJUDJE SMRDIJO?!ZAKAJ LJUDJE SMRDIJO?!ZAKAJ LJUDJE SMRDIJO?! napisal: Malusnarisal: [eki

IMATA TUDIVIDVA @EBORELIO?

JAZ @E?PA TI?

[E NE.

TI[INA, KLOPKI! MIMOGREDO MALI LJUDJE!

ODLI^NO - NOBENIH[KORNJEV, NOBENIHHLA^! POSLASTICA!

TI SKO^I NA PRVEGA, POTEM PA DRUGZA DRUGIM!

JA JA, ODKAR TU @IVIJO MALILJUDJE, JE VSE TAKO ENOSTAVNO!

A ZAKAJ SE NOBENKLOP NE VRNE?

PRI LJUDEH JE TAKO DOBRO, DANIH^E NO^E NAZAJ! PRAVI RAJ!

19191919191919191919

LE ZAKAJ HO^EJO NEKATERI LJUDJENA VSAK NA^IN SMRDETI?! SPIJTE

NEKAJ KRVI IZ ^UTARIC IN SE SPO^IJTE... MORDA SE BODO NAZAJ GREDE

POZABILI PACATI ...

LJUDJE SO SE USTAVILI!!! KAJ?! OH NE ... PACAJO SE!!!

SAJ @EBE@IM!

KOMAJ SMO SERE[ILI!

2020202020

AKCIJA VOD-VODU: TUDIPRAVI PRAVCATI MURNI!IN DVOJE MI[K!

POLEG DVEH VODOV M^ SENAM PREDSTAVLJATA TUDI DVE

SKUPINI MURNOV!

^e si `elite njihove dru`be, se oglasite njim, ~e se `elite poka-^e si `elite njihove dru`be, se oglasite njim, ~e se `elite poka-^e si `elite njihove dru`be, se oglasite njim, ~e se `elite poka-^e si `elite njihove dru`be, se oglasite njim, ~e se `elite poka-^e si `elite njihove dru`be, se oglasite njim, ~e se `elite poka-zati v Medotu, se oglasite nam!zati v Medotu, se oglasite nam!zati v Medotu, se oglasite nam!zati v Medotu, se oglasite nam!zati v Medotu, se oglasite nam!

Naslov Mi{k (M^):Katarina Volk

IV. Prekomorske 775270 Ajdov{~ina

Telefon:065/61-297

M^ MI[KELep pozdrav s Primorske, to~neje izAjdov{~ine, vam po{ilja vod Mi{ke!Sre~nih 13 M^-kov z vodnikomaKatarino in Vojkom se sre~uje `etretje leto. Do lani smo bilinajmlaj{i in najmanj{i ~lani roduMladi bori, potem pa smo dobili naslednike. Hodimo v 1., 2. in3. razred in smo vedno dobre volje. Da boste vedeli na{a imena,vam jih zaupamo: [pela, Alja`, [pela, Metka, Marija, Polona,@an, Beno, Ga{per, Luka in Bor. ^e imamo ~as, se vednoudele`imo vseh rodovih sre~anj in vedno se imamo super.Nas `elite spoznati? Zagotavljamo vam, da se bomo imelizagotovo {pica, zato pi{ite ali pa pokli~ite na{o Katarino!

DINOTISmo znanja `eljni M^-ji in obiskujemo 2.razred osnovne {ole. Poznajo nas kot vodDinotov, ki je del rodu XI.SNOUB iz Maribora.Na{ vod sestavljajo ve~inoma ~ebelice (sedemjih je), vendar so trije medvedki zato toliko boljglasni in razigrani. Dinoti smo pri tabornikih{ele prvo leto in ker smo tako navdu{eni terpridni M^-ji smo sklenili spoznati vod izdrugega dela na{e velike Slovenije. Na{a zadnjanajte`ja preizku{nja je bila zimovanje, vendarsmo na dobri poti, da si pridobimo 2. plamen.^e se `elite zabavati s sovrstniki iz Maribora,pokli~ite ali pi{ite na{i vodnici Ur{ki.

Naslov Dinotov:Ur{ka Ka~i~nik

Ra~ka ul.202312 Radizel

E-po{ta:franci.alterna@amis.net

2121212121

MI[KE, KI SO MUREN^KIMenite, da ste v na{i organizaciji eden redkih vodov muren~kov? Se po~utite osamljeni? Nikar, tudi v Kranju, vrodu Stane @agar - mlaj{i, smo se pojavili. Na{ vod Mi{ke sestavlja devet tabornikov. Najmlaj{i je An`e, ki jeravno dopolnil {tiri leta, malce starej{i je Miha, pred njim pa so {e @iga,Tadej, Ana, Ajda in {e ena Ana. Seveda ne smemo pozabiti na na{ovodnico Muco in njeno pomo~nico oziroma kar {e eno vodnico Pego.Vas zanima, kaj vse `e znamo? Zapeti znamo na{o himno, pa tudi {ekak{no drugo pesmico, poznamo `e kar nekaj potnih znakov, vemo, kdonosi kak{no rutko, ... Spoznali smo `e veliko tabornikov, pa vendar biradi spoznali tudi kak{nega muren~ka!Torej, ~e bi si radi popestrili program,spoznali Kranj ali nam predstavili svoj kraj,se nam prosim oglasite. Pri~akujemo vas.

@ABICEV tem {olskem letu smo v na{em Rodujezerskega zmaja iz Velenja ustanovili dveskupini murnov. Z murni smo se sicerukvarjali `e nekaj let, vendar bolj v oblikiposameznih akcij. Zaradi velikega zanima-nja in zaradi na{ega veselja do dela znajmlaj{imi pa smo zdaj za~eli z rednimivodovimi sre~anji. Na{o skupino, ki jo voditaMojca in Brigita, sestavlja dvanajst murnov,starih od {tiri do {est let. Ime so si izbrali~isto sami - smo namre~ vod @abice. Tudimaskoto, ki jo imamo na na{itku, je narisal na{ muren Jaka.V decembru smo skupaj pisali dedku Mrazu in ga prosili za rumene rutice.Pa veste, da nam jih je res prinesel?! Ne, ni nam jih dal v roke. Vedel je, dami `e veliko znamo, zato nam je narisal potne znake in darila skril kotzaklad! In kako so lepe na{e rutice! Celo na{ znak - `abica - je na njih!Zdaj so torej na{i murni pravi taborniki.

Naslov @abic:Mojca Zago`en

Jerihova 383320 Velenje

SAJ VESTE, KAJ DOBITE, ^ESODELUJETE V AKCIJI VOD-VODU ...

Naslov Mi{k (murni):Anja Ravnikar - Muca

Kra{nova 194000 Kranj

Telefon:064/341-100

E-po{ta:anja_ravnikar@hotmail.com

2222222222

IZ MEDOTOVEGANABIRALNIKA

KAJ PA NAGRADE?Izmed kupa ilustracij, ki so nastale zaNAGRADNI VESOLJSKI NATE^AJ, smoizbrali {tiri, ki so se nam zdele najbolj{e(lepe so bile vse!). Nagrade bodo po po{tiprejeli: Ma{a Osojnik iz voda Medvedki(Velenje), [pela Lokar iz voda Mi{ke(Ajdov{~ina), Nejc Petri~ iz Spodnje Idrijeter Jure [inkovc iz voda Zakon mo~nej{ih(Novo mesto).Nagrado dobi tudi Vesna Rebselj iz ~eteKatje Rupene (Novo mesto) za zabavnovesoljsko zgodbo. Ma{a Osojnik

SPET STE BILI PRIDNI IN MEDOTUNAMENILI VELIKO PO[TE.

Pozdrave so nam poslali Metulj~ki iz Dom`al,Pozdrave so nam poslali Metulj~ki iz Dom`al,Pozdrave so nam poslali Metulj~ki iz Dom`al,Pozdrave so nam poslali Metulj~ki iz Dom`al,Pozdrave so nam poslali Metulj~ki iz Dom`al,Nerlisa iz voda Mokre Ma~ke iz rodu Podkova-Nerlisa iz voda Mokre Ma~ke iz rodu Podkova-Nerlisa iz voda Mokre Ma~ke iz rodu Podkova-Nerlisa iz voda Mokre Ma~ke iz rodu Podkova-Nerlisa iz voda Mokre Ma~ke iz rodu Podkova-ni Krap (Ljubljana) ter {e dva ljubljanskani Krap (Ljubljana) ter {e dva ljubljanskani Krap (Ljubljana) ter {e dva ljubljanskani Krap (Ljubljana) ter {e dva ljubljanskani Krap (Ljubljana) ter {e dva ljubljanskavoda: Beli volkovi (rod Heroj Vvoda: Beli volkovi (rod Heroj Vvoda: Beli volkovi (rod Heroj Vvoda: Beli volkovi (rod Heroj Vvoda: Beli volkovi (rod Heroj Vitez) in Kameleitez) in Kameleitez) in Kameleitez) in Kameleitez) in Kamele(Sivi volk).(Sivi volk).(Sivi volk).(Sivi volk).(Sivi volk).

2323232323

[pela Lokar

Nejc Petri~

Jure [inkovc

Vesna Rebselj

BRUNDAMO,BREN^IMOOdpiramo tudi novo rubriko, v kateri namOdpiramo tudi novo rubriko, v kateri namOdpiramo tudi novo rubriko, v kateri namOdpiramo tudi novo rubriko, v kateri namOdpiramo tudi novo rubriko, v kateri nams fotografijami ali risbami lahko poka`ete,s fotografijami ali risbami lahko poka`ete,s fotografijami ali risbami lahko poka`ete,s fotografijami ali risbami lahko poka`ete,s fotografijami ali risbami lahko poka`ete,kaj ste zanimivega po~eli med dvemakaj ste zanimivega po~eli med dvemakaj ste zanimivega po~eli med dvemakaj ste zanimivega po~eli med dvemakaj ste zanimivega po~eli med dvema{tevilkama Medota! Zraven {e zelo kratko{tevilkama Medota! Zraven {e zelo kratko{tevilkama Medota! Zraven {e zelo kratko{tevilkama Medota! Zraven {e zelo kratko{tevilkama Medota! Zraven {e zelo kratkonapi{ite, kaj slika prikazuje.napi{ite, kaj slika prikazuje.napi{ite, kaj slika prikazuje.napi{ite, kaj slika prikazuje.napi{ite, kaj slika prikazuje.

Novome{ki M^ so se zabavali na novoletni~ajanki. Peli so, se igrali {aljive igre,pripravili ske~e in si ogledali lutkovnoigrico. Po kulturnem programu so seposladkali s pecivom, bonboni in mandari-nami.

PRVI POSNETEK PRIHAJA IZ NOVEGA MESTA,OD NA[E NEUTRUDNE SODELAVKE HELENE

MURGELJ.

MEDOTOV NASLOV JE:REVIJA TABOR,PARMOVA 33,1000 LJUBLJANA

ENA ^RKA - VELIKA RAZLIKA!

MEDO je priloga taborni{ke revije Tabor, ki jo je za 200 SIT mogo~e dobititudi posebej. Vsi slovenski medvedki in ~ebelice jo dobijo zastonj, saj jevklju~ena v ~lanarino. Izhaja trikrat letno. [tevilka 5, april 1999. Urednik:Malus (Miha Logar). Pomo~nica urednika: Polona Robida. AvtorMedotovega logotipa, ter govore~ega medvedka in ~ebelice: [eki (JakaBevk). Naslovnico je naslikala Pika Kresal - Bizaj. Ostali ilustratorji:Milanka Fabjan~i~, Neva Vrba, Peter Vr~kovnik, [eki. Ra~unalni{kaobdelava: Bizi (Igor Bizjak). Lektorica: Marta Le{njak.

TABOR - taborni{ka revija. Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic.Odgovorni urednik: Matija Tonejc. Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`ePetrov~i~. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana.Telefon 061/300-08-20, faks 061/313-180, e-po{ta ZTS@guest.arnes.si.Teko~i ra~un: 50101-678-47184. Tabor po mnenju Ministrstva za kulturo RS{t. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek odprometa proizvodov. Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana. Tisk: TiskarnaSku{ek, Ljubljana. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

sestavil: Malusnarisal: [eki

Re{itev: Las - Pas, Butara - ^utara, Mlin - Klin, Motorka - [otorka, ^rv - VrvPOBARVAJ SE

Vsaka barvanka razburka domi{ljijo in spodbujaustvarjalnost. Taborni{ka Barvanka s pomo~jo risbpopelje medvedke in ~ebelice na izlete in akcije v vseh{tirih letnih ~asih, {e posebej pa ori{e taborjenje. Zgoljori{e, kajti barvo in dokon~ni videz potezam na papirjuboste dodali medvedki in ~ebelice. V knji`ici je zbranihprek 70 risb, ki ~akajo, da jih vi polep{ate. Pa tudi sebena slikah. ^e ti mama ne dovoli, da bi svoje lasepobarval v vijoli~ast odtenek, bo{ to lahko storil vsaj vBarvanki.predstavil: Franci Pav{er - mlaj{i

UGOTOVITE IN NA ^RTICE NAPI[ITE, KAJ JE NARISANO. POTEM SPREMENITESAMO PRVO ^RKO VSAKE BESEDE, DA DOBITE DEL TABORNI[KE OPREME ...