Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov · Tabela 1: Podatki o vsebnosti kofeina ..... 6 Tabela 2: Ocena velikosti rumenih lis kofeina pod UV- arnico ... Slika 3:

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

VPLIV KOFEINA NA POČUTJE

STAROSTNIKOV

(Diplomsko delo)

Maribor, 2014 Tanja Topolovec

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: doc. dr. Sabina Fijan, univ. dipl. inž. kem. tehnol.

Somentor: doc. dr. David Haložan, prof. fizike

doc. dr. Ana Habjanič, univ. dipl. org

Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov

I

POVZETEK

Izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili kofein in njegov vpliv na počutje

starostnikov. Raziskovali smo pozitivne in negativne učinke kofeina. Kava in drugi izdelki,

ki vsebujejo kofein, so dandanes zelo priljubljeni.

Metode: Raziskava, ki smo jo izvedli, vsebuje dva dela. Prvi del raziskave smo opravili s

pomočjo anketnega vprašalnika med tridesetimi starostniki iz Doma starejših občanov

Gornja Radgona. Vprašalnik je bil sestavljen na podlagi kvantitativne metodologije

raziskovanja; vseboval je 17 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa.

Drugi del raziskave smo izvedli v laboratoriju Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru.

Raziskava je vključevala določevanje kofeina v izbranih izdelkih, ki so omenjeni v

vprašalniku, z ekstrakcijo, tankoplastno kromatografijo in spektrofotometrijo. Ocenjevali

smo vidnost kofeinskih madežev pod UV-žarnico.

Rezultati: Rezultati so pokazali, da se starostniki zavedajo pozitivnih vplivov na počutje

in jih tudi občutijo. Prav tako so že občutili negativne učinke, če so popili preveliko

količino kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein. Upoštevati moramo dejstvo, da je

vsak starostnik individualna oseba.

Diskusija in zaključki: Ugotovili smo, da vsak starostnik doživlja pozitivne učinke

kofeina na svoj način, prav tako tudi negativne. Kljub negativnim učinkom pijejo

kofeinske izdelke, saj današnji način življenja vse bolj vključuje pitje kave in drugih

izdelkov, ki vsebujejo kofein.

Ključne besede: kofein, zgradba kofeina, pozitivni učinki kofeina, negativni učinki

kofeina, ekstrakcija, tankoplastna kromatografija, spektrofotometrija.


II

SUMMARY

Introduction: In the thesis we presented caffeine and its effect on elderly people. Positive

and negative effects of caffeine were researched. Coffee and other products that contain

caffeine are nowadays very popular.

Methods: The research consisted of two parts. The first part of the research was performed

through a questionnaire among thirty residents of the Home for the elderly Gornja

Radgona. The questionnaire was based on quantitative research methodology; it contained

17 closed and semi-opened questions.

The second part of the research was carried out in the laboratory of the Faculty of Health in

Maribor. The research included the determination of caffeine in different products, which

were mentioned in the questionnaire, using extraction, thin-layer chromatography and

spectrophotometry. The visibility of caffeinated stains under UV lamp was evaluated.

Results: The results showed that elderly people are aware of and feel the positive effects

of caffeine. They have already experienced the negative effects after drinking excessive

amounts of coffee or other products containing caffeine. We must consider the fact that

each participant is an individual.

Discussion and conclusions: We found out that participants experienced positive effects

of caffeine as well as negative ones. However, they drink products that contain caffeine

despite experiencing its negative effects. Today's way of life increasingly includes drinking

coffee and other products that contain caffeine.

Keywords: caffeine, structure of caffeine, the positive effects of caffeine, the negative

effects of caffeine, thin-layer chromatography, spectrophotometry.


III

KAZALO

POVZETEK .......................................................................................................................... I

SUMMARY ......................................................................................................................... II

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA .................................................................. 3

2.1 Namen .......................................................................................................................... 3

2.2 Cilji .............................................................................................................................. 3

3 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 4

3.1 Kofein .......................................................................................................................... 4

3.2 Zgodovina .................................................................................................................... 4

3.3. Zgradba kofeina .......................................................................................................... 4

3.3.1 Kemijske in fizikalne lastnosti kofeina .................................................................. 5

3.3.2 Viri kofeina ............................................................................................................ 5

3.2.3 Nekatera živila, v katerih je prisoten kofein .......................................................... 7

3.4 Absorpcija in presnova kofeina v telesu ...................................................................... 8

3.5 Pozitivni učinki kofeina ............................................................................................... 9

3.5.1 Vpliv kofeina na budnost in utrujenost ................................................................ 10

3.5.2 Kofein pri migrenskih glavobolih ........................................................................ 11

3.5.3 Učinki kofeina pri športu in hujšanju .................................................................. 11

3.5.4 Kofein kot diuretik in odvajalo ............................................................................ 12

3.6 Negativni učinki kofeina ............................................................................................ 13

3.6.1 Odvisnost od kofeina in toksičnost ...................................................................... 13

3.6.2 Vpliv kofeina na zvišan krvni tlak ....................................................................... 15

3.6.3 Motnje spanja zaradi kofeina .............................................................................. 15

3.7 Starostniki in kofein ................................................................................................... 16

3.7.1 Kofein in kognitivne sposobnosti pri starejših .................................................... 16

3.7.2 Vpliv kofeina in teofilina na psihomotorične sposobnosti pri starostnikih ......... 17


IV

3.7.3 Kofein poveča mišično moč pri starostnikih ....................................................... 17

3.7.4 Vpliv kofeina na tremor pri starostnikih ............................................................. 17

3.7.5 Kofein in izguba kostne mase pri starejših ženskah ............................................ 18

3.7.6 Kofein in kolorektalni rak ................................................................................... 18

3.7.7 Dehidracija pri starostniki zaradi kofeina .......................................................... 19

4 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... 20

4.1 Raziskovalna vprašanja .............................................................................................. 20

4.2 Metodologija raziskovanja ......................................................................................... 20

4.2.1 Raziskovalne metode ........................................................................................... 20

4.2.1.1 Metode in postopek določanja kofeina ......................................................... 20

4.2.2 Raziskovalno okolje ............................................................................................. 22

4.2.3 Raziskovalni vzorec ............................................................................................. 22

4.2.4 Postopki zbiranja podatkov ................................................................................. 23

4.3 Etični vidik ................................................................................................................. 23

5 REZULTATI ................................................................................................................... 24

5.1 Rezultati anketnega vprašalnika ................................................................................ 24

5.2 Rezultati določanja kofeina v vzorcih ....................................................................... 34

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA .......................................................................... 38

7 SKLEP ............................................................................................................................. 41

VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 42

PRILOGA .......................................................................................................................... 45


V

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razdelitev ankentirancev po spolu ......................................................................... 24

Graf 2: Razdelitev anketirancev po starosti ........................................................................ 24

Graf 3: Začetki pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein ...................................... 25

Graf 4: Čas pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein............................................ 26

Graf 5: Izdelki, ki po mnenju anketirancev vsebujejo kofein .............................................. 26

Graf 6: Izdelki, ki jih anketiranci najpogosteje uživajo ...................................................... 27

Graf 7: Razlog, da so anketiranci začeli s pitjem kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo

kofein ................................................................................................................................... 27

Graf 8: Število zaužitih skodelic kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein .................... 28

Graf 9: V katerem času dneva anketirancem kava in drugi izdelki, ki vsebujejo kofein,

najbolj teknejo ..................................................................................................................... 28

Graf 10: Anketiranci pijejo kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein. v različnih prostorih29

Graf 11: Nekateri anketiranci ob kavi in drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein, tudi kadijo 29

Graf 12: Mnenje anketirancev o nevarnosti pitja prevelikih količin kofeinskih izdelkov ... 30

Graf 13: Znaki oz. učinki kofeina na anketirance ............................................................... 30

Graf 14: Kofein kot odvajalo in diuretik ............................................................................. 31

Graf 15: Počutje po zaužitju prevelike količine kofeinskih pijač ........................................ 31

Graf 16: Spremembe ob prenehanju pitja kave za 1 do 2 dni ............................................. 32

Graf 17: Mnenje anketirancev o prenehanju pitja kofeinskih izdelkov, če bi to ogrožalo

njihovo zdravje ................................................................................................................... 33


VI

KAZALO TABEL

Tabela 1: Podatki o vsebnosti kofeina ....................................................................................... 6

Tabela 2: Ocena velikosti rumenih lis kofeina pod UV- žarnico ............................................. 36

KAZALO SLIK

Slika 1: Strukturna formula kofeina ........................................................................................... 4

Slika 2: Prikaz plošč TPC ........................................................................................................ 34

Slika 3: Pplošče TPC pod UV-žarnico ..................................................................................... 35


1

1 UVOD

Kofein je poživilo, ki je zelo razširjeno. Štiri petine ljudi ga vsak dan redno uživa v

različnih oblikah. Nič čudnega, saj skodelica kave, steklenička kole ali pravega čaja ob

pravem času lahko osveži telo in pripomore k temu, da smo pozorni še nekaj ur. Znane so

zgodbe o vojakih, ki jim je življenje rešila kava, ker jih je v hudih trenutkih ohranila

budne. Prav tako je znano, da če kavo uživamo v poznih večernih urah smo podvrženi

nespečnosti. A večini ljudi prijetno dišeča kava polepša življenje in začetek dneva. Prav

tako ne smemo pozabiti, da ima kava številne zdravilne učinke. V znanosti se zelo veliko

piše in razpravlja o kofeinu, včasih ga opisujejo kot nevarnega, drugič pa, da ena skodelica

kave na dan ne škoduje (Kapš & Medle, 2006).

Napitki s kofeinom so zelo priljubljeni, ker ob zaužitju stimulirajo centralni živčni sistem,

kar se odraža v dvigu razpoloženja, zmanjšanju zaspanosti in utrujenosti ter večji

aktivnosti. Kofein spada med varna živila, ampak prekomerno uživanje kave oz. kofeina

lahko povzroči hitrejše bitje srca in srčno aritmijo, to pa lahko privede tudi do odpovedi

srca. Kofein se uporablja tudi v terapevtske namene in je dodan v številnih zdravilih.

Priporočen terapevtski dnevni odmerek je 2,5 mg na kg telesne teže (Arzenšek- Pinter &

Gojkovič- Kumperger, 2004).

Delovanje kofeina je farmakološko dobro preučeno. V priporočenih dnevnih odmerkih

lahko kofein na človeka vpliva tako, da ga miselno in čustveno naredi budnega, živahnega,

zgovornega, dobro razpoloženega ter prijaznega. Skupni učinek na krvni tlak je

nedoločljiv, saj ga poskuša tako zvišati kot tudi znižati z nasprotnimi učinki na žile in srce.

Na začetku in v majhnih odmerkih upočasni pulz, nato se ta zaradi neposrednega učinka

kofeina na srčno mišico pospeši, pri odmerkih, ki so preveliki, pa srce neenakomerno

utripa in razbija. Kofein pri zmanjšani možganski prekrvavljenosti pripomore k temu, da

mine migrenski glavobol. Prav tako pripomore k boljši srčni prekrvavljenosti in moči, ki

sta v pomoč utrujenemu srcu (Špingler, 2003).

Tallis (2012) ugotavlja, da kofein pri starejših ljudeh poveča mišično moč in jih ohranja pri

močeh. Prav tako se zmanjša pojavnost padcev in poškodb, zato kofein koristno vpliva na

starostnike.


2

Kofein pomaga tudi pri lajšanju bolečin, zato njegovo zdravilno moč uporabljajo kot

sestavino v nekaterih analgetikih. Prav tako spodbudi bazalni metabolizem in presnovo v

skeletnih mišicah, zato ga uporabljajo v čajih in pripravkih za hujšanje. Vendar pa ima

dolgotrajno uživanje kofeina fiziološki učinek, ki lahko nastopi ob prenehanju uživanja in

se lahko kaže kot glavobol (Špingler, 2003).

Thölke (2012) pravi, da lahko skodelica kave pred spanjem pripomore k temu, da lažje

zaspimo. To se je najbolj pokazalo pri starostnikih. Pri starejših ljudeh so možgani slabše

prekrvavljeni in prav zaradi kofeina v kavi, ki poveča prekrvavljenost možganov, se 15 do

20 minut po popiti skodelici kave ali drugem kavnem napitku prekrvavljenost možganov

poveča. Če se starostnik v času od zaužitja kave do začetka delovanja kofeina na možgane

uleže v posteljo, to nanj deluje kot neke vrste uspavalo. Kofein jih hkrati ščiti tudi pred

demenco. Tisti, ki v srednjih letih redno pijejo kavo, zmanjšajo tveganje za demenco za kar

65 %.

Avtorji (Jevšnik, Bauer, Ovca, Pandel, & Poljšak, 2009) so v raziskavi ugotavljali, kako

pogosto starostniki pijejo kavo s kofeinom. Kar 65 % starostnikov popije 1 do 2 skodelici

kave na dan, 20 % jo pije občasno, kar 15 % pa kave sploh ne pije. Po priporočilih 1 do 2

skodelici kave na dan ne škodujeta, imata celo dober učinek na zdravje, v večjih količinah

pa kava povzroča izgubo kostne mase, dehidracijo, učinkuje na povišanje krvnega tlaka,

povzroča raka in drugo.


3

2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv kofeina na počutje starostnikov, torej

ugotoviti, kakšni so učinki vsakodnevnega pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo

kofein.

2.2 Cilji

Predstaviti zgradbo in delovanje kofeina,

predstaviti pozitivne in negativne učinke kofeina,

pripraviti anketni vprašalnik,

statistično obdelati rezultate, pridobljene z odgovori na anketna vprašanja,

predstaviti rezultate raziskave,

določiti vsebnost kofeina v pijačah s pomočjo ekstrakcije, tankoplastne

kromatografije in spektrofotometrije.


4

3 TEORETIČNI DEL

3.1 Kofein

Kofein uvrščamo v skupino naravnih alkaloidov. Alkaloidi so bazične organske snovi, ki

vsebujejo dušik, najpogosteje v heterocikličnem obroču (Herniš & Germič, 2008).

Pridobivamo ga iz kavnih zrn, iz kakavovih zrn in iz listov čajevca (Fijan, 2013).

3.2 Zgodovina

Naši predniki so kofein uživali že v kameni dobi. Iskali so semena, ki so jih žvečili. Po

žvečenju teh semen so opazili učinke, kot so olajšanje, odprava utrujenosti, spodbuda

zavesti in boljše razpoloženje, zato so bili že takrat prepričani, da učinkuje na telo.

Ugotovili so, da nekatere rastline v vroči vodi zaradi vsebnosti kofeina dajejo večjo moč.

Zgodovina kave sega v trinajsto stoletje. Med tistim časom so bila kavna zrna razpoložljiva

le na območju Etiopije, pozneje so bila na voljo v daljnih deželah. Kofein je prvi odkril

kemik F. F. Runge, po rodu Nemec, leta 1819 (Preradovič, 2010).

3.3 Zgradba kofeina

Kofein (C8 H10 N4 O2) ima kemijsko ime: 3,7-dihidro-1,3,7-trimetilksantin (Herniš &

Germič, 2008) ter strukturno formulo, ki jo prikazuje slika 1.

Slika 1: Strukturna formula kofeina

Vir: Paušne (2010)


5

3.3.1 Kemijske in fizikalne lastnosti kofeina

Herniš & Germič (2008) navajata, da se kofein nahaja v anhidrični obliki (M = 194 g/mol)

ali kot monohidrat (M = 212 g/mol). Kofein je šibka baza, njegove soli niso stabilne.

Topnost kofeina v vodi se poveča pri prisotnosti organskih kislin, odvisna pa je tudi od

temperature vode, saj je topnost pri višjih temperaturah večja. Kadar je kofein izoliran, je

bel kristalen prašek brez vonja, a zelo grenkega okusa.

3.3.2 Viri kofeina

Najdemo ga v listih, semenih in plodovih mnogih rastlin. Kofein je v listih čaja

(Camamellia sinensis), semenih kakavovca in kave (Coffea) ter v marsikaterih drugih

rastlinah. Mnogi ljudje mislijo, da so kava, kola in čaj edini viri kofeina, vendar v resnici

kofein najdemo tudi v čokoladi, nekaterih blažilcih bolečin, stimulansih, diuretikih,

preparatih za kontroliranje telesne teže, antirevmatičnih in drugih zdravilih. Najbolj

razširjen in običajen vir kofeina so kavna in kakavova zrna, listi čajevca in oreščki kole

(Paušne, 2010).

Znanih je okoli 63 rastlinskih vrst, ki vsebujejo kofein. Osnovni proces, s katerim se

pridobiva kofein, je dekofeinizacija kave in čaja (Herniš & Germič, 2008).

Kofein je organska spojina, navadno ga uživamo v pijačah, uporablja pa se tudi v nekaterih

zdravilih, npr. proti migreni. Kofein je v večjih količinah za človeka lahko strupen in lahko

povzroči tudi odvisnost. Največ kofeina je v skodelici kave, sledita čaj in kola. Približno 1

% teže kavnega zrna vrste »arabica« predstavlja kofein. Vsebnost kofeina se s praženjem

bistveno ne spremeni, saj je molekula temperaturno zelo obstojna (Paušne, 2010).


6

Po podatkih je vsebnost kofeina v kavnih in nekaterih drugih proizvodih naslednja

(Rizzoli, Loder, & Neoporent, 2012):

Tabela 1: Podatki o vsebnosti kofeina

Živila: (g)

Vsebnost kofeina:

(mg)

Vsebost kofeina v

100 mg živila

Kratki dvojni espreso (56,7 g) 45–100 mg 70g,5-176,3 mg

Dolgi espreso (226,8 g) 60–120 mg 26,5-53,1 mg

Instantna kava (226,8 g) 70 mg 30,8 mg

Brezkofeinska kava (226,8 g) 1–5 mg 0,44 - 2,20 mg

Črni čaj (226,8 g) 45 mg 19,8 mg

Zeleni čaj (226,8 g) 20 mg 8,81 mg

Beli čaj (226,8 g) 15 mg 6,61 mg

Kokakola (340,2 g ali pločevinka) 34 mg 10mg

Pepsi (340,2 g ali pločevinka) 38 mg 11,16 mg

Brezalkoholno zeliščno pivo (340,2 g) 22 mg 6,46 mg

Druge brezalkoholne pijače (340,2 g) 0 mg 0 mg

Čokoladno mleko (226,8 g) 4 mg 1,76 mg

Temna čokolada (28,35 g) 20 mg 70,55 mg

Mlečna čokolada (28,35 g) 6 mg 21,16 mg

Zamrznjen jogurt s karamelno-čokoladno kremo (226,8 g) 85 mg 37,47 mg

*Vse količine so le približne, predvsem za kavo, ker se količina kofeina spreminja

glede na vrsto ter način praženja in priprave.

Vir: Rizzoli, Loder & Neoporent (2012, str. 37)


7

3.2.3 Nekatera živila, v katerih je prisoten kofein

Kofein, katerega glavni vir je kava, je prisoten tudi v drugih oblikah, v nekaterih poznanih

in drugih malo manj poznanih, celo prikritih oblikah. Te so (Roter, 2012):

Čaj: Kofein v čaju deluje povsem drugače kot kofein v kavi, ker je vezan na

čreslovine. Kofein v čaju ne deluje na srce in krvni obtok tako kot v kavi, temveč

neposredno vpliva na možgane in centralni živčni sistem, saj izboljša prekrvavitev

možganov in poveča izmenjavo možganske tekočine.

Kola in gazirane pijače: Kola je že dolgo znana kot »kofeinska« brezalkoholna

pijača. Zato je nekoliko manj znano, da lahko tudi druge gazirane pijače vsebujejo

kofein. Pločevinka koka kole in drugih kol vsebuje okrog 35 mg kofeina, 2 dL pa

okrog 25 mg kofeina. Enaka količina nekaterih drugih brezalkoholnih gaziranih pijač

lahko vsebuje okrog 13 mg kofeina manj kot kola.

Brezkofeinska kava: Pri analizi brezkofeinskih kav so skoraj v vseh našli vsaj nekaj

sledi kofeina. Povprečno okrog 20 mg, vendar je delno odvisno tudi od priprave

kave.

Čokolada: Kakavova zrna že po naravi vsebujejo kofein, zato je razumljivo, da

vsaka čokolada vsebuje nekaj kofeina. Bolj kot je čokolada temna, več kofeina

vsebuje. Vsebnost kofeina v kakšni posebno temni čokoladi je lahko okrog 30 mg,

skoraj toliko kot v pločevinki kole.

Sladoled: Vedno več je sladoledov s kavnim in čokoladnim okusom, nekateri lahko

vsebujejo celo od 30 do 45 mg kofeina na polovico lončka. V čokoladnih sladoledih

je kofeina seveda nekoliko manj, lahko pa je prisoten tudi v sladoledu drugih

sorodnih okusov.

Izdelki za hujšanje: V številnih »čudežnih« shujševalnih tabletkah so bile najdene

sledi kofeina.


8

Blažilci bolečin, prehlada in diuretiki: Vse bolj je znano, da manjše količine

kofeina blažijo simptome glavobola (in drugih bolečin), prav zaradi tega je v tabletah

proti bolečinam in prehladu dodano okrog 50 mg kofeina, v močnejših je lahko

odmerek štirikrat večji. Prav tako je kofein prisoten v diuretičnih tabletah, saj je že v

osnovi diuretik.

Energijske vode, sokovi: Različne energijske vode in sokovi vsebujejo določeno

količino kofeina, še posebej, če napitki vsebujejo guarano, ki je naravni vir kofeina.

Nekatere plastenke oz. stekleničke energijskih vod ali sokov vsebujejo celo 50 mg

kofeina, kar je skoraj enakovredno polovici skodelice kave.

Energijske pijače: 250-mililitrska pločevinka Red Bulla vsebuje približno 80 mg

kofeina, kar je približno toliko kot ga vsebuje skodelica kave. V analizah, narejenih v

ZDA, so v nekaterih podobnih energijskih pijačah v enaki količini vzorca odkrili tudi

preko 200 mg kofeina.

3.4 Absorpcija in presnova kofeina v telesu

Po vnosu skozi usta se kofein hitro in v celoti absorbira v gastrointestinalnem traktu.

Največja plazemska koncentracija se doseže že po eni uri. Kofein zaradi svoje sestave

prehaja skozi vse biološke membrane in se hitro porazdeli po celem telesu. Zaradi

prehajanja skozi krvno-možganske membrane hitro učinkuje na možgane. Čas delovanja

kofeina v krvi je približno od dveh ur in pol do sedem ur in pol. Po zaužitju odmerka

kofeina se največji učinek pojavi v 15–45 minutah, kar je odvisno tudi od vira kofeina

(kava, čaj, kokakola …) (Arzenšek Pinter & Gojkovič Kumperger, 2004).

Arzenšek Pinter & Gojkovič Kumperger (2004) navajata zanimivosti o raziskavi, v katero

so bili vključeni trije moški, ki so zaužili povprečno 155 mg kofeina v različnih oblikah,

kot so čaj, kava in koka kola. Nato so jim v časovnem intervalu dveh ur merili

koncentracijo kofeina v plazmi. Najvišja plazemska koncentracija kofeina iz čaja in kave je

bila dosežena v 30 minutah po zaužitju, medtem ko se je najvišja koncentracija kofeina iz

koka kole pojavila šele po eni uri. Po preteklih dveh urah je bila koncentracija kofeina iz

koka kole v plazmi višja kot koncentracija kofeina iz ostalih dveh izdelkov. Domnevali so,

da so razliko v absorpciji kofeina pri zaužitju različnih pijač povzročile kemijske razlike v


9

pijači. Vendar natančnega vzroka niso odkrili. Ugotavljajo, da se kofein ne nalaga v

organih in tkivih. Zaznali pa so ga v vseh telesnih tekočinah: v slini, materinem mleku,

semenski tekočini in žolču.

Največ kofeina se presnavlja v jetrih. Večina se ga izloči skozi ledvice. Manjši del se ga

izloči s semensko tekočino, slino in z materinim mlekom, prav tako pa se lahko preko

placente prenaša na plod (Arzenšek Pinter & Gojkovič Kumperger, 2004). Kofein se v

telesu ne zadržuje, ampak se po približno 24 urah v razgrajeni obliki izloči iz organizma

(Kapš & Medle, 2006).

3.5 Pozitivni učinki kofeina

»Kava je izredno priljubljen napitek, predvsem zaradi svojega poživljajočega učinka, ki ga

da kofein« (Rauch-Petz, 2002, str. 81).

Kofein je ena od najbolj razširjenih učinkovin, saj jo uživata kar dve tretjini prebivalcev na

Zemlji. Uživa se prek številnih pijač, živil in farmacevtskih izdelkov (Arzenšek Pinter &

Gojkovič Kumperger, 2004). Kofein velja za blago poživilo, saj s svojim učinkom

spodbuja osrednji živčni sistem. Njegove lastnosti delujejo neposredno na možgane, prav

tako vpliva tudi na ledvice in s tem pospešuje nastajanje seča. Ima torej tudi diuretične

lastnosti. Spodbuja tudi srčno-žilno aktivnost, na gladke mišice v telesu pa deluje

pomirjevalno. Po zaužitju kave ali pravega čaja se kofein hitro absorbira v kri, učinkovitost

se pokaže že v 30 minutah po zaužitju in traja nekaj ur (Kapš & Medle, 2006).

Z medicinskega vidika je kofein kardio stimulans (sredstvo, ki pospešuje dejavnost srca) in

šibek diuretik (pospešuje izločanje sečnine). Rekreacijsko se ga uporablja za dvig energije

ali za povečanje zbranosti (Lužar, 2007).


10

Lužar (2007) navaja učinke kofeina:

diuretično delovanje (pospešuje nastajanje in delovanje seča),

razširjanje dihalnih poti, povečanje dihalne zmogljivosti in porabe kisika,

pospešitev srčnega utripa, povečanje srčne frekvence in krvnega pritiska,

krvne žilice na površini kože se skrčijo (kofein zmanjša izgubo krvi pri ranah) in s

tem se pospeši pretok krvi skozi mišice,

zmanjšanje zaznavanje občutka in napora,

razširjenje zenic,

pretok krvi v želodec se poveča, povečano je izločanje želodčne kisline,

jetra sprostijo zaloge sladkorja v krvni obtok, ter s tem zagotovijo dovolj energije,

povečanje mišične moči, mišice se napnejo in so pripravljene na obremenitev,

podaljšanje časa do utrujenosti,

skrajšanje reakcijskega časa,

povečanje zbranosti,

povečanje zaloge energije v krvi.

3.5.1 Vpliv kofeina na budnost in utrujenost

Nekaj skodelic kave ali čaja na dan ima spodbujevalen učinek na organizem, povzroča

jasnejši in hitrejši tok misli, povečuje budnost in zmanjšuje utrujenost, prav tako spodbuja

srčno aktivnost. Učinek kofeina na gladke mišice v telesu je pomirjevalen (Kapš & Medle,

2006).

Ko kofein vstopi v možgane, začne tekmovati z adenozinom (adenzin spodbuja spanje,

raven adenozina čez dan narašča; dalj časa, kot smo pokonci, višjo raven adenozina bomo

dosegli). Brez kofeina se adenozin veže na specifične receptorje, s tem se upočasni

delovanje živčnih celic, kar ima za posledico širjenje krvnih žil. Živčne celice ne znajo

ločiti med adenozinom in kofeinom, vendar če se kofein veže na receptorje, se krvne žile

skrčijo. Prav zaradi tega se v krvni obtok izloči še več adrenalina. Adrenalin pripravi telo

na akcijo, poveča se krvni tlak, pospeši se bitje srca, mišice postanejo močnejše in bolj

vzdržne, jetra sintetizirajo dodaten sladkor, ki je potreben za dodatno energijo. Kadar

uživalec kofeina postane odvisen od kofeina, telo proizvede več receptorjev za adenozin,


11

da kompenzira receptorje, ki jih zaseda kofein. Če se odvajamo od kofeina, ostanejo ti

receptorji nezasedeni in povzročijo abstinenčni sindrom. Prav tako kofein zviša

koncentracijo dopamina (nevrostimulator) v možganih. To je stimulant in deluje podobno

kot alkaloidi. Vpliva na del možganov, ki je zadolžen, da občutimo užitek (Lužar, 2007).

3.5.2 Kofein pri migrenskih glavobolih

Dobra stran kofeina je, da pijače s kofeinom marsikateremu migrenskemu bolniku olajšajo

glavobol. Kajti kofein že sam po sebi omili bolečino, zožuje žile in pospešuje vsrkavanje

drugih protibolečinskih zdravil. Prav zaradi tega mnogi bolniki opazijo, da preprečijo

glavobol, če začnejo svoj dan s kavo ali celo s pijačo, v kateri so izvlečki semen kole.

Vendar moramo pri tem paziti, da ne pride do pretiranega uživanja protibolečinskih zdravil

in kofeina, ker lahko izzovemo tako imenovani povratni glavobol. Glavobol se lahko

pojavi tudi ob nenadnem prenehanju ali hitrem zmanjšanju uživanja kofeina. Migrenski

bolniki morajo omiliti vnos kofeina čez dan. Kofein lahko povzroči tudi dehidracijo, katere

posledica je lahko glavobol. Kofein v uporabi zdravil proti migreni je najbrž najspornejši

od vseh protimigrenskih zdravil, saj v resnici povzroči ali poslabša glavobol, nekateri pa

verjamejo da ga uspešno obvladuje. Resnica je verjetno nekje med obema skrajnostma in je

različna pri vsakem posamezniku (Rizzoli, Loder, & Neoporent, 2012).

3.5.3 Učinki kofeina pri športu in hujšanju

Zaradi pozitivnega vpliva kofeina na presnovo maščob ga športniki pogosto uživajo z

namenom, da si povečajo vzdržljivost med vadbo. Kofein se lahko uživa pri kratkih ali

intenzivnih naporih. Vendar moramo uporabo kofeina pri vadbah omejiti, saj dolgotrajna

uporaba dodatka zmanjšuje njegove pozitivne učinke. Kofein je priljubljen med športniki,

saj je »fat burner« (topilec maščob). Njegova uporaba je torej lahko koristna za ljudi, ki se

želijo znebiti odvečnih kilogramov in maščob. Ima kar nekaj učinkov, npr.: povečuje

vzdržljivost med vadbo, izboljšuje izvedbo hitrih kratkotrajnih vaj, pospešuje metabolizem,

pospešuje presnovo maščob, poveča izgubo telesne maščobe, kratkotrajno izboljša

mentalne funkcije (Učinki kofeina v športu in hujšanju, 2011).


12

Malek (2011) ugotavlja, da se v zadnjem času vse bolj promovira dejstvo, da kofein

pomaga pri zmanjševanju telesne teže. Obstajajo teorije, ki povezujejo kofein in hujšanje,

saj ima spodbujevalne učinke na telo.

Kofein kot večina drugih spodbujevalnih snovi, ki se uporabljajo pri hujšanju, zavira apetit

in posledično zaužijemo manj hrane. Glavni učinek kofeina pri izgubi telesne maščobe

poteka v dveh fazah – zmanjšuje možnost kopičenja maščob v maščobnih celicah in

spodbuja izločanje maščob iz maščobnih celic v kri, kjer so na voljo, da se uporabijo za

energijo pri obremenitvi oz. treningu. Kot kažejo raziskave, naj bi se ob porabi kofeina

zmanjšalo zaznavanje napora in bolečine, kar pomeni, da tako lažje premagamo najtežje

trenutke pri aktivnosti in podaljšamo čas trajanja aktivnosti. Če uživamo kofein, moramo

biti pri športu in med telesno aktivnostjo pozorni na stranske učinke. Kofein namreč deluje

diuretično, kar pomeni, da se potreba po tekočini in elektrolitih pri dolgotrajni aktivnosti še

poveča. Potrebno je, da popijemo sorazmerno dovolj tekočine (Grom, 2012).

3.5.4 Kofein kot diuretik in odvajalo

Kofein zelo vpliva na ledvice, pospešuje nastajanje seča ter ima diuretične lastnosti

(diureza je nastajanje in izločanje seča). Torej je kofein tudi dehidracijsko sredstvo.

Dejstvo, da je kofein tudi dehidracijsko sredstvo, je poglavitni vzrok, da so ljudje žejni,

kljub temu, da popijejo veliko kola pijač. Zaradi presnove kofeina in vpliva na ledvice,

voda ne ostane dolgo v telesu, hkrati pa marsikdo ne prepozna občutka žeje. Ljudje mislijo,

da so s pitjem kola pijače dobili dovolj tekočine (vode) v telo, vendar pa s tem samo

vnašajo hranilne snovi in dodatne kalorije (Kapš & Medle, 2006). Kadar pa žejo lajšamo

oz. tekočino pridobivamo s skodelico zelenega čaja, ki poleg kofeina vsebuje tudi

čreslovine, je učinek na telo manjši, saj se kofein počasi vsrkava v telo. Čreslovinam v čaju

je skupno to, da omogočajo počasno prebavo kofeina. Poleg tega odvzamejo škodljivim

bakterijam prostor za prehranjevanje, zato zeleni in črni čaj preprečujeta vnetja zaradi

živčno pogojenih želodčnih in črevesnih motenj ter s tem urejata prebavo (Jörg, 2002).

Ne vemo točno, ali je to pozitivno ali negativno, saj lahko prekomerno uživanje kofeina

povzroči dehidracijo in drisko (Lee, 2013).


13

3.6 Negativni učinki kofeina

Kofein nima samo dobrih učinkov ampak ima tudi slabe (Rizzoli, Loder, & Neoporent,

2012). Znano je, da lahko preveliki odmerki kofeina povzročijo nemir, nespečnost

(močneje vpliva na starejše kot mlajše), tresenje, motnje v srčnem ritmu, hitro bitje srca,

drisko in zgago. Previdnost je prev tako potrebna pri zvišanem krvnem tlaku, povečanem

izločanju želodčne kisline in zdravljenju z antidepresivi. Prav tako kofeina ne smejo

uživati bolniki s protinom (putika ali urični artritis), ker se zaradi povečane koncentracije

sečne kisline v krvi odlaga v sklepih v obliki natrijeve soli. To lahko povzroči ponavljajoče

se napade artritisa z močnimi bolečinami (Prijatelj, 2005).

3.6.1 Odvisnost od kofeina in toksičnost

Pri nekaterih raziskavah so ugotovili, da kofein povzroča fizično odvisnost. Dokaz za

odvisnost so abstinenčni znaki. Dokažemo jih tako, da odvisni osebi preprečimo, da bi

popila skodelico kave ali si privoščila steklenico koka kole. Abstinenčni znaki, ki so

posledica pomanjkanja kofeina v organizmu, se običajno kažejo kot glavobol, utrujenost in

bolečine v mišicah. Simptomi najpogosteje nastopijo 24 ur po zadnjem odmerku kofeina

(Lužar, 2007).

»Če ne spijem jutranje skodelice kave, dobim strašen glavobol. Pravzaprav včasih

potrebujem kar več skodelic, da lahko pričnem z delom, proti popoldnevu jih morem spiti

še nekaj. Če pijem kavo popoldne, pa ne morem spati. Če kave ne bi pil, bi zaspal že v

pisarni. Kako naj prekinem ta začarani krog?« (Mindell, 1998, str. 234).

Vpliv kofeina na posameznika je odvisen od dnevne količine zaužitega kofeina, od časa

pitja kofeina in od tega, ali posameznik preneha piti kofein. Fizična odvisnost se pri

nekaterih ljudeh lahko pojavi že pri nizkih odmerkih (100 mg/dan) in po treh zaporednih

dneh uživanja kave in drugih kavnih napitkov. Ljudje, ki redno uživajo kofein, dnevno

popijejo 600 mg, in se ob prenehanju pitja kave pritožujejo nad glavobolom, slabim

počutjem, utrujenostjo in slabim duševnim zdravjem. Zasvojenost s kofeinom je težko

odpraviti (Mindell, 1998). Lahko se pojavijo tudi drugi abstinenčni znaki, kot so okrnjene

intelektualne in motorične sposobnosti ter upadanje koncentracije. Tudi želja po kofeinu se

poveča (Arzenšek Pinter & Gojkovič Kumperger, 2004).


14

Če se nas loti popoldanska omotičnost, je lahko razlog prevelika količina kofeina. Kofein

poživlja, tako da v telesu spodbuja sproščanje sladkorja, ki je shranjen v jetrih. Vendar po

začetni živahnosti, kadar učinek nastopi, veliko ljudi občuti utrujenost, saj učinek kofeina v

telesu popusti. Poleg tega lahko prevelike količine kofeina povzročijo živčnost,

razdražljivost in nespečnost pa tudi druge težave. Iz telesa hkrati tudi odvaja pomembne

vitamine in minerale, tudi B-kompleks (še posebej tianin), vitamin C, cink in kalij

(Mindell, 1998).

Pazljivi morajo biti občutljivi bolniki, ki morajo omejiti dnevni vnos kofeina na manj kot

200 mg. Pri tem se morajo zavedati, da je kofein lahko tudi v čaju, čokoladi, koka koli in

celo v nekaterih pijačah brez izvlečkov semen kole. Tistim bolnikom, ki ne pijejo pijač s

kofeinom, pa priporočamo, da jih ne začnejo uživati (Rizzoli, Loder, & Neoporent, 2012).

Če želimo prenehati piti kavo, se tega lotimo počasi, ker bodo tako neprijetnosti odtegnitve

manjše. Simptomi, pa naj bodo še tako neprijetni, trajajo le nekaj dni. Simptome lahko

olajšamo z jemanjem acetaminofena tako, da pijemo močan metin čaj. Če se poskušate

odvaditi od uživanja kofeina, ne pozabite, da veliko osvežilnih pijač, analgetikov,

dietetičnih tablet in stimulansov vsebuje kofein (Mindell, 1998).

Škodljivi učinki kofeina se pokažejo, kadar se farmakološki učinki zaradi prevelikega

odmerka razširijo na centralni živčni sistem, kardiovaskularni sistem, gastrointestinalni

trakt in ledvice. Najbolj resen učinek ima kofein na centralno živčni sistem, znaki so delirij

in krči, ki se pojavijo v epileptični obliki. Pri kardiovaskularnem sistemu se učinki

prevelikega odmerka kofeina kažejo kot povečan srčni utrip, srčne aritmije in motene oz.

nepravilne cirkulacije. Pri odraslih je pokazatelj teh stanj lahko peroralni odmerek med 5 g

in 30 g (povprečna vrednost 10 g), pri čemer se zviša tudi prag nespečnosti in poveča

budnost. Odmerki med 5–8 mg/kg povzročijo stimulacijo dihanja, poveča se izločanje

urina in izločanje gastrične sekrecije. Učinke kofeina lahko opazimo že pri odmerkih nad 1

g, kažejo se pri ljudeh, ki so nagnjeni k napadom panike, saj se jim poveča občutek strahu

ali panični strah (Arzenšek- Pinter & Gojkovič- Kumperger, 2004).


15

3.6.2 Vpliv kofeina na zvišan krvni tlak

Znano je, da na krvni tlak na različen način vplivajo številne snovi: zdravila, sestava hrane,

strupi. Večinoma je takšna oblika hipertenzije posledica, ki je odvisna od odmerka snovi in

trajanja vpliva učinkovine (način delovanja, kemična snov). Kofein je snov, ki po akutnem

zaužitju povzroči zvišanje krvnega tlaka pri ljudeh, ki ga pred tem niso uživali. Pri

invazivnem merjenju srednjega tlaka pri osebi, ki je zaužila kofein, so izmerili največji

učinek, in sicer zvišan tlak za 12 mmHg, eno do dve uri po zaužitju. Tlak je ostal zvišan

približno tri ure. Pri neinvazivnem merjenju tlaka so ugotovili, da se začne toleranca na

kofein po začetku rednega uživanja že po 24 do 48 urah uživanja kofeina. Pri dolgoletnih

uživalcih kofeina je možno predhodno zvišanje krvnega tlaka po vsakem odmerku, vendar

to ne vpliva na pojavnost klinično pomembne kronične hipertenzije. Mehanizem akutnega

delovanja na krvni tlak še ni znan. V krvnem obtoku se poveča sistemski žilni upor brez

spreminjanja krčevitosti ali minutnega volumna srca. Le pri mlajši populaciji se poveča

plazemska koncentracija adrenalina, pri starejših pa vpliva na zvišanje krvnega tlaka.

Verjetno vpliva na vazodilatacijo nekaterih žil (na širjenje krvnih žil) (Dobovišek &

Accetto, 2004).

3.6.3 Motnje spanja zaradi kofeina

Možnih vzrokov za slabo spanje je veliko. Pogosto je vzrok vedno hitrejši način življenja.

Ta pogosto prinese razne stresne situacije, ki negativno vplivajo na spanec (Stankovič,

2009).

Kofein je ena od najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi in ima močne učinke na

spanje in funkcijo budnosti. Laboratorijske študije so dokumentirale moteče vplive na

spanje. Kofein povečuje budnost pri pomanjkanju spanja, ali pomaga pri spremembi urnika

spanja, kot je na primer izmensko delo. Študije so pokazale, da se kofeinska odvisnost

razvije pri relativno nizkih dnevnih odmerkih in po kratkem obdobju rednega dnevnega

uživanja. Študije kažejo, da velika količina popite kave pri ljudeh povzroča motnje spanja

in posledično dnevno zaspanost, ki je posledica neučinkovitega nočnega spanca. Sprva so

uživanje kofeina oz. njegov učinek podcenjevala tako splošna populacija, kot tudi

zdravstvo. Zdaj pa velja, da vpliva na budnost in posledično na nespečnost, kadar ga


16

uživamo v poznih večernih urah. Treba je omejiti vnos kofeina in ga pravilno časovno

razporediti, da se izognemo stranskemu učinku, kot so motnje spanja (Roehr & Roth,

2008).

3.7 Starostniki in kofein

Najpogostejši prehranski dodatek z vsebnostjo kofeina pri starostnikih je prav kava.

Povprečna poraba je okoli 200 mg/dan. Metabolizem in fiziološki odziv na kofein je pri

starostnikih podoben kot pri mladih osebah. Vendar je pri raziskavi količina omejena, saj

bi lahko bil odziv na kofein v nekaterih fizioloških sistemih pri starejših večji pri odmerkih

v razponu od 200 do 300 mg/dan. Čeprav se med pitjem kofeina v sečilih izloča kalcij, je

koncentracija pri starostnikih in mladih podobna. Pri starostnikih ima kofein večji vpliv na

presnovo kalija in sintezo na kosti. Podatki kažejo, da se s starostjo občutljivost na učinke

kofeina povečuje. Presnovni in nevrološki odziv na kofein pri starostnikih in mladih sta

podobna (Massey, 1998).

3.7.1 Kofein in kognitivne sposobnosti pri starejših

Uživanje kave poveča stopnjo kognitivnih sposobnosti, oz. zmanjša stopnjo s starostjo

povezanega upada kognitivnih sposobnosti pri starejših ženskah. Avtorji (Ritchie, Ancelin,

Amieva, Rouaud, & Carrière, 2014) so z raziskavo preučevali vpliv kognitivnih

sposobnosti pri starejših. Sodelovalo je 1193 starejših žensk, pri katerih so preučevali,

kako uživanje kofeina vpliva na simptomatiko. Skodelico kave, ki vsebuje kofein, so

popile na tešče. Sodelovale so tudi starejše ženske, ki imajo diagnozo diabetesa tipa 2. Pri

njih so spremljali nivo glukoze. Ugotovljeno je bilo, da imajo osebe, ki uživajo kofein,

enako tveganje za upad kognitivnih sposobnosti, kot tiste, ki ne uživajo kofeina. Prav tako

so ugotovili, da diabetes tip 2 vpliva na kognitivne sposobnosti, kar pomeni, da pitje

kofeina poveča tveganje za upad kognitivnih sposobnosti pri starejših ženskah.


17

3.7.2 Vpliv kofeina in teofilina na psihomotorične sposobnosti pri starostnikih

Psihomotorične sposobnosti s starostjo upadajo in prav zaradi tega je bil namen študije

(Vpliv kofeina in teofilina na psihomotorične sposobnosti pri starostnikih) raziskovati

odnos med odmerkom in učinkom na psihomotorične sposobnosti pri starejših

prostovoljcih. V raziskavo je bilo vključenih 10 zdravih starejših ljudi, učinke odmerka in

odziv so ugotavljali s testom, ki je vključeval reakcijski čas in stalno spremljanje

pozornosti 10 sodelujočih starejših oseb. Med študijo so ugotovili, da kofein in teofilin

povečujeta psihomotorične sposobnosti pri starejših, vendar le pri nizki koncentraciji

odmerka kofeina oz. kave z vsebnostjo kofeina. Pri visokih količinah popitega oz.

zaužitega odmerka kofeina se psihomotorične sposobnosti niso povečale, kvečjemu so

ostale enake oz. nespremenjene. Pitje kave pri starejših pozivno vpliva na njihove

psihomotorične sposobnosti, vendar moramo paziti na odmerek zaužitega kofeina na dan

(Bryant et al, 1998).

3.7.3 Kofein poveča mišično moč pri starostnikih

Na starejše deluje kofein tako, da poveča moč mišic. To se ugotavlja s stimulansom, ki

pokaže, ali imajo starejši ljudje, ki uživajo kofein, več moči in posledično manj padcev in

poškodb, ki so pogoste v starosti. S staranjem se naše mišice naravno spremenijo in

postanejo šibkejše, kar zmanjšuje kakovost življenja starostnikov. Če se tega zavedamo in

ostanemo fizično aktivni v starosti, nas to ohranja zdrave in funkcionalno sposobne za

življenje v starosti. In z uživanjem oz. pitjem kave s kofeinom lahko posledično izboljšamo

kakovost življenja v starejšem obdobju. Kljub manjšim učinkom v starejših letih, lahko

kofein pripomore k izboljšanju rezultatov mišične moči (Lichten, 2012) in (Tallis, 2012).

3.7.4 Vpliv kofeina na tremor pri starostnikih

Raziskovalci (Louis et al, 2004) so v raziskavi ugotavljali, ali pitje kave s kofeinom varuje

starostnike pred tremorjem. Ugotovili so, da starejši ljudje, ki pijejo kavo, niso bolj

podvrženi tremorju. Bistveno bolj so podvrženi tisti, ki pijejo alkohol. Iz končnih

rezultatov raziskave je bilo razvidno, da ni pomembno, koliko kave oz. kofeinskih pijač

spijemo, saj ni dokazov, da bi to vplivalo na razvoj tremorja.


18

Predhodne študije istih avtorjev (Louis et al, 2004) kažejo, da pri esencialnem tremorju s

pitjem kave tremor omilimo oz. zmanjšamo. V današnjem vsakodnevnem življenju to nima

nobenega pomena, saj je dokazano, da s pitjem kave znižamo tveganje za parkinsonovo

bolezen. Kava zato ni dejavnik tveganja za morebitno tresenje (tremor) oz. parkinsonovo

bolezen.

3.7.5 Kofein in izguba kostne mase pri starejših ženskah

Osteoporoza je bolezen, na katero vplivajo socialne in ekonomske razmere. Prehrana,

način življenja in genetika prispevajo k patogenezi osteoporoze. Kofein se pogosto

uporablja v pijačah, prehrani ali zdravilih. Kofein se šteje med verjetne dejavnike tveganja

za osteoporozo (Rapuri, Gallagher, Kinyamu, & Ryschon, 2001).

V raziskavi o kofeinu in izgubi kostne mase (Rapuri, Gallagher, Kinyamu, & Ryschon,

2001) so ugotovili, da kofein po zaužitju (po večletnem vsakodnevnem pitju) zmanjša

mineralno kostno gostoto, kar posledično poveča nevarnost za zlom kolka oz. kosti. Poleg

tega negativno vpliva na zadrževanje kalcija v telesu, saj se koncentracija kalcija v urinu s

pitjem kave nekoliko poveča. Vnos kofeina več kot 300 mg/dan je povezan z višjo stopnjo

izgube kostne mase v obdobju po menopavzi in pri starejših ženskah. Izguba kostne mase

se kaže oz. jo lahko opazimo v hrbtenici pri starejših ženskah po menopavzi, če je vnos

kalcija v telo nizek. Kalcij se namreč pri pitju kave bolj izloča skozi seč. Ženske po

menopavzi so bolj dovzetne za negativni učinek kofeina na mineralno kostno gostoto kosti.

Vendar moremo upoštevati tudi življenjski slog posamezne starejše ženske.

3.7.6 Kofein in kolorektalni rak

Kolorektalni rak je rak debelega črevesa in danke. V raziskavi (Sinha et al., 2012) o

kolorektalnem raku in kofeinu so želeli ugotoviti, ali je tveganje za kolorektalni rak večje

ali manjše pri osebah, ki uživajo kavo in čaj s kofeinom.

Kot je že znano, kavo in čaj pogosto uživajo po vsem svetu. Prav kava je bogat vir

potencialnih kemopreventivnih učinkovin. Vendar pa podatki, pridobljeni v raziskavi,

kažejo, da kava in izdelki, ki vsebujejo kofein, ne vplivajo na rak debelega črevesa in

danke oz. podatki ostajajo nepojasnjeni. Raziskovali so spremembe na debelem črevesu na


19

proksimalnem in distalnem delu ter na danki. V raziskavo so bili vključeni starejši moški

in ženske. V povprečju so popili 4 skodelice kave na dan. Med to raziskavo so se najbolj

osredotočili na kavo oz. pivce kave, saj kava vsebuje številne bioaktivne spojine, ki lahko

vplivajo na tveganje za nastanek raka. Z raziskavo so ugotovili, da je pri uživalcih kavnih

napitkov oz. napitkov, ki vsebujejo kofein, tveganje za raka na debelem črevesu in danki

manjše (Sinha et al., 2012).

3.7.7 Dehidracija pri starostnikih zaradi kofeina

Pri starejših ljudeh moramo biti še posebej pozorni oz. pazljivi. Pogost je dobronamerni

nasvet, da je po vsaki skodelici kave dobro popiti kozarec vode. Dolgo časa je veljalo

prepričanje, da kava dehidrira telo. To prepričanje temelji na raziskavah Nemškega

združenja za prehrano in na različnih raziskovalnih študijah avtorjev Kiefer & Meidlinger,

(2010). Po pitju kave se zmanjša telesna teža zaradi izločenega urina. V kavi sta teofilin in

teobronin, ki vplivata na povečanje količine seča oz. povečujeta odvajanje vode iz

mehurja. S tem se iz telesa izloči tudi natrij. Zato moramo v 24 urah zagotoviti zadosten

vnos tekočine. Biti moramo pazljivi in skodelice kave ne smemo vrednotiti enako kot

kozarec vode, če seštejemo vse popite tekočine (Kiefer & Meidlinger, 2010).


20

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Raziskovalna vprašanja

Zastavili smo si naslednji raziskovalni vprašanji:

Ali se starostniki zavedajo pozitivnih in negativnih učinkov kofeina?

Ali starostniki vedo, v katerih pijačah je kofein?

4.2 Metodologija raziskovanja

Ključne besede – keywords: kofein, zgradba kofeina, pozitivni učinki kofeina, negativni

učinki kofeina, ekstrakcija, tankoplastna kromatografija, spektrofotometrija.

4.2.1 Raziskovalne metode

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijo ustrezne

literature. Članke smo iskali v slovenskih in mednarodnih bazah podatkov (Science Direct,

PubMed, Medline, Cobiss) ter uporabili eksperimentalni metodi anketiranja in določanja

vsebnosti kofeina v pijačah. Za izdelavo empiričnega dela smo uporabili kvantitativno

metodologijo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega in

polodprtega tipa, kar nam je omogočalo objektivno vrednotenje odgovorov. Dobljene

podatke smo statistično obdelali. Vsebnost kofeina smo določevali v laboratoriju v izbranih

vzorcih pijač z ekstrakcijo, tankoplastno kromatografijo in spektrofotometrijo.

4.2.1.1 Metode in postopek določanja kofeina

V laboratoriju Fakultete za zdravstvene vede smo aprila 2014 z ekstrakcijo,

kromatografijo, tankoplastno kromatografijo in spektrofotometrijo z UV-absorpcijskim

spektrom določevali vsebnost kofeina v različnih vzorcih.

Kofein smo določili po naslednjem postopku (Fijan, 2014):

Ekstrakcija

Princip: ekstrakcija je metoda, ki omogoča prenos molekul iz trdne zmesi ali raztopine v

drugo tekočo fazo s pomočjo topila.


21

Potek dela ekstrakcija trdno-tekoče: iz različnih kavnih napitkov, energijskih pijač, pijač

kole, pravih čajev in čokolade s kavo smo ekstrahirali kofein tako, da smo v 50-mL čašo

natehtali 1g vzorca (kava, kapučino …) oz. 10 mL vzorca (energijske pijače, kola pijače)

in nato dodali še 1 g kalijevega karbonata (CaCO3) ter vse skupaj prelili z 10 mL

destilirane vode. Nato smo vzorec postavili na kuhalnik in segrevali do vrenja, odstavili in

počakali, da se vzorec ohladi. Vse vzorce smo filtrirali v čašo.

Potek dela ekstrakcija tekoče-tekoče: vzorec po filtraciji smo razdelili v dve časi. V eno

čašo smo primešali 5 mL etilacetata v drugo pa 5 mL kloroforma, na rahlo premešali in

pustili stati, da sta se plasti ločili.

Kromatografija

Princip: kromatografija je fizikalno-kemijski proces, s katerim omogočimo ločevanje

tekočih in plinskih zmesi iz vzorca. Pri vsaki kromatografski metodi obstaja tekoča ali

trdna stacionarna faza, skozi katero se pretaka mobilna faza, ki je lahko tekoča ali plinasta.

Tankoplastna kromatografija (TPC) je vrsta kromatografije, pri kateri je stacionarna faza v

obliki manjšega premaza na tanki plošči (steklena ali aluminijasta). Nekaj µL vzorca

nanesemo na merilno mesto. Po nanosu ploščo pomočimo v mobilno fazo, vzorec začne

zaradi kapilarnih sil potovati navzgor. Ko pripotuje do zgornjega roba, ploščo vzamemo iz

mobilne faze, posamezne komponente se ločijo glede na afiniteto do mobilne faze.

Potek dela: pripravili smo ploščo TPC, na katero smo napisali imena živil in oznake topil

EA (etilacetat) oziroma KF (kloroform). Previdno smo odpipetirali 20 µL tiste plasti

vzorca, v kateri je kofein (pri etilacetatu zgornjo plast, pri kloroformu spodnjo plast).

Odpipetirano plast kofeina smo nanesli na označeno mesto na plošči TPC. Plošče TPC smo

postavili v komoro, ki je vsebovala mobilno fazo (mešanica etanola in acetona v razmerju

1:1). Tankoplastna kromatografijo smo izvajali eno uro. Nato smo vzeli ploščo TPC iz

komore in počakali, da je topilo izhlapelo.

Spektrofotometrija

Princip: snovi na različne načine reagirajo na svetlobo, ki pada na njih. Snovi svetlobo

absorbirajo, odbijajo, emitirajo, luminiscirajo. Na vse te pojave vpliva kemijska struktura.


22

Absorbcijske lasnosti spojin lahko uporabino tudi za določanje prisotnosti spojin v

preučevalnih vzorcih . Valovne dolžine UV je območje med 10 in 400 nm. Za UV-

absorpcijski spekter kofeina sta značilna dva vrhova pri 205 nm in 273 nm s

karakteristično obliko absorpcijske krivulje.Vsebnost kofeina pod UV-žarnico določimo z

merjenjem absorpcije pri 254 nm, kjer je absorpcijski maksimum.

Potek dela: ploščo TPC smo postavili pod UV-žarnico (254 nm) in opazovali temna polja

na mestih, kjer je bil kofein.

Postopek smo izvedli za 12 živil in referenčni vzorec kofeina (Sigma-Aldrich, C0750).

Dobljene rezultate smo ocenjevali po velikosti madeža pod UV-žarnico s številom od 5

(zelo dobro viden madež) do 0 (zelo slabo viden madež kofeina). Razvrstili smo jih v

pregledno razpredelnico.

4.2.2 Raziskovalno okolje

Anketo smo izvedli v Domu starejših občanov Gornja Radgona. Pred izvedbo ankete smo

dobili pisno soglasje direktorja Doma starejših občanov Gornja Radgona. Laboratorijsko

raziskavo smo opravili v laboratoriju Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

4.2.3 Raziskovalni vzorec

Anketo smo izvedli decembra 2013. V raziskavi je sodelovalo 30 anketirancev iz Doma

starejših občanov Gornja Radgona. Vprašalnik smo razdelili med starostnike, ki so bili

pripravljeni sodelovati v raziskavi. Vprašalnik so vrnili v posebej označeno škatlo, za

rešitev ankete in vrnitev so imeli 5 dni časa. Vsi anketiranci so vprašalnik vrnili.

Vsebnost kofeina v določenih vzorcih smo določevali aprila 2014 v laboratoriju na

Fakulteti za zdravstvene vede Maribor. Uporabili smo 12 različnih izdelkov, ki vsebujejo

kofein (kavo, kapučine, instant kavo, energijske pijače, zeleni čaj, črni čaj, kola pijače,

čokolado s kavo) ter reagent kofeina v prahu (Sigma-Aldrich, C0750) kot referenco.


23

4.2.4 Postopki zbiranja podatkov

Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 30 prostovoljcev iz Doma

starejših občanov Gornja Radgona. Nekateri so rešene anketne vprašalnike oddali takoj,

drugi so jih vrgli v posebej za to izdelano škatlo, rok za oddajo je bil 5 dni. Podatke smo

nato statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, ter rezultate

predstavili v grafični in opisni obliki.

Podatke iz drugega raziskovalnega dela, pri katerem smo določali vsebnost kofeina, smo

dobili z laboratorijsko raziskavo določanja kofeina v vzorcih z ekstrakcijo, tankoplastno

kromatografijo in UV spektrofotometrijo. Vse postopke smo izvedli v laboratoriju na

Fakulteti za zdravstvene vede Maribor.

4.3 Etični vidik

Vse udeležence smo seznanili z namenom in cilji raziskave. Sodelujočim smo zagotovili

anonimnost in imeli so možnost, da sodelovanje v raziskavi zavrnejo. Raziskava ni nikogar

k ničemur obvezovala, udeleženci so bili vanjo vključeni prostovoljno. Razložili smo jim,

da bodo zbrani podatki uporabljeni izključno za namen diplomske naloge. Pri izvedbi

raziskave smo upoštevali vsa načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije.

Upoštevali smo navodila za varno delo v laboratoriju, ki smo jih dobili ob vstopu v

laboratorij. Prav tako smo si predhodno pridobili dovoljenje za opravljanje laboratorijske

raziskave na Fakulteti za zdravstvene vede.


24

5 REZULTATI

5.1 Rezultati anketnega vprašalnika

Analiza odgovorov na zbrana anketna vprašanja je prikazana s strukturnimi grafi. Vsak

graf smo natančno pojasnili in opisali. Rezultati so podani v odstotkih.

Graf 1: Razdelitev ankentirancev po spolu

V anketi je sodelovalo 30 stanovalcev Doma starejših občanov Gornja Radgona, med njimi

je bilo 40 % (12) predstavnic ženskega spola in 60 % (18) predstavnikov moškega spola.

Graf 2: Razdelitev anketirancev po starosti

Največ anketiranih starostnikov je bilo starih od 65 do 70 let (48 %). 23 % (7) jih je bilo

starih od 71 do 75 let. Med 76 in 80 letom je bilo 13 % (4) anketirancev. 10 % (3)

60 %

40 % Moški

Ženske

48 %

23 %

13 %

10 % 6 %

0 %

65–70 let 71–75 let

76–80 let 81–85 let

86–90 let 91 in več


25

anketirancev je bilo starih med 81 in 85 let. 6 % (2) anketirancev pa je bilo starih med 86

in 90 let. Nihče od anketiranih ni bil starejši od 91 let.

Graf 3: Začetki pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein

Največ anketirancev je začelo piti kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein, po prvi

zaposlitvi, in sicer kar 54 % (16). V obdobju srednje šole je kavo začelo piti 13 % (4)

anketirancev. Prav tako 13 % (4) v času upokojitve. 7 % (2) v obdobju osnovne šole, 3 %

(1) v obdobju študija, 7 % (2) pa v času kriznega obdobja. V obdobju po odpustu iz službe

ni nihče začel s pitjem kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein. Pod drugo je en

anketiranec (3 %) navedel: ko sem imel 45 let.

7 %

13 %

3 %

54 %

0 % 7 %

13 % 3 %

V osnovni šoli

V srednji šoli

V času študija

Po prvi zaposlitvi

Po odpustu iz službe

V času kakršnega kolikriznega obdobjaV času upokojitve

Drugo


26

Graf 4: Čas pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein

Največ anketirancev pije kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein, okoli 31 do 40 let, in

sicer 33 % (10). 51 let in več pije kavo 17 % (5) anketirancev. Prav tako 17 % (5)

anketirancev kavo pije 41 do 50 let. Tudi 21 do 30 let pije kavo in druge izdelke, ki

vsebujejo kofein, 17 % (5) anketirancev. 10 % (3) anketirancev pije kavo 11 do 20 let.

Najmanj anketirancev pije kavo manj kot 10 let, to je 6 % (2) anketiranih starostnikov.

Graf 5: Izdelki, ki po mnenju anketirancev vsebujejo kofein

Anketiranci so pri vprašanju, kateri izdelki po njihovem mnenju vsebujejo kofein, označili

naslednje: 15 % (16) jih je označilo kapučino, 14 % (14) belo kavo, 13 % (13) koka kolo,

11 % (11) pepsi, 9 % (9) zeleni čaj, prav tako 9 % (9) indijski čaj, energijske pijače je

6 %

10 % 17 %

33 % 17 %

17 %

manj kot 10 let

11–20 let

21–30 let

31–40 let

41–50 let

51 in več

11 % 1 %

9 % 1 %

15 %

2 %

1 %

10 %

0 %

14 %

0 %

7 %

9 %

7 % 13 %

pepsi

pivo

zeleni čaj

vino

kapučino

čokoladno mleko

žgane pijače

energijske pijače

jabolčni sok

bela kava

bezgov sok

proja (divka)

črni čaj (indijski čaj)

kakav

koka kola


27

označilo 10 % (10), projo (divka) 7 % (7) ter kakav 7 % (7). 2 % (2) anketirancev sta

označila čokoladno mleko. 1 % (1) anketirancev je označil, da pivo, vino in žgane pijače

vsebujejo kofein.

Graf 6: Izdelki, ki jih anketiranci najpogosteje uživajo

Največ starostnikov je označilo, da uživajo kavo (kavo z mlekom, belo kavo, kapučino,

kratko kavo), in sicer 41 % (28). Kapučino v prahu jih uživa 21% (14). Kola napitke uživa

kar 13 % (9) anketirancev. Zeleni in indijski čaj pa 10 % (7). Energijske pijače uživa 5 %

(3) starostnikov. Pod drugo nihče ni navedel drugega izdelka (0 %).

Graf 7: Razlog, da so anketiranci začeli s pitjem kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo

kofein

Največ (11, tj. 37 %) jih je odgovorilo, da je bila družba glavni razlog, da so začeli piti

kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein. 33 % (10) starostnikov je kavo začelo uživati

41 %

21 %

10 %

10 %

13 %

5 % 0 %

kavo (kavo z mlekom, belo kavo, kapučino, kratko kavo …) kapučino v prahu

zeleni čaj

črni čaj (indijski čaj)

kola napitke

37 %

10 % 13 %

7 %

33 % zaradi družbe

zaradi želje po nečem novem

zaradi okusa kave

zaradi vonja kave

zaradi poživljajočega učinka


28

zaradi poživljajočega učinka. 13 % (4) anketirancev je kavo začelo uživati zaradi njenega

okusa, 7 % (2) pa zaradi vonja. 10 % (3) je kavo začelo uživati zaradi želje po nečem

novem.

Graf 8: Število zaužitih skodelic kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein

Največ starostnikov (15, tj. 48 %) je odgovorilo, da na dan spije 2–3 skodelice kave ali

drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein. 29 % (9) anketirancev spije 1–2 skodelici na dan. 16

% (5) dnevno spije samo eno skodelico kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein. 7 %

(2) spije 4–5 skodelic na dan.

Graf 9: V katerem času dneva anketirancem kava in drugi izdelki, ki vsebujejo

kofein, najbolj teknejo

50 % (15) starostnikov je odgovorilo, da jim kava in drugi izdelki, ki vsebujejo kofein,

najbolj teknejo zjutraj, v dopoldanskem času 30-im odstotkom (9) in v popoldanskem času

20-im odstotkom starostnikov (6).

16 %

29 % 48 %

7 %

0 % 0 %

samo eno skodelico na dan

1–2 skodelici na dan

2–3 skodelice na dan

4–5 skodelic na dan

več kot 5 skodelic na dan

drugo

50 %

30 %

20 %

0 %

zjutraj

dopoldan

popoldan

zvečer


29

Graf 10: Anketiranci pijejo kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein, v različnih

prostorih

43 % anketirancev (13) iz Doma starejših občanov Gornja Radgona kavo najpogosteje pije

v jedilnici, v sobi 30 % (9) ter v kavarni/gostilni/baru 20 % (6). Nihče od anketirancev

kave ne pije pri prijatelju/prijateljici, sosedu/sosedi. 7 % (2) jih je označilo drugo možnost.

Eden od starostnikov kavo najpogosteje pije v kuhinji, eden pa na dvorišču.

Graf 11: Nekateri anketiranci ob kavi in drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein, tudi

kadijo

Na vprašanje je največ anketiranih starostnikov (17, tj. 57 %) odgovorilo, da sploh ne

kadijo oz. da so nekadilci. 20 % (6) jih ob kavi in drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein,

kadi. 10 % (3) jih ob kavi ne kadi, čeprav so kadilci. 13 % (4) jih občasno kadi ob kavi in

drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein.

30 %

43 %

0 %

20 % 7 % v sobi

v jedilnici

pri prijatelju/prijateljici,sosedu/sosediv kavarni/gostilni/baru

drugo

57 % 20 %

10 % 13 % Ne, sploh ne kadim (sem

nekadilec/nekadilka)Da

Ne (sem kadilec/kadilka)

Občasno


30

Graf 12: Mnenje anketirancev o nevarnosti pitja prevelikih količin kofeinskih

izdelkov

Na vprašanje je z »Da« odgovorilo kar 87 % (26) anketirancev. 13 % (4) anketirancev je

odgovorilo z odgovorom »Ne vem«.

Graf 13: Znaki oz. učinki kofeina na anketirance

20 (23 %) anketiranih starostnikov je odgovorilo, da po popiti skodelici kave in drugih

izdelkov, ki vsebujejo kofein, čutijo manjšo zaspanost in utrujenost, 18-im odstotkom (16)

anketirancev se izboljša razpoloženje, 16 % (14) se jih počuti bolj budno, 10 % (9) se jih

počuti bolj aktivno, 8-im odstotkom (7) anketirancev se izboljša koncentracija, 6 % (5) jih

87 %

0 % 13 %

Da

Ne

Ne vem

16 %

8 %

18 %

23 %

10 %

2 %

6 % 4 %

6 % 7 %

0 % 0 %

počutim se bolj budno

izboljša se mi koncentracija

izboljša se mi razpoloženje

zmanjša se občutek zaspanosti inutrujenostisem bolj aktiven/aktivna

postanem bolj zgovoren/zgovorna

obdrži me budnega čez noč

pospeši mi bitje srca

rahlo mi naraste krvni tlak


31

kava ponoči obdrži budne, 2 % (2) anketirancev se počutita bolj zgovorno, 4-im odstotkom

(3) kava pospeši bitje srca, 6-im odstotkom (5) anketirancev rahlo naraste krvi tlak, 7 % (6)

anketirancev pa peče zgaga.

Graf 14: Kofein kot odvajalo in diuretik

Največ anketirancev je odgovorilo, da po pitju pijač, ki vsebujejo kofein, čutijo naslednje

učinke: 27 % (8) jih zazna povečano odvajanje urina, 20 % (6) odvajanje blata, 30 % (9)

zazna oba učinka. 20 % (6) jih ne zazna nič od naštetega. En anketiranec je navedel, da se

po vsaki skodelici kave spoti.

Graf 15: Počutje po zaužitju prevelike količine kofeinskih pijač

27 %

20 % 30 %

20 %

3 %

povečano odvajanje urina

odvajanje blata

oboje

nič od naštetega

drugo

9 %

24 %

19 % 11 %

29 %

8 %

0 % Ne, vedno popijem enakodmerek kaveČutil/-a sem razbijanje srca

Imel/-a sem glavobol

Bil/-a sem brez energije

Imel/-a sem težave s spanjem

Nisem čutil/-a sprememb

Drugo


32

Kadar so popili preveliko količino pijače, ki vsebuje kofein, so anketiranci občutili

naslednje težave: 24 % (18) jih je imelo težave s spanjem, 24 % (15) jih je čutilo razbijanje

srca, 19 % (12) jih je imelo glavobol, 8 % (5) anketirancev pa ni čutilo sprememb. 9 % (6)

starostnikov vedno popije enak odmerek kave in nikoli niso imeli težav, ker bi je popili

preveč.

Graf 16: Spremembe ob prenehanju pitja kave za 1 do 2 dni

Ob prenehanju pitja kave in drugih pijač, ki vsebujejo kofein, so imeli anketiranci

naslednje težave: 11 % (8) jih je občutilo motnje spanca, 24 % (18) jih je bilo utrujenih, 14

% (10) jih je imelo glavobol, 16 % (12) se jih je slabo počutilo, 11 % (8) jih je občutilo

nihanje razpoloženja, 9 % (7) jih je čutilo, da imajo manj energije, 8 % (6) anketirancev pa

je bilo razdražljivih. Odgovor »Nič od naštetega« so označili 4 % (3) anketirancev.

14 %

24 %

16 %

3 %

8 %

11 %

9 %

0 % 11 %

4 %

0 % glavobol

utrujenost

slabo počutje

bolečine v mišicah

razdražljivost

nihanje razpoloženja

manj energije

depresija

motnje spanca

nič od naštetega

drugo


33

Graf 17: Mnenje anketirancev o prenehanju pitja kofeinskih izdelkov, če bi to

ogrožalo njihovo zdravje

Kar 80 % (24) anketiranih starostnikov iz doma starejših občanov bi nehalo piti kavo in

druge izdelke, ki vsebujejo kofein, če bi to ogrožalo njihovo zdravje. 20 % (6)

anketirancev bi v tem primeru mogoče prenehalo piti kavo in druge izdelke, ki vsebujejo

kofein.

80 %

0 % 20 % Da

Ne

Mogoče


34

5.2 Rezultati določanja kofeina v vzorcih

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni s kvalitativno metodo

določanja vsebnosti kofeina v živilih.

Slika 2: Prikaz plošč TPC

Vir: lastna slika (2014)

Na sliki 2 so razvidne plošče TPC pri vidni svetlobi. Vzorci kofeina niso vidni.


35

Slika 3: plošče TPC pod UV-žarnico


Slika prikazuje končni kvalitativni rezultat laboratorijske raziskave. Prikazane so vse štiri

plošče TPC pod UV-žarnico. Prisotnost kofeina v vzorcih prikazujejo temna polja.


36

Tabela 2: Ocena velikosti rumenih lis kofeina pod UV-žarnico

VIDNOST KOFEINSKIH MADEŽEV POD UV-ŽARNICO

VZOREC IZDELKA KF (kloroform) EA (etilacetat)

1.) Plošča TPC

Kofein (Sigma-Aldrich, C0750) 5 4

Kava A 4 3

Kava B 3 2

2.) Plošča TPC

Instant kava 4 4

Kapučino A 2 2

Kapučino B 3 2

3.) Plošča TPC

Črni čaj 3 3

Zeleni čaj 3 3

Kavna čokolada 1 0

4.) Plošča TPC

Energijska pijača A 1 1

Energijska pijača B 1 1

Pijača kola A 2 3

Pijača kola B 2 3

Ocena rezultatov: od 0 do 5: 0 – zelo slabo vidno temno polje, 5 – zelo dobro vidno

temno polje

Tabela vključuje 12 izbranih kofeinskih izdelkov ter reagent kofeina v prahu. Najprej smo

uporabili reagent kofeina v prahu (Sigma-Aldrich, C075) pri katerem je temno polje

največje po ekstrakciji s kloroformom in ocenjeno s 5, pri topilu etilacetata pa je vidljivost

temnega polja ocenjena s 4. Nato sledi instant kava z enako vidljivostjo temnega polja pri


37

kloroformu in etilacetatu (ocena 4). Sledi ji kava A, ki ima vidljivost temnega polja 4 pri

kloroformu, in 3 pri etilacetatu. Kava B ima nekoliko manj kofeina kot kava A, saj je

vidnost temnega polja 3 pri kloroformu in 2 pri etilacetatu. Črni in zeleni čaj imata enako

vsebnost kofeina oz. vidnost madeža; pri obeh ekstrakcijah (s kloroformom in

etilacetatom) je ocenjena s 3.

Pri kapučinu A in kapučinu B je razlika v vidnosti madežev majhna. Pri kloroformu je

kapučino A ocenjen z 2, kapučino B pa s 3. Pri ekstrakciji z etilacetatom sta kapučino A in

B dosegla enako oceno vidnosti temnega polja, tj. 2.

Pijača kola A in pijača kola B sta dosegli enaki oceni vidnosti temnega polja pri obeh

ekstrakcijah. Pri kloroformu sta dosegli 2, pri etilacetatu pa sta dosegli oceno 3.

Zelo slaba vidljivost temnega polja oz. vsebnost kofeina je pri energijskih pijačah.

Energijski pijači A in B sta dosegli enake ocene vidljivosti pri obeh ekstrakcijah –pri

kloroformu oceno 1 in pri etilacetatu oceno 1. Najslabšo vsebnost kofeina ima kavna

čokolada in sicer ima pri kloroformu oceno vidljivosti 1, pri etilacetatu pa oceno vidljivosti

0.

Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave lahko zaključimo, da so pri ekstrakciji s

kloroformom temna polja kofeina pod UV-žarnico bolj vidna kot pri metodi z etilacetatom.


38

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšen vpliv na počutje starostnikov ima kofein.

Izvedli smo anketno raziskavo v Domu starejših občanov Gornja Radgona in laboratorijsko

raziskavo določanja vsebnosti kofeina v različnih izdelkih.

V namen raziskave smo razdelili 30 anketnih vprašalnikov med starostnike, stare od 65 do

90 let, med njimi je bilo 40 % oseb ženskega spola in 60 % oseb moškega spola.

Zaradi teme vprašalnika so z veseljem sodelovali v raziskavi. Anketne vprašalnike so

izpolnjevali natančno in nam s tem omogočili, da smo pridobili rezultate in podatke o

vplivu kofeina na počutje starostnikov. Na podlagi analize anketnih vprašalnikov lahko

rečemo, da starostniki zelo pogosto in radi uživajo kavo oz. izdelke, ki vsebujejo kofein.

Starostniki so poučeni oz. razgledani ter vedo, v katerih izdelkih je kofein. Skoraj vsi

anketiranci iz Doma starejših občanov Gornja Radgona uživajo kavo (kavo z mlekom, belo

kavo, kapučino, kratko kavo). Pri razdeljevanju anket smo opazili, da je za starostnike v

Domu starejših občanov Gornja Radgona dobro poskrbljeno, saj imajo na voljo še dodatne

različne izdelke oz. pijače, kot so npr. kapučino v prahu, zeleni čaj, črni čaj, kola napitki,

energijske pijače in drugo.

Ugotovili smo, da je večina starostnikov začela piti kavo in druge izdelke, ki vsebujejo

kofein, zaradi družbe ter pozitivnih učinkov kofeina na telo. Pri starostnikih kofein najbolj

pomaga pri tem, da jim daje moč, tako kot v raziskavi (Lichten, 2012) ugotavljajo, da

kofein pri starejših na mišice deluje tako, da jim poveča mišično moč. Tudi Tallis (2012)

ugotavlja, da se posledično zmanjša pojav padcev in poškodb pri starejših. Lužar (2007)

navaja, da ima kofein tudi druge učinke na telo – razširja dihalne poti, dviguje krvni tlak

pri slabotnih ljudeh, zmanjša zaznavo občutka napora, skrajša reakcijski čas. Tudi mi smo

ugotovili, da naši anketiranci zaznavajo pozitivne učinke, saj se počutijo bolj budne,

zmanjša se jim občutek zaspanosti in utrujenosti, imajo več energije, izboljša se jim

razpoloženje ter so bolj aktivni. Poleg vseh teh učinkov je nekaj starostnikov navedlo, da

kava in drugi izdelki, ki vsebujejo kofein, na njih delujejo odvajalno in diuretično.


39

Večina avtorjev navaja, da skodelica kave dobro vpliva na telo oz. počutje. Tudi ena od

naših pomembnejših ugotovitev je, da anketiranci pijejo kavo in druge kofeinske izdelke

ravno zaradi vseh teh pozitivnih učinkov kofeina.

Louis et al, (2004) ugotavljajo, da kofein omili tremor oz. ga zmanjša. Vendar se moremo

zavedati, da je treba omejiti vnos kofeina na vsaj 200 mg dnevno, kar je približno dve

skodelici na dan (Rizzoli, Loder, & Neoporent, 2012). Rezultati ankete kažejo, da

starostniki dobro vedo, da je pitje prevelikih količin kofeinskih napitkov nevarno, nekateri

so že občutili posledice prevelike dnevne doze. Ugotovili smo, da so imeli težave s

spanjem, glavobol, nihanje v razpoloženju ter močno razbijanje srca.

Kofein ima tudi nekaj slabih lastnosti, saj povzroča neke vrste odvisnost, ki jo lahko

ugotovimo pri prenehanju vnosa kofeina v telo. Večina se pritožuje nad glavobolom,

slabšim počutjem in utrujenostjo (Arzenšek- Pinter & Gojkovič- Kumperger, 2004).

Ugotavljamo, da nekateri anketiranci ob pomanjkanju kofeina čutijo utrujenost, slabo

počutje, nihanje v razpoloženju, imajo manj energije, motnje spanca in glavobol.

Zanimalo nas je, ali bi anketiranci prenehali piti kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein,

če bi to ogrožalo njihovo zdravje. Ugotovili smo, da bi večina starostnikov prenehala s

pitjem, kar pomeni, da starostniki vse bolj skrbijo za svoje zdravje.

V laboratorijski raziskavi smo ugotovili, da instant kava in ena od izbranih kav vsebujeta

kar velik delež kofeina. Nekoliko manj kofeina smo zaznali v zelenem in črnem čaju.

Zadnje čase se vse bolj promovira, da je zeleni čaj učinkovit pri hujšanju in prebavi.

Čreslovine v čaju omilijo črevesne motnje in urejajo prebavo (Jörg, 2002).

Obe vrsti kapučina sta imeli majhno količino kofeina. Presenetil nas je tudi rezultat pri

obeh energijskih pijačah, saj smo zaznali zelo nizko vsebnost kofeina.

Na podlagi rezultatov smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja.

Ali se starostniki zavedajo pozitivnih in negativnih učinkov kofeina?

Z raziskavo smo ugotovili, da se večina starostnikov zaveda, da ima kofein pozitivne

učinke. Prav zaradi tega je nekaj starostnikov začelo piti kavo in druge izdelke, ki

vsebujejo kofein. Kavo večinoma uživajo zaradi pozitivnih učinkov, kot so manjša


40

utrujenost in zaspanost, boljše razpoloženje, občutek budnosti in aktivnosti ter boljša

koncentracija. S starostjo se delovanje telesa spreminja, saj se zmanjša mišična moč,

poveča se možnost za različne bolezni in infekcije. Spanec je v starosti vedno bolj moten,

posledica pa je dnevna utrujenost. S starostjo se tudi upočasni prebava, zato imajo nekateri

težave z zaprtjem in nabiranjem vode v telesu. Starostniki se zavedajo, da jim kava in drugi

izdelki, ki vsebujejo kofein, pomagajo pri odvajanju blata in urina, oziroma so te učinke

opazili. Tudi avtorja (Kapš & Medle, 2006) navajata, da kofein vpliva na ledvice in s tem

posledično deluje diuretično.

Opazili smo, da se starostniki zavedajo, da imajo izdelki oz. snovi, ki jih vsakodnevno

vnašamo v telo, ne samo pozitivne ampak tudi negativne vplive. Nekateri so navedli, da jih

peče zgaga, pospeši se jim bitje srca in dvigne krvni tlak. Pri velikih količinah kofeina so

imeli glavobol, srce jim je hitreje bilo, imeli so težave s spanjem in bili so brez energije.

Prav tako se zavedajo znakov, ki se pojavijo ob prenehanju pitja kave in drugih izdelkov,

ki vsebujejo kofein. Največ jih občuti utrujenost, slabo počutje, glavobol, nihanje

razpoloženja, moten spanec in razdražljivost. Ugotavljamo, da kljub negativnim učinkom

kavo in druge kofeinske izdelke starostniki v poprečju pijejo že 30 do 50 let.

Avtorji (Bryant et al, 1998) v raziskavi o kofeinu in psihomotoričnih sposobnostih

ugotavljajo, da manjša količina kave oz. kofeinskih izdelkov dobro vpliva na

psihomotorične sposobnosti pri starejših.

Ali starostniki vedo, v katerih pijačah je kofein?

Rezultati so pokazali, da starostniki vedo, v katerih izdelkih je kofein. V vprašalniku je

večina starostnikov pravilno označila živila, v katerih je kofein.

Kofein navadno uživamo v pijačah, uporablja pa se tudi v nekaterih zdravilih. Tako

najdemo kofein v kavi, kola pijačah, čaju, stimulansih, čokoladi, diuretikih, nekaterih

blažilcih bolečin, blažilcih prehlada in drugih zdravilih (Fijan, 2014). Dandanes je kofein

vse bolj razširjen in uporabljen (Arzenšek- Pinter & Gojkovič- Kumperger, 2004).


41

7 SKLEP

Populacija, ki smo jo obravnavali, so starostniki od 65 let naprej. Populacija starostnikov

se iz leta v leto povečuje, k čimer pripomore dobra zdravstvena oskrba tako na preventivni

kot na kurativni ravni. Veliko današnjih starostnikov je ozaveščenih o pomembnosti

prehranjevanja, gibanja oz. o zdravem načinu življenja. Vendar pa jih ima veliko kakšno

slabo razvado.

Kljub zavedanju, da imajo določene snovi in izdelki poleg pozitivnih tudi negativne

učinke, posegamo po njih oz. jih uživamo. Različne študije ugotavljajo, da je pomembna

količina določene snovi, ki jo vnesemo v telo. Zato je dobro, da se tega zavedamo in

omejimo vnos določenih snovi in s tem posledično zmanjšamo njihove negativne učinke.

V diplomski nalogi smo pridobili dragocene podatke o vplivu kofeina na počutje

starostnikov. Starostniki uživajo kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein, ker jim da

moč. Ohrani jih budne in da jim občutek, da so bolj aktivni, izboljša jim razpoloženje,

zmanjša zaspanost in utrujenost, ki nastopi z leti oz. v obdobju starosti.

Pri uživanju kofeina se poveča stopnja kognitivnih sposobnosti. Kognitivne sposobnosti

so: spomin (kratkoročni, dolgoročni), pozornost, ohranjanje govora itd. Nekatere študije

navajajo, da kava ščiti pred parkinsonovo boleznijo in tremorji, prav tako pa povečuje

psihomotorične sposobnosti in pospešuje metabolizem, ki se v starosti upočasni. Na

nekatere starostnike ima odvajalen in diuretičen učinek.

Po pitju kave se največji učinek kofeina izrazi po 15 do 45 minutah, vendar je ta učinek

odvisen tudi od količine zaužitega kofeina.

Kava in drugi izdelki, ki vsebujejo kofein, so vse bolj priljubljeni in veliko jih je v dvomih,

ali piti kavo ali ne. Odgovor je preprost, če smo zdravi in nimamo zdravstvenih težav s

srcem, visokim krvnim pritiskom, diabetesom in nespečnostjo, ima lahko kava pozitivne

učinke, pri uživanju pa seveda ne smemo pretiravati in kavo omejiti na 1 do 2 skodelici na

dan.


42

VIRI IN LITERATURA

Arzenšek Pinter, R., & Gojkovič Kumperger, A. (2004). Kofein v hrani in zdravilih. V B.

Vombergar, & M. Nidorfer (Ured.), Živiljstvo in prehrana danes in jutri 3, Svetovni

dan hrane 16. oktober 2004 (str. 63-66). Maribor, Slovenija: Živilska šola Maribor,

Višja stokovna šola.

Bryant, C., Farmer, A., Tiplady, B., Keating, J., Sherwood, R., Swift, C. (1998).

Psychomotor performance: investigating the dose-response relationship for caffeine

and theophylline in elderly volunteers. European Journal of Clinical pharmacology,

5, 309-13.

Dobovišek, J., & Accetto, R. (2004). Arterijska hipertenzija. Ljubljana, Slovenija: Lek.

Fijan, S. (2014). Izbrana poglavja iz mikrobiologije in biokemije: navodila za vaje s

teoretičnimi osnovami za študente podiplomskega študija bioinformatike, 2. stopnja

na FZV UM. Maibor, Slovenija: Fakulteta za zdravstvene vede.

Grom, G. (2012). Kofein- vpliv na trening, hujšanje in vzdržnost. Prevzeto 18. 1. 2014 iz

http://vzpon.vzajemci.com/novice/zivljenjski_stil/3272/kofein_-

_vpliv_na_trening_hujsanje_in_vzdrzljivost

Herniš, U., & Germič, N. (2008). Kaj pa energijske pijače? (Raziskovalna naloga).

Ljubljana, Slovenija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo.

Jevšnik, M., Bauer, M., Ovca, A., Pandel, R., & Poljšak, B. (2009). Skrb za zdravo in

varno prehrano med staristniki. V D. Rugelj, & F. Sevšek (Ured.), Raziskovalni dan

Zdravstvene Fkaultete (str. 13-26). Ljubljana, Slovenija: Zdravstvena fakulteta.

Jörg, Z. (2002). Zeleni čaj za zdravje in vitalnost. Ljubljana, Slovenija: Mladinska knjiga.

Kapš, P., & Medle, B. (2006). Čaj in zdravje. Ljubljana, Slovenija: Založba Karantanija.

Kiefer, I., & Meidlinger, B. (2010). Kaffee ist ein Flüssigkeitsraüber. Sport- und

präventivmedizin, 2, 41-42.

Lee, L. (2013). Dose Caffein Act as a Lexative?. Prevzeto 10. 6 2014 iz

http://www.livestrong.com/article/525677-does-caffeine-act-as-a-laxative/


43

Lichten, C. (2012). Caffeine boosts power for elderly muscles. Prevzeto 29. 1. 2014 iz

http://www.eurekalert.org/pub_releases/2012-06/sfeb-cbp062712.php

Louis, E., Jurewicz, E., Applegate, L., Luchsinger, A., Factor-Litvak, P., & Parides, M.

(2004). Schützt Kaffeetrinken vor der Entwicklung eines Tremors. Prevzeto 15. 2.

2014 iz http://www.springermedizin.de/schuetzt-kaffeetrinken-vor-der-entwicklung-

eines-tremors/177190.html

Lužar, K. (2007). Energijski napitki in mladi. (Raziskovalna naloga). Celje, Slovenija:

Gimnazija Celje- center, Mestna občina Ceje- Mladi za Celje.

Malek, N. (2011). Kofein. Prevzeto 28. 5. 2014 iz http://www.nutris.org/prehrana/abc-

prehrane/druge-snovi/187-kofein.html

Massey, L. (1998). Caffeine and the Elderly. Prevzeto 30. 1. 2014 iz

http://springerlink.springermedizin.de/article/10.2165/00002512-199813010-00005

Mindell, E. (1998). Hrana kot zadravilo. Ljubljana, Slovenija: Mladinska knjiga.

Paušne, A. (2010). Kofein. Prevzeto 13. 1. 2014 iz

http://www.interchem.si/ponudba/prehrambena-industrija/kofein/

Preradovič, L. (2010). Kofein. (Raziskovalna naloga). Tržič, Slovenija: Osnovna šola

Krize.

Prijatelj, N. (2005). Farmakognozija, Kemijska stuktura naravnih spojin. Ljubljana,

Slovenija: DZS, d.d.

Rapuri, P. B., Gallagher, C. J., Kinyamu, K. H., & Ryschon, K. L. ( 2001). Caffeine intake

increases the rate of bone loss in elderly women and interacts with vitamin D

receptor genotypes. The American Journal of clinical nutrition, 74, 694-700.

Rauch-Petz, G. G. (2002). Alergije in hrana. Ljubljana, Slovenija: Mladinska knjiga.

Ritchie, K., Ancelin, M., Amieva, H., Rouaud, O., & Carrière, I. (2014). The association

between caffeine and cognitive decline: examining alternative causal hypotheses.

International Psychogeritrics, 26, 581-90.

Rizzoli, P., Loder, E., & Neoporent, L. (2012). Rešitev za migreno. Ljubljana, Slovenija:

Založba Gnostica d.o.o.


44

Roehr, T., & Roth, T. (2008). Caffeine: Sleep and daytime sleepinss. Sleep medical

reviews, 12, 153-62.

Roter, J. (2012). Kofein - čudežna podpora v različnih oblikah in njegovi učinki. Prevzeto

14. 1. 2014 iz http://www.lifestylenatural.com/4371/Kofein-cudezna-podpora-v-

razlicnih-oblikah?cookietime=1375177260

Sinha, R., Cross, A., Carrie, D., Graubard, B., Wu, J., Hollenbeck, A. (2012). Caffeinated

and decaffeinated coffee and tea intakes and risk of colorectal cancer in a large

prospective study. The American Journal of clinical nutrition, 96, 374-381.

Stankovič, U. (2009). Motnje spanja pestijo tretjino ljudi .Prevzeto 10. 6. 2014 iz:

http://med.over.net/javne_datoteke/novice/datoteke/22778-B3A5B4FAd01.pdf

Špingler, J. (2003). Zdravilne rastline, Kava (Coffea arabica). Prevzeto 14. 8. 2013 iz

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1515.

Tallis, J. (2012). Caffeine Boosts Power for Elderly Muscles, Experts Say. Prevzeto 6. 9.

2013 iz http://www.sciencedaily.com/releases/2012/06/120629120445.htm.

Thölke, M. (2012). Kaffee - Muntermacher und Einschlafhilfe. Prevzeto 8. 9. 2013 iz

http://www.ndr.de/ratgeber/gesundheit/ernaehrung/kaffee205.html.

Učinki kofeina v športu in hujšanju. (2011). Prevzeto 18. 1. 2014 iz http://www.hujsaj-

zdravo.si/sport_in_vadba/ucinki_kofeina_pri_hujsanju_in_sportu/

http://www.hujsaj-zdravo.si/sport_in_vadba/ucinki_kofeina_pri_hujsanju_in_sportu/

http://www.hujsaj-zdravo.si/sport_in_vadba/ucinki_kofeina_pri_hujsanju_in_sportu/


45

PRILOGA

Anketni vprašalnik

Slike, laboratorijska raziskava

1

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Si vsak dan radi privoščite skodelico dišeče kave?

Jutro, ki zadiši po kavi, je za marsikoga nepogrešljivo.

Kava in izdelki, ki vsebujejo kofein, so tako eden od najpogostejših napitkov, s

katerimi začnemo dan.

Če se Vaš dan začne na tak način Vas prosim …

Sem Tanja Topolovec, absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Pišem diplomsko delo z naslovom Vpliv kofeina na počutje starostnikov.

Za raziskovalni del diplomskega dela potrebujem Vašo pomoč, zato Vas vljudno

prosim, da odgovorite na anketni vprašalnik. Vprašalnik je anonimen, podatki pa bodo

uporabljeni izključno v namen izdelave diplomskega dela.

Za sodelovanje se Vam vnaprej iskreno zahvaljujem!

Tanja Topolovec


2

1. Spol

Ženski

Moški

2. Starost

_______________

3. V katerem obdobju ste začeli s pitjem kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo

kofein?

V osnovni šoli

V srednji šoli

V času študija

Po prvi zaposlitvi

Po odpustu iz službe

V času kakršnega koli kriznega obdobja

V času upokojitve

Drugo_______________________________________________________

4. Koliko let pijete kavo ali druge izdelke, ki vsebujejo kofein?

____________________________________________________________________

5. Označite, kateri izdelki po vašem mnenju vsebujejo kofein?

Pepsi

Pivo

Vino

Kapučino

Čokoladno mleko

Žgane pijače

Energijske pijače


3

Zeleni čaj

6. Katere izdelke, ki vsebujejo kofein, uživate? (možnih več odgovorov)

Kava (kava z mlekom, bela kava, kapučino, kratka kava…)

Kapučino v prahu

Zeleni čaj

Indijski čaj

Kola napitki

Energijske pijače

Drugo___________________________________________________________

7. Kaj je bil glavni razlog, da ste začeli s pitjem kave in drugih izdelkov, ki

vsebujejo kofein?

Zaradi družbe

Zaradi želje po nečem novem

Zaradi arome okusa kave

Zaradi vonja kave

Zaradi njenega poživljajočega učinka

Drugo_________________________________________________________

8. Koliko skodelic kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein, spijete na dan?

Samo eno skodelico na dan

1–2 skodelici na dan

2–3 skodelice na dan

4–5 skodelic na dan

več kot 5 skodelic na dan

Drugo_____________________________________________________


4

9. V katerem času dneva vam najbolj tekne kava ali drugi izdelki, ki vsebujejo

kofein?

Zjutraj

Dopoldan

Popoldan

Zvečer

10. Kje najpogosteje pijete kavo ali druge izdelke, ki vsebujejo kofein?

V sobi

V jedilnici

Pri prijatelju/ici, sosedu/i

V kavarni/gostilni/baru

Drugo________________________________________________________

11. Ali ob kavi in drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein, običajno kadite?

Ne, sploh ne kadim (sem nekadilec/ka)

Da

Ne (in sem kadilec/ka)

Občasno

12. Ali je lahko pitje prevelikih količin kofeinskih napitkov nevarno?

Da

Ne

Ne vem

13. Ali po popiti skodelici kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein, čutite

kakšne njene učinke? Kot na primer: (možnih je več odgovorov)

Počutim se bolj budnega/o

Izboljša se mi koncentracija


5

Izboljša se mi razpoloženje

Zmanjša se mi zaspanost in utrujenost

Sem bolj aktiven/a

Naredi me bolj zgovornega/o

Obdrži me budnega skozi noč

Pospeši mi bitje srca

Rahlo mi naraste krvni tlak

Peče zgaga

Nič od naštetega

Drugo_________________________________________________________

14. Ali ste kdaj po pitju pijač, ki vsebujejo kofein opazili naslednje učinke:

Povečano odvajanje urina

Odvajanje blata

Oboje

Nič

Drugo_________________________________________________________

15. Ali ste kdaj popili večjo količino kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein?

Če ste, kako ste se počutili? (možnih je več odgovorov)

Ne, vedno popijem enak odmerek kave

Čutil/a sem razbijanje srca

Imel/a sem glavobol

Bil/a sem brez energije

Imel/a sem težave s spanjem

Nisem čutil/a sprememb

Drugo_________________________________________________________


6

16. Ali ste kdaj po prenehanju pitja kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein,

za 1–2 dni čutili: (možnih je več odgovorov)

Glavobol

Utrujenost

Slabo počutje

Bolečine v mišicah

Razdražljivost

Nihanje v razpoloženju

Manj energije

Depresijo

Moten spanec

Nič od naštetega

Drugo_________________________________________________________

17. Bi prenehali s pitjem kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein, če bi to

ogrožalo vaše zdravje?

Da

Ne

Mogoče

1

SLIKE LABORATORIJSKE RAZISKAVE

Slika: Vzorci po ekstrakciji trdno-tekoče


Slika: Prikaz dveh plasti po dodatku kloroforma in etilacetata



2

Slika: Prikaz komore za tankoplastno kromatografijo


Documents

Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov · Tabela 1: Podatki o vsebnosti kofeina ..... 6 Tabela 2: Ocena velikosti rumenih lis kofeina pod UV- arnico ... Slika 3: