TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

Nacionalni kur ikularni svetPodro~na kur ikularna komisi ja za osnovno {oloPredmetna kur ikularna komisi ja za tehniko intehnologi jo

U;ni na;rt

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA TEHNIKO IN TEHNOLOGIJOdr. Amand Papotnik, Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakulteta, predsednikFranko Florjan;i;, Zavod RS za [olstvo, strokovni tajnikmag. Gerhard Angleitner, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, ra;unalni[tvo in informatikodr. Sre;ko Gode/, Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakultetaLudvik Hajdinjak, O{ ?irovnicaBeno Karner, O{ Lava, Celjedr. Slavko Kocjan;i;, Univerza v Ljubljani, Pedago[ka fakultetadr. Gorazd Planin[i;, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikodr. Ferdinand Trenc, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni[tvodr. Tadej Tuma, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Izdala in zalo/ila Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port, Zavod RS za [olstvo

Za ministrstvo> dr. Lucija :okZa zavod Alojz Plu[ko

Uredila Zvonka Labernik, Du[an Flere Jezikovni pregled Janko Potrata, Andrej Koritnik, Nina ?itkoOblikovanje TANDARPrelom BS JabolkoTisk Ko;evski tisk, d.d. Ko;evje

Prvi natis

Ljubljana, 2002

Sprejeto na 28. seji Strokovnega sveta RS za slo[no izobra/evanje, dne 13.5.1999.

CIP - Katalo/ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji/nica, Ljubljana

371.214.1 > 62

U:NI na;rt > program osnovno[olskega izobra/evanja. Tehnika in tehnologija \∑∑pripravila ] Predmetna kurikularna komisija za tehniko in tehnologijo Amand Papotnik ... ∑et al. ] < uredila Zvonka Labernik, Du[an Flere] – 1. natis –Ljubljana > Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port > Zavod RS za [olstvo, 2002

ISBN 961–234–329–2 (Zavod Republike Slovenije za [olstvo)1. Papotnik, Amand, 2. Labernik, Zvonka113368576

K a z a l o1 Opredelitev predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1.1 Opis predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1.2 Podro;ja tehnike in tehnologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

1.3 Vsebine predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

1.4 Struktura vsebinskih sklopov u;nega na;rta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

1.5 Vsebinski sklopi po razredih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

2 Splo[ni cilji predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

3 Operativni cilji predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

3.1 {esti razred. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

3.1.1 Letno na;rtovanje pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

3.1.2 Informacijska tehnologija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

3.1.3 Gradiva in obdelave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

3.1.3.1 Papirna gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

3.1.3.2 Lesna gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

3.1.4 Tehni;na sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

3.2 Sedmi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

3.2.1 Letno na;rtovanje pouka, prometna varnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

3.2.2 Pravokotna projekcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

3.2.3 Gradiva in obdelave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

3.2.3.1 Na;rtovanje in izdelava predmeta iz umetnih snovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

3.2.4 Tehni;na sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

3.2.4.1 Elektri;ni krog in krmiljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

3.2.4.2 Ra;unalni[ko krmiljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

3.3 Osmi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

3.3.1 Letno na;rtovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

3.3.2 Izometri;na projekcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

3.3.3 Gradiva in obdelave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

3.3.3.1 Na;rtovanje in izdelava kovinskega predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

3.3.4 Energetika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

3.3.5 Tehni;na sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

3.3.5.1 Prenos gibanja od motorja do orodja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

3.3.5.2 Ra;unalni[ko podprta proizvodnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

4 Specialnodidakti;na priporo;ila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

5 Katalog znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

5.1 Minimalni in temeljni standardi znanja po razredih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

5.2 Minimalni in temeljni standardi znanja ob zaklju;ku pou;evanja predmeta . . . . . . . . . 45

1 OPREDELITEV PREDMETA

1.1 OPIS PREDMETA

Predmet tehnika in tehnologija u;encem predstavlja na;ine, sredstva in organizacijske oblike

spreminjanja narave ter u;inke nanjo. Opredeljujejo ga [tiri podro;ja, ki se pri pouku preple-

tajo in jih u;enci spoznavajo (predvsem) s svojo dejavnostjo>

• tehni;na sredstva,

• tehnologija,

• organizacija dela in

• ekonomika.

Pri pouku spoznavajo, kako se naravne zakonitosti uporabljajo v tehniki in tehnologiji.

Odkrivajo in spoznavajo preproste tehni;ne in tehnolo[ke probleme ter z uporabo orodij in

sredstev i[;ejo na;ine za njihovo re[evanje. Tako ustvarjalno povezujejo naravoslovna in

tehni;na znanja s prakso. Tehnika in tehnologija je predmet, ki simbolno raven udejanja v

resni;nosti.

Ob izdelovanju predmetov imajo u;enci mo/nost, da razvijajo svoje sposobnosti za iskanje in

oblikovanje novih re[itev ter za odlo;anje zanje. Tehnika in tehnologija velja v osnovni [oli za

predmet, ki pri u;encih najbolj celovito spodbuja razvoj psihomotori;nih sposobnosti in

oblikovanje socialnih vrednot. Pri delu v skupini razvijajo sposobnosti sodelovanja in voden-

ja. Ob uporabi orodij, strojev, naprav in instrumentov razvijajo delovne spretnosti ter navade

in sposobnosti za prakti;no ustvarjanje. Pri prakti;nem delu spoznavajo nevarnosti in varnos-

tne ukrepe ter razvijajo spretnosti in navade pri uporabi za[;itnih sredstev. Oblikujejo tudi

sposobnosti za ustno, pisno in grafi;no sporazumevanje. Seznanjajo se z zna;ilnostmi

posameznih vrst del na tem podro;ju. Vsebina in organizacija delovnega procesa omogo;ata

celovit razvoj u;en;eve osebnosti.

Tehnika in tehnologija jim odkriva ter razvija interese za poklicno usmeritev.

U;enci si oblikujejo zavest o tem, kako uporaba tehnike in tehnologije spreminja svet, v

katerem /ivijo. Spoznavajo, da se tehnolo[kega razvoja ne da ustaviti ali zaobrniti. Ob tem se

v njih oblikuje spoznanje o blagodejnem vplivu tehnike in tehnologije na ;lovekovo udobje ter

hkratnem [kodljivem vplivu na okolje, kar spodbuja zavest in voljo, kako ga prepre;iti, ;e pa

je /e, kako ga zmanj[ati in odpraviti. Pomaga jim razviti prilagodljivost, da bodo lahko ust-

varjalno /iveli v svetu nenehnih sprememb.

5

1.2 PODRO»JA TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

TEHNI:NA SREDSTVA

• Obdelovalna orodja

• Energetski pretvorniki in sistemi za prenos razli;nih oblik energije

• Sistemi za prenos in spremembo gibanja

• Sistemi za sprejemanje, obdelavo in prenos informacij

OBDELAVA GRADIV

• Oblikovanje

• Preoblikovanje

• Odrezavanje

• Sprememba strukture

• Spajanje

• Obdelava povr[ine

ORGANIZACIJA DELA

• Prou;evanje problema in na;rtovanje predmeta

• Razvoj izdelka

• Priprava dela

• Potek dela

• Nadzor nad delom

EKONOMIKA

• Vrednotenje izdelka

• Vrednotenje dela

6

1.3 VSEBINE PREDMETA

1., 2. in 3. razred> v sklopu SPOZNAVANJA OKOLJA (;as ni posebej opredeljen)

Vsebina tehnike in tehnologije, ki je del predmeta spoznavanje okolja, je z naravoslovnimi

vsebinami zaokro/ena didakti;na celota, kjer otrok spoznava naravo, njeno delovanje in

spreminjanje. Pri tem odkriva in razvija svoja nagnjenja ter psihomotori;ne spretnosti,

oblikuje svoj odnos do narave in poseganja vanjo. Z oblikovanjem in izdelavo predmetov

razvija sinteti;no mi[ljenje, pridobiva zasnove iskanja novega in uresni;uje svoje /elje. V

njem se rojevajo spoznanja, pomembna za poznej[o poklicno odlo;itev.

4. in 5. razred> NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA (105 + 105 ur> od tega za tehniko 35 + 35 ur)

Vsebina tehnike in tehnologije se na tej stopnji uresni;uje v predmetu NARAVOSLOVJE IN

TEHNIKA, kjer je tehnika v tesni povezavi z naravoslovjem. Razmerje [tevila ur med nara-

voslovjem in tehniko je 2>1. Vsebine so na;rtovane tako, da se naravoslovje nadaljuje v tehni-

ki in tvori smiselno povezano celoto. V metodah in organizaciji dela pa se pojavljajo nekateri

vsebinski elementi, ki se na naravoslovje ve/ejo posredno, vendar tvorijo pomemben del

strukture predmeta tehnika in tehnologija (organizacija dela, oblikovanje, ekonomika).

Cilji, ki so jih u;enci dosegali v 1. triletju, se na tej stopnji bogatijo in poglabljajo.

6., 7. in 8. razred> TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA (70 + 35 + 35 ur)

Vsebine se uresni;ujejo v samostojnem predmetu TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA. Vsebina je

strukturirana podobno kot v drugih dr/avah.

7

81.

4 S

TR

UK

TU

RA

VS

EB

INS

KIH

SK

LO

PO

V U

»N

EG

A N

A»

RT

ASK

LOPI

VS

EBIN

E

:LO

VEK

IN U

STVA

RJAN

JE•

sezn

anja

nje

z le

tnim

pro

gram

om d

ela

• ra

vnan

je v

del

avni

ci, s

krb

za d

elov

ni p

rost

or, s

reds

tva

za d

elo

in g

radi

va•

varn

o ra

vnan

je p

ri de

lu•

tehn

ika

in o

kolje

, viri

, hum

aniz

acija

del

a, d

elite

v de

la, t

rans

port

in p

rom

et, p

oklic

no in

form

iranj

e in

org

ani-

zaci

ja d

ela

so v

sebi

ne, k

i jih

sm

isel

no p

ove/

emo

z dr

ugim

i vse

bina

mi

DO

KUM

ETAC

IJA

GRA

DIV

A IN

OBD

ELAV

E

TEH

NI:

NA

SRED

STVA

• id

eja

• sk

icira

nje

• ut

emel

jeva

nje

idej

, mo/

nost

i in

viro

v•

pres

oja

in o

dlo;

itev

• pr

ojek

tiran

je in

kon

stru

iranj

e•

doku

men

tiran

je

• pa

pirn

a gr

adiv

a•

les

• um

etne

sno

vi•

kovi

ne•

oblik

ovan

je•

preo

blik

ovan

je•

odre

zava

nje

• sp

rem

emba

str

uktu

re•

spaj

anje

• ob

dela

va p

ovr[

ine

• ob

delo

valn

a or

odja

• m

otor

ji•

sist

emi z

a pr

enos

gib

anja

• si

stem

i za

pren

os e

nerg

ije•

sist

emi z

a pr

enos

in o

bdel

avo

poda

tkov

in in

for-

mac

ij

• st

opnj

e ob

nas

taja

nju

pred

met

a

• op

is, p

repo

znav

anje

• pr

esku

si la

stno

sti i

n up

orab

nost

• (p

ridob

ivan

je) i

n ek

olo[

ka v

pra[

anja

• u;

enci

spo

znav

ajo

obde

lova

lne

post

opke

ob

prak

-ti;

nem

del

u•

ob d

elu

spoz

nava

jo h

uman

izac

ijo, d

elite

v in

org

a-ni

zaci

jo d

ela

• ob

obi

skih

obr

tnik

ov in

tova

rn te

r s s

vojim

del

omse

spo

znav

ajo

z do

lo;e

nim

i pok

lici

• ob

spo

znav

anju

obd

elov

alni

h po

stop

kov

inup

orab

e te

hnik

e sp

ozna

vajo

njih

ov v

pliv

na

okol

je

• or

odja

in p

ripom

o;ke

spo

znaj

o ob

del

u•

stro

j kot

sis

tem

pre

dsta

vim

o, k

o ga

u;e

nci u

pora

-bi

jo p

ri de

lu•

stro

jne

dele

pro

u;uj

ejo

tudi

na

prom

etni

h sr

ed-

stvi

h, z

last

i na

kole

su

1. 2. 3. 4.

9

INFO

RMAC

IJSKA

TEH

NO

LOG

IJA•

elek

tron

sko

spor

azum

evan

je,

• pr

enos

in o

bdel

ava

poda

tkov

ter i

nfor

mac

ij•

ra;u

naln

i[ko

vod

enje

in k

rmilj

enje

VRED

NO

TEN

JE

PRO

MET

• fu

nkci

onal

no•

ekon

omsk

o•

pris

pevk

a u;

enca

(oce

njev

anje

rezu

ltato

v in

dose

/kov

)

• pr

omet

na s

reds

tva

• st

opnj

e ob

nas

taja

nju

pred

met

a

• vs

ebin

e se

nav

ezuj

ejo

na te

hni;

na s

reds

tva,

ne

pred

stav

ljajo

pa

pose

bneg

a po

glav

ja

5. 6. 7.

2. IN

FORM

ACIJS

KA T

EHN

OLO

GIJA

101.

5 V

SE

BIN

SK

I S

KL

OP

I P

O R

AZ

RE

DIH

1. :

LOVE

K IN

UST

VAR

JAN

JE

Vlog

a in

pom

en te

hnik

e in

tehn

olog

ije z

a /i

vlje

nje.

Tehn

ika

in te

hnol

ogija

obr

avna

va p

roce

se s

prem

inja

nja

nara

ve, v

kat

erih

u;e

nci i

z gr

adiv

(nar

avni

h in

um

etni

h) o

blik

ujej

o in

izde

luje

jo p

redm

ete

zasv

oje

potr

ebe.

Pri p

rakt

i;ne

m d

elu

v [o

lski

del

avni

ci s

i u;e

nci o

blik

ujej

o od

nos

do g

radi

va, p

redm

etov

in d

elov

nih

sred

stev

ter d

o se

be, s

odel

avce

v in

oko

lja.

Pri p

rakt

i;ne

m d

elu

z or

odji

in s

troj

i spo

znav

ajo

varn

e na

;ine

del

ate

r se

znaj

o og

ibat

i nev

arni

m p

olo/

ajem

pri

upor

abi o

strih

oro

dij i

n el

ektr

i;ni

hst

roje

v.Pr

i pra

kti;

nem

del

u sp

ozna

vajo

org

aniz

acijo

del

a, s

odel

ovan

je v

sku

pini

in d

elite

v de

la.

V vs

eh ra

zred

ih je

pou

dare

k na

letn

em n

a;rt

ovan

ju d

ela.

6. ra

zred

Letn

o na

;rto

vanj

ede

la p

ri pr

edm

etu

tehn

ika

in te

hnol

ogija

.Ra

vnan

je v

tehn

i;ni

del

avni

ci, o

rgan

izac

ija in

vzd

r/ev

anje

del

ovne

ga m

esta

.Po

znav

anje

pod

jetij

in o

brtn

ikov

v la

stne

m o

kolju

.

7. ra

zred

Letn

o na

;rto

vanj

ede

la p

ri pr

edm

etu

tehn

ika

in te

hnol

ogija

.U

pora

ba te

hnik

e vp

liva

na o

kolje

(neg

ativ

no in

poz

itivn

o). N

egat

ivni

vpl

iv n

a ok

olje

je m

ogo;

e zm

anj[

ati z

var

;eva

njem

gra

div,

ene

rgije

, spr

emi[

ljeno

izbi

ro g

radi

v in

pos

topk

ov, z

upo

rabo

sek

unda

rnih

gra

div,

z d

obrim

na;

rtov

anje

m in

nat

an;n

im d

elom

.

8.ra

zred

Letn

o na

;rto

vanj

ede

la p

ri pr

edm

etu

tehn

ika

in te

hnol

ogija

.Iz

delo

vanj

e pr

edm

etov

je o

rgan

izira

n pr

oces

, v k

ater

em s

odel

uje

vrst

a ra

zli;

nih

stro

kovn

jako

v. U

;enc

i ob

prak

ti;ne

m p

rimer

u na

;rto

vanj

a in

izde

lave

pre

dmet

a ug

otov

ijo n

ajpo

mem

bnej

[e p

rinci

pe d

elitv

e de

la,k

i je

v po

djet

jih d

ruga

;na

kot v

dro

bnem

gos

poda

rstv

u. Z

gled

e i[

;ejo

tudi

na

drug

ih p

odro

;jih

([ol

a, tr

govi

na, t

rans

port

...).

U;e

nci u

pora

blja

jo ra

;una

lnik

kot

prip

omo;

ekza

del

o in

u;e

nje.

Idej

o za

pre

dmet

nar

i[em

o z

ra;u

naln

i[ki

m g

rafi;

nim

oro

djem

(CAD

).V

8. ra

zred

u sp

ozna

jo C

AD\C

AM s

iste

m.

4. G

RAD

IVA

IN O

BDEL

AVE

(teh

nolo

gija

)

3. IN

FORM

ACIJS

KA T

EHN

OLO

GIJA

11

6. ra

zred

U;e

nci p

ridob

ijo o

snov

na z

nanj

a in

spo

sobn

osti

za d

elo

z ra

;una

lnik

om.*

6., 7

. in

8. ra

zred

Izde

lava

tehn

i;ne

in te

hnol

o[ke

dok

umen

taci

je (C

AD).

Iska

nje

in d

ajan

je in

form

acij

(pov

ezav

a z

drug

imi [

olam

i).U

;enj

e z

dida

kti;

nim

i pro

gram

i.Ra

;una

lnik

pri

krm

iljen

ju s

troj

ev in

nap

rav.

CAD

\CAM

.

Gra

fi;no

in p

isno

kom

unic

iranj

ev

tehn

iki p

o do

govo

rjeni

h pr

avili

h om

ogo;

a pr

enos

idej

od

na;r

tova

lca

in iz

delo

valc

a do

upo

rabn

ika

ter v

zdr/

eval

-ca

. U;e

nci b

erej

o iz

dela

no te

hni;

no in

tehn

olo[

ko d

okum

enta

cijo

ter s

amos

tojn

o iz

ra/a

jo s

voje

zam

isli.

Zat

o je

pou

dare

k na

ski

cnem

risa

nju.

Upo

rabl

jajo

ro;n

a in

ra;u

naln

i[ka

gra

fi;na

oro

dja.

6. ra

zred

Osn

ovna

zna

nja

in s

pret

nost

i v v

le;e

nju

;rt,

upor

abi d

veh

trik

otni

kov

in te

hni;

nem

ozn

a;ev

anju

.Pr

avila

ski

cira

nja

in ri

sanj

a pr

epro

stih

liko

v.Ko

tiran

jera

vnih

robo

v, k

roga

in lo

ka.

7. ra

zred

Risa

nje

pred

met

ov v

prav

okot

ni p

roje

kciji

na

tri r

avni

ne.

Vrst

e ris

b.

8. ra

zred

Pred

stav

itev

tele

sa v

pro

stor

ski -

izom

etri;

ni p

roje

kciji

.

Naj

pogo

stej

[a g

radi

va, i

z ka

teri

h so

nar

ejen

i pre

dmet

i, so

pap

irna

gra

diva

, les

, kov

ine,

um

etne

sno

vi, t

ekst

ilije

in g

lina.

Vsa

ko g

radi

vo im

asv

oje

tehn

i;ne

in te

hnol

o[ke

last

nost

i,ki

vpl

ivaj

o na

upo

rabn

ost,

na;

in o

bdel

ave

in z

a to

pot

rebn

a or

odja

. Las

tnos

ti g

radi

v sp

ozna

vajo

u;en

ci z

eks

peri

men

tira

njem

in o

b iz

dela

vi p

redm

etov

.Spo

znan

ja o

pri

mer

nost

i pos

amez

nega

gra

diva

za

dolo

;en

pred

met

spo

znav

ajo

z

* N

AVO

DIL

O> :

e se

u;e

nci s

ezna

nijo

z u

pora

bo ra

;una

lnik

a v

ni/j

ih ra

zred

ih, t

a ;a

s na

men

imo

uved

bi p

roje

ktov

.

12an

aliz

iranj

emte

hni;

nih

pred

met

ov in

ute

mel

jeva

njem

ugo

tovi

tev

(ohi

[ja

napr

av s

o iz

um

etni

h sn

ovi,

ker s

o la

hka,

poc

eni,

prep

rost

a za

izde

lavo

inne

pre

vaja

jo e

lekt

rike<

gre

di s

o iz

trde

ga je

kla,

ker

se

ne s

mej

o zv

ijati<

vzm

eti s

o iz

pro

/neg

a je

kla,

ker

se

mor

ajo

upog

ibat

i< m

iza

je iz

lesa

, ker

les

ugod

no v

pliv

a na

;lo

veko

vo p

o;ut

je ip

d.).

S sp

rem

embo

obl

ike

(pro

fili)

lahk

o iz

bolj[

amo

tehn

i;ne

last

nost

i gra

diva

(npr

. nos

ilnos

t).

Z us

trez

no iz

biro

gra

diva

in o

bdel

oval

nih

post

opko

v za

izde

lavo

pre

dmet

a la

hko

bist

veno

vpliv

amo

na m

anj[

e ob

rem

enje

vanj

e ok

olja

.Po

sam

ezna

gra

diva

in o

bdel

ave

spoz

najo

u;e

nci o

b iz

dela

vi p

redm

etov

, zat

o je

ve;

ina

pouk

a iz

pelja

na z

akt

ivni

mi m

etod

ami.

Pri t

em ra

zvija

josp

retn

osti

in o

dkriv

ajo

svoj

e sp

osob

nost

i ter

inte

rese

,kar

jim

pom

aga

pri o

dlo;

itvi o

pok

licu.

Ob

oblik

ovan

ju p

redm

etov

razv

ijajo

svo

jo u

stva

rjal-

nost

in in

ovat

ivno

st.D

elo

v sk

upin

i om

ogo;

a ob

likov

anje

kul

ture

odn

osov

.Pri

oblik

ovan

ju p

redm

etov

jih

spod

buja

mo

tudi

k is

kanj

u tis

tih id

ej, k

ipr

ispe

vajo

k o

hran

janj

u sl

oven

ske

kultu

rne

dedi

[;in

e.

6. ra

zred

Papi

rna

grad

iva

Pom

en, s

urov

ine

(oko

ljska

vzg

oja)

, upo

rabn

ost,

vrst

e, fo

rmat

i.La

stno

sti p

apirn

ih g

radi

vin

njih

ovo

spre

min

janj

e sp

ozna

jo u

;enc

i z e

kspe

rimen

tiran

jem

in iz

dela

vo p

redm

etov

iz p

apirn

ih g

radi

v. P

ri te

m s

po-

znav

ajo

bist

vene

razl

ike

med

istim

i oro

dji,

ki s

o na

men

jena

obd

elav

i raz

li;ni

h gr

adiv

(npr

. [ka

rje z

a pa

pir i

n [k

arje

za

plo;

evin

o).

Les

Je p

omem

bno

nara

vno

grad

ivo,

ki ;

love

ka n

ajbo

lj zb

li/a

z na

ravo

in u

godn

o de

luje

na

njeg

ovo

po;u

tje. L

ahko

ga

je p

ridob

ivat

i in

obde

lova

ti.

Je o

bnov

ljiv

vir,

na k

ar p

a ;l

ovek

lahk

o z

nesm

otrn

o up

orab

o vp

liva

zelo

neg

ativ

no.

Pozn

avan

je la

stno

sti l

esa

je p

omem

bno

za iz

dela

vo p

redm

etov

in n

jihov

o up

orab

o. G

ozd

je z

a ;l

ovek

a /i

vlje

njsk

ega

pom

ena,

zat

o je

treb

a po

udar

-ja

ti po

znav

anje

ust

rezn

ega

ravn

anja

z n

jim in

z le

som

. Odn

os d

o le

sa s

i obl

ikuj

ejo

u;en

ci o

b iz

dela

vi p

redm

etov

, kje

r spo

znav

ajo

osno

vna

orod

ja in

stro

je z

a ob

dela

vo le

sa(v

rtal

ni s

troj

, rez

lja;a

...)

ter o

bdel

oval

ne p

osto

pke.

7. ra

zred

Um

etne

sno

viU

velja

vile

so

se p

redv

sem

zar

adi d

obrih

last

nost

i, ko

t so

nizk

a ce

na, p

repr

osta

obd

elav

a, tr

pe/n

ost,

obst

ojno

st, t

rdno

st, e

lekt

ri;na

nep

revo

dnos

t,pr

epro

sto

vzdr

/eva

nje

idr.

Um

etne

sno

vi n

a ;l

ovek

a ne

vpl

ivaj

o ta

ko u

godn

o ko

t npr

. les

, nek

ater

e im

ajo

lahk

o ce

lo n

egat

ivne

u;i

nke.

Um

etne

sno

vi la

hko

pri p

roiz

vodn

ji, p

rede

lavi

ali

pora

bi z

elo

obre

men

jujo

;e v

pliv

ajo

na o

kolje

. Zla

sti s

ledn

je n

aj u

;ene

c sp

ozna

, saj

lahk

o od

lo;i

lno

vpliv

a na

zman

j[an

je o

nesn

a/ev

anja

oko

lja.

Um

etne

sno

vi s

o pr

i teh

niki

in te

hnol

ogiji

razv

r[;e

ne g

lede

na

tehn

olo[

ke la

stno

sti (

term

opla

sti,

duro

plas

ti in

ela

sti).

Za

upor

abni

ke u

met

nih

snov

ipa

so

pom

embn

a tu

di tr

govs

ka im

ena,

ki s

o la

hko

za is

to u

met

no s

nov

razl

i;na

.

5. T

EHN

I:N

A SR

EDST

VA (t

ehni

ka)

13

8. ra

zred

Kovi

neSo

nuj

ne s

kora

j za

vse

tehn

i;ne

pre

dmet

e, o

rodj

a, n

apra

ve in

str

oje.

Zar

adi s

vojih

last

nost

i pre

ka[a

jo d

ruga

gra

diva

, v z

adnj

em ;

asu

jim n

a ne

ka-

terih

pod

ro;j

ih k

onku

riraj

o um

etne

sno

vi in

ker

amik

a. U

;enc

i spo

znaj

o zn

a;iln

osti

in u

pora

bnos

t naj

pogo

stej

[ih

kovi

n. U

svoj

ijo p

ojem

pol

izde

lka.

Pri i

zdel

avi p

redm

etov

ugo

tavl

jajo

tehn

olo[

ke la

stno

sti i

n up

orab

ijo o

bdel

oval

ne p

osto

pke

preo

blik

ovan

ja, o

drez

avan

ja, s

paja

nja

ter p

ovr[

insk

eza

[;ite

.

Izku

[nje

in z

nanj

a, k

i jih

je ;

love

k pr

idob

il pr

i raz

isko

vanj

u na

rave

, so

mu

pom

agal

e iz

dela

ti or

odja

in ra

zviti

nap

rave

ter s

troj

e, k

i so

mu

olaj

[ali

delo

.Sul

ica

je p

odal

j[al

a ;l

ovek

ovo

roko

in p

ove;

ala

njeg

ovo

u;in

kovi

tost

ter v

arno

st p

ri is

kanj

u hr

ane.

Vod

no k

olo

je p

revz

elo

te/a

[ka

opra

vila

mle

tja z

rnja

, nam

akan

ja p

olj i

n /a

ganj

a le

sa. R

a;un

alni

k je

pre

vzel

dol

go;a

sna,

eno

li;na

opr

avila

zla

sti p

ri um

skem

del

u, v

oden

je s

troj

ev in

regu

li-ra

nje

sist

emov

.Ra

vnan

je s

tehn

iko

(nap

rava

mi i

n st

roji)

zah

teva

poz

nava

nje

zako

nito

sti d

elov

anja

osn

ovni

h na

prav

in s

klop

ov s

troj

ev. P

ri m

ehan

ikij

e po

mem

bno

pozn

avan

je o

snov

nih

elem

ento

v, k

ot s

o vz

vod,

ro;i

ca, ;

lene

k, le

/aj i

n go

nila

(zob

ni[k

a, to

rna,

jerm

ensk

a, v

eri/

na in

ro;i

;na)

<pr

i ele

ktrik

iele

ktri;

ni k

rog

in e

lekt

ri;ne

nap

rave

v v

sakd

anje

m /

ivlje

nju.

U;e

nci p

ridob

ivaj

o zn

anje

s p

rou;

evan

jem

tehn

i;ni

h pr

edm

etov

(kol

o, s

troj

i in

napr

ave

iz u

;en;

eveg

a ok

olja

), ki

so

v vs

akod

nevn

i rab

i.Zn

anja

,prid

oblje

na z

razi

skov

anje

m, i

n na

ravo

slov

ne z

akon

itost

i zdr

u/ijo

ob

kons

trui

ranj

u m

odel

ov n

apra

v te

r str

ojev

, ki j

ih n

ajpo

gost

eje

zgra

dijo

z gr

adni

ki s

esta

vlje

nk, l

ahko

pa

tudi

z o

bdel

avo

grad

iv. P

ri te

m p

reve

rijo

razu

mev

anje

in u

stre

znos

t las

tnih

zam

isli.

6. ra

zred

Osn

ovne

ele

men

te n

apra

v in

str

ojev

(vzv

od, ;

lene

k, ro

;ica

, le/

aj, g

onila

) spo

znaj

o u;

enci

ob

prou

;eva

nju

tehn

i;ni

h pr

edm

etov

.Pr

idob

ljena

zna

nja

upor

abijo

pri

re[e

vanj

u pr

oble

mov

s po

dro;

ja g

iban

ja in

pre

nosa

mo;

i. Za

gra

dnjo

mod

elov

upo

rabi

jo g

radn

ike

sest

avlja

nk,

lahk

o pa

tudi

dru

ga g

radi

va.

Pose

ben

poud

arek

je v

pro

u;ev

anju

kol

esa.

7. ra

zred

Elek

trik

o sr

e;uj

ejo

vse

/ivl

jenj

e. O

snov

nozn

anje

o e

lekt

ri;ne

m k

rogu

pom

agaj

o u;

ence

m ra

zum

eti d

elov

anje

ele

ktri;

nih

napr

av, k

i jih

upo

rabl

jajo

vvs

akda

njem

/iv

ljenj

u. P

oseb

en p

ouda

rek

je n

ava

rnos

ti.U

;enc

i raz

i[;e

jo k

rmilj

enje

eno

smer

nega

ele

ktri;

nega

mot

orja

s s

tikal

i in

spoz

najo

nam

embn

ost g

onil

(zob

ni[k

ega

para

). Vs

ebin

e el

ektr

ike

nave

/ejo

na

grad

njo

mod

ela

napr

ave

z ob

dela

vo g

radi

v (s

emaf

or, /

elez

ni[k

e za

porn

ice

...).

Spoz

najo

vsa

kdan

je p

rimer

e ra

;una

lni[

ko k

rmilj

enih

napr

av.

14

6. E

KON

OM

IKA

7. P

ROM

ETN

A VZ

GO

JA

8. ra

zred

Stro

je p

ogan

ja m

i[i;

na s

ila a

li m

otor

. Mot

orpr

etva

rja e

no v

rsto

ene

rgije

v d

rugo

(meh

ansk

o de

lo).

V pr

omet

u so

naj

pom

embn

ej[i

mot

orji

z no

tran

-jim

zgo

reva

njem

. Osn

ovni

prin

cip

spoz

najo

u;e

nci n

a m

otor

ju le

tals

kega

mod

ela,

ki g

a ra

zsta

vijo

in a

naliz

irajo

.N

apra

ve in

str

oje

sest

avlja

jo e

lem

enti,

ki i

maj

o po

dobn

e na

loge

> pre

na[a

jo g

iban

je, m

u sp

rem

inja

jo s

mer

, hitr

ost i

n ob

liko.

Njih

ovo

razu

mev

anje

omog

o;a

la/j

e ob

vlad

ovan

je te

hni;

nih

pred

met

ov v

vsa

kdan

jem

/iv

ljenj

u.U

;enc

ipro

u;uj

ejo

goni

la in

na

tem

elju

ugo

tovi

tev

grad

ijo m

odel

e.Ti

so

lahk

o po

snet

ek o

bsto

je;e

ga s

troj

a, la

hko

pa ra

zvije

jo s

voje

idej

e in

jih

prei

zkus

ijo n

a m

odel

u. S

pozn

ajo

zobn

i[ko

, ver

i/no

, tor

no, j

erm

ensk

o in

ro;i

;no

goni

lo, o

d te

ga p

odro

bnej

e zo

bni[

ko, v

eri/

no te

r ro;

i;no

. Pro

u;ijo

goni

la n

a ko

lesu

.Sp

ozna

jo p

rinci

p in

pre

dnos

ti ra

;una

lni[

ko p

odpr

te p

roiz

vodn

je.

Izde

lek

lahk

o na

redi

mo

zase

ali

za p

roda

jo. :

e /e

limo

z iz

dela

vo p

redm

etov

tudi

zas

lu/i

ti, m

u m

oram

o do

lo;i

ti ce

no. P

ri te

m u

po[t

evam

o vs

est

ro[k

e, k

i nas

tane

jo o

b iz

dela

vi. U

;enc

i spo

znaj

o os

novn

e el

emen

te z

a iz

ra;u

n vr

edno

sti i

n za

dol

o;ite

v ce

ne. T

ako

lahk

o sv

oje

izde

lke

tudi

pro

da-

jo, s

;im

er z

aokr

o/ijo

razv

ojni

, pro

izvo

dni i

n pr

odaj

ni c

iklu

s.

Vseb

ine

prom

etne

vzg

oje

so ra

zdel

jene

med

vse

pre

dmet

e. P

ri ob

ravn

avi t

ehni

;nih

sre

dste

v (g

onila

, str

oji,

mot

orji,

ene

rgija

, krm

iljen

je ..

.) do

dam

otis

te p

rom

etne

vse

bine

, ki s

e na

sre

dstv

a sm

isel

no n

avez

ujej

o. P

o po

treb

i jih

raz[

irim

o in

akt

ualiz

iram

o. V

sebi

ne o

gon

ilih

na;r

tuje

mo

tako

, da

so;a

sovn

o us

klaj

ene

s te

hni;

nim

i pre

gled

i kol

es, k

i jih

vsa

ko le

to iz

vaja

mo

na [

oli.

6. ra

zred

U;e

nci o

bnov

ijo te

mel

jna

prav

ila ra

vnan

ja n

a po

ti v

[olo

in d

omov

. Pou

dare

k je

na

prom

etno

var

nost

nem

na;

rtu.

7. ra

zred

Poud

arek

je n

a va

rnos

tni o

prem

i kol

esa,

upo

rabi

in v

zdr/

evan

ju. P

rou;

ijo e

lekt

ri;ne

kro

ge n

a ko

lesu

.

8. ra

zred

U;e

nci s

pozn

avaj

o pr

inci

pe d

elov

anja

kol

esa

in k

oles

a z

mot

orje

m te

r gon

ilana

kol

esu

oziro

ma

kole

su z

mot

orje

m, n

jihov

o de

lova

nje

in p

omen

za

varn

o vo

/njo

.

15

2 SPLO©NI CILJI PREDMETA

U;enci (samostojno in s sodelovanjem v skupini)>

1. Raziskujejo, odkrivajo, spoznavajo, oblikujejo, konstruirajo in gradijo preproste

tehni;ne predmete.

2. Opazujejo, preizku[ajo, raz;lenjujejo, primerjajo in razumevajo sestavine tehni;nih

predmetov, procesov v njih in njihovo delovanje ter spoznavajo zveze med tehni;nimi

principi in naravoslovnimi zakonitostmi.

3. Odkrivajo povezave med delovanjem tehni;nih predmetov in njihovo obliko ter lastnost-

mi obdelovalnih gradiv.

4. Z eksperimentiranjem, poustvarjanjem, ustvarjanjem, konstruiranjem, na;rtovanjem,

organiziranjem in vrednotenjem dela re[ujejo tehni;ne in tehnolo[ke probleme ter si pri

tem razvijajo ustvarjalne sposobnosti. Svoje dejavnosti primerjajo s postopki v

proizvodnih organizacijah in spoznavajo principe sodobne tehnologije.

5. Ob uporabi obdelovalnih orodij in preprostih obdelovalnih strojev ter ra;unalni[ke

tehnologije razvijajo in urijo delovne spretnosti. Spoznavajo in upo[tevajo pravila za

varno delo. Spoznavajo merilna orodja in se urijo v merilnih postopkih.

6. Pri na;rtovanju in projektiranju, raz;lenjevanju, gradnji in vrednotenju se navajajo na

samostojno izra/anje zamisli s skiciranjem, branjem in risanjem tehni;ne in tehnolo[ke

dokumentacije ter ustnim in pisnim sporo;anjem. Uporabljajo ro;na in ra;unalni[ka

grafi;na orodja.

7. Ob delu gojijo kulturo odnosov in sodelovanja v skupini, odgovornost, ekonomi;no

izrabo ;asa, gradiv in energije, natan;nost ter red. Oblikujejo pozitiven in kriti;en odnos

do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomske ter pozitiven odnos do osebne

varnosti, varovanja soljudi, narave, sredstev in predmetov dela. Oblikujejo pozitiven

odnos do tehni;ne kulturne dedi[;ine.

8. Spoznavajo svoje sposobnosti in nagnjenja ter jih usmerjajo v ustvarjalno delo v po-

klicu in prostem ;asu.

9. Razvijajo znanje in prakti;ne sposobnosti za varno ter kulturno udele/bo v prometu.

16

OPE

RATI

VNI C

ILJI

• u;

enec

se

sezn

ani z

vse

bino

inci

lji, n

a;in

om d

ela

ter o

cenj

evan

jem

pri

tehn

iki i

n te

hnol

ogiji

• ra

zum

e vl

ogo

in p

omen

tehn

ike

za /

ivlje

nje

ljudi

• se

sez

nani

s p

rost

ori z

a te

hnik

oin

tehn

olog

ijo,

prav

ili in

pog

oji z

a va

rno

delo

• ra

zlo/

i pra

viln

o ra

vnan

je n

a po

tiv

[olo

• ut

emel

ji po

men

tehn

i;no

brez

hibn

ega

kole

sa in

upo

rabe

;ela

de z

a va

rno

vo/n

jo

• u;

enec

zna

ravn

ati z

ra;u

nal-

niko

m, s

e or

ient

ira n

a tip

kovn

ici

• ob

vlad

a os

novn

e uk

aze

za d

elo

zra

;una

lnik

om v

oke

nske

m o

kolju

in z

gra

fi;ni

m o

rodj

em

DEJ

AVN

OST

I

• u;

enec

pre

vzam

e na

loge

pri

skrb

i za

svoj

e de

lovn

o m

esto

,de

lovn

a sr

edst

va in

gra

diva

• pr

i del

u pr

aviln

o up

orab

lja p

ripo-

mo;

ke z

a va

rno

delo

• ob

ravn

ava

prom

etno

var

nost

nina

;rt

• og

led

PVN

, film

ov, p

osne

tih v

dom

a;em

oko

lju

• u;

enec

imen

uje

in o

pi[e

nam

enos

novn

ih d

elov

ra;u

naln

ika

• iz

bere

in n

alo/

i ust

reze

n ra

;una

l-ni

[ki p

rogr

am•

z gr

afi;

nim

oro

djem

nar

i[e

pred

met

v na

risu

in g

a sh

rani

v d

atot

eko

• v;

ita s

hran

jeno

risb

o in

jo n

atis

ne

VSEB

INE

• de

lo in

na

;rto

va-

nje

pri t

ehni

;ni

vzgo

ji•

prav

ila v

arst

va p

ride

lu

•va

rnos

t u;e

ncev

vpr

omet

udo

ma;

ega

okol

ja

• st

rojn

a in

pro

-gr

amsk

a op

rem

a•

osno

ve d

ela

zok

ensk

im o

kolje

m•

izbi

ra g

rafi;

nih

orod

ij iz

oro

djar

ne

SPEC

IALN

OD

IDAK

TI:N

A PR

IPO

RO:I

LA

• u;

enci

izve

jo z

asp

lo[n

e ne

varn

osti,

pove

zane

z d

elom

pri

pouk

u te

hnik

e in

tehn

olog

ije•

podr

obna

nav

odila

spoz

najo

ob

uvaj

anju

posa

mez

nih

obde

lo-

valn

ih p

osto

pkov

• pr

omet

ne v

sebi

neob

ravn

avam

o na

za;e

tku

[ols

kega

leta

• u;

enci

prid

obijo

zna

-nj

e in

spr

etno

sti z

ade

lo, k

o up

orab

ljajo

ra;u

naln

i[ke

pro

-0g

ram

e

NEP

OSR

EDN

EPO

VEZA

VE

3.1.

2 IN

FORM

ACIJS

KA T

EHN

OLO

GIJA

OPO

MB

A> v

sebi

ne s

o na

men

jene

uva

janj

u ra

;una

lnik

a v

pouk

, za

to ji

h je

treb

a ob

ravn

avat

i na

za;e

tku

[ols

kega

leta

> ;e

so s

e u;

enci

nau

;ili

ravn

ati z

ra;u

naln

ikom

/e

v ni

/jih

razr

edih

, ta

;as

pora

bim

o za

del

o z

grad

ivi i

n te

hni;

nim

i sre

dstv

i.

3 O

PE

RA

TIV

NI

CIL

JI

PR

ED

ME

TA

3.1

©E

ST

I R

AZ

RE

D: 7

0 U

R

3.1.

1 LE

TNO

NA:

RTO

VAN

JE P

OU

KA, V

ARN

OST

V P

ROM

ETU

17

OPE

RATI

VNI C

ILJI

• u;

enec

na[

teje

pod

ro;j

a up

orab

epr

edm

etov

iz p

apirn

ih g

radi

v

• na

[tej

e su

rovi

ne z

a iz

dela

vopa

pirn

ih g

radi

v in

razl

o/i p

ojm

ale

sovi

na te

r cel

uloz

na v

lakn

a•

razl

o/i v

logo

pos

amez

nih

sest

avin

papi

rja

• up

orab

i pos

tope

k en

osta

vne

ro;n

e iz

dela

ve p

apirj

a

• zb

ere

poda

tke

o vr

stah

pap

irnih

grad

iv, j

ih p

oim

enuj

e in

opi

[e

njih

ove

zna;

ilnos

ti te

r ute

mel

jiup

orab

o

• ug

otov

i las

tnos

ti pa

pirja

• do

ka/e

pla

stno

st p

apirn

ih g

radi

vin

razl

ikuj

e pa

pir,

kart

on te

r le-

penk

o

•ra

zlo/

i raz

liko

med

reci

klira

nim

inna

vadn

im p

apirj

em te

r pom

enek

olo[

ko n

eopo

re;n

e pr

oizv

odnj

e•

utem

elji

pom

en z

bira

nja

odpa

d-ne

ga p

apirj

a

DEJ

AVN

OST

I

• u;

enec

ses

tavi

razp

rede

lnic

o

• v

svoj

em o

kolju

poi

[;e

proi

zvod

ne o

brat

e za

izde

lavo

in(a

li) p

rede

lavo

pap

irnih

gra

div

• pr

ipra

vi p

apirj

evin

o iz

;as

opis

ne-

ga p

apirj

a•

ro;n

o iz

dela

list

pap

irja

• na

[tej

e na

jpog

oste

j[e

vrst

epa

pirn

ih g

radi

v•

sest

avi z

birk

o vz

orce

v

• pr

esku

[a la

stno

sti p

apirn

ih g

radi

v(s

mer

, raz

teza

nje,

kr;

enje

in z

vija

nje)

• ra

zvrs

ti pa

pirn

a gr

adiv

a gl

ede

nade

belin

o in

kak

ovos

t< iz

dela

razp

rede

lnic

o up

orab

nost

i

• na

[tej

e iz

delk

e iz

reci

klira

nega

papi

rja

VSEB

INE

• po

dro;

ja u

pora

bepa

pirn

ih g

radi

v

• su

rovi

ne z

apr

oizv

odnj

o pa

pirja

• se

stav

ine

papi

rnih

grad

iv

• ro

;na

izde

lava

papi

rja

• vr

ste

papi

rnih

grad

iv

• la

stno

sti p

apirn

ihgr

adiv

• pa

pir,

kart

on,

lepe

nka

...

•vp

liv iz

dela

vepa

pirn

ih g

radi

v na

okol

je

SPEC

IALN

OD

IDAK

TI:N

A PR

IPO

RO:I

LA

• vs

ak u

;ene

c al

i dvo

jica

izde

lata

svo

j lis

t pap

ir-ja

< prip

rava

pap

ir-je

vine

naj

bo

skup

na

• vz

orce

poi

[;ej

o do

ma

• u;

enci

opr

avlja

jopo

skus

e v

dvoj

icah

ali

indi

vidu

alno

MED

PRED

MET

NE

POVE

ZAVE

ekol

ogija

3.1.

3 G

RAD

IVA

IN O

BDEL

AVE

3.1.

3.1

PAPI

RNA

GRA

DIV

A

PRO

U:E

VAN

JE IN

IZD

ELAV

A PA

PIRJ

A

18O

PERA

TIVN

I CIL

JI

• ut

emel

ji na

men

sta

ndar

diza

cije

form

atov

pap

irja

(A)

• ov

redn

oti s

voje

del

o

NA:

RTO

VAN

JE•

u;en

ec i[

;e r

e[it

ev z

a no

siln

o ko

nstr

ukci

jo iz

pap

irni

h gr

adiv

• do

lo;i

mer

ila z

a iz

dela

vo in

vr

edno

tenj

e iz

delk

a

DO

POLN

ITEV

ZN

ANJA

• ug

otov

i pom

anjk

ljivo

sti p

apirn

ih g

ra-

div

za iz

dela

vo n

osiln

ih k

onst

rukc

ij•

ugot

ovi,

da je

za

uved

bo n

a;rt

o-va

ne k

onst

rukc

ije t

reba

pov

e;at

itr

dnos

t in

s t

em u

pora

bnos

tpa

pirn

ih g

radi

v

IZD

ELAV

A PR

EDM

ETA

• pr

eobl

ikuj

e pa

pir

v pr

ofile

in ji

hup

orab

i•

na[t

eje

lepi

la z

a pa

pirn

a gr

adiv

aVR

EDN

OTE

NJE

• pr

esku

si k

onst

rukc

ijo n

a ob

rem

enit

ev•

utem

elji

pred

nost

pro

filov

v g

radn

ji

DEJ

AVN

OST

I

• iz

mer

i vel

ikos

t for

mat

a A4

indo

lo;i

vel

ikos

ti zv

ezko

v, k

njig

...

• z

listo

m fo

rmat

a A4

dol

o;i v

e;je

inm

anj[

e fo

rmat

e•

izde

lan

list p

apirj

a ob

re/e

v e

nega

od s

tand

ardn

ih fo

rmat

ov

• lis

t upo

rabi

za

izde

lavo

vo

[;iln

ice

• u;

enec

ski

cira

zam

isel

pre

dmet

aiz

pap

irnih

gra

div

• pr

esku

[a la

stno

sti p

apirn

ih

grad

iv•

trdn

ost p

apirj

a sp

rem

eni s

pre

-ob

likov

anje

m v

pro

file

• pa

pir p

reob

likuj

e v

prof

ile in

pre

-ve

ri m

ehan

i;ne

last

nost

i

• iz

dela

mod

el n

osiln

e ko

nstr

ukci

je•

upor

abi l

epila

za

spaj

anje

del

ov

• na

ri[e

skic

o sv

ojeg

a iz

delk

a

VSEB

INE

• fo

rmat

i pap

irja

• pa

pirn

a gr

adiv

a

• sk

ica

idej

e•

prav

ila s

kici

ranj

a

• pr

esku

[anj

e in

spre

min

janj

em

ehan

i;ni

h la

st-

nost

i pap

irnih

gr

adiv

• po

stop

ki re

zanj

a, p

re-

oblik

ovan

ja in

spa

jan-

ja p

apirn

ih g

radi

v

• ka

kovo

st in

last

-no

sti p

apirn

ih

grad

iv

SPEC

IALN

OD

IDAK

TI:N

A PR

IPO

RO:I

LA

• fo

rmat

e sp

ozna

vajo

spr

egib

anje

m o

ziro

ma

reza

njem

pap

irja

• u;

enec

por

o;a

o sv

o-je

m d

elu

• de

lo v

dvo

jicah

ali

indi

vidu

alno

• in

divi

dual

no d

elo

ali v

dvoj

icah

MED

PRED

MET

NE

POVE

ZAVE

mat

emat

ika

likov

na v

zgoj

a

NA:

RTO

VAN

JE IN

IZD

ELAV

AN

OSI

LNE

KON

STRU

KCIJE

Iz

hodi

[;e

deja

vnos

ti u;

ence

v je

na;

rtov

anje

in iz

dela

va iz

bran

ega

pred

met

a iz

pap

irnih

gra

div.

Pr

edm

et n

aj b

o iz

bran

tako

, da

bo v

sebo

val n

osiln

o ko

nstr

ukci

jo (m

odel

mos

tu, s

tolp

a, s

toja

la …

).

19

DEJ

AVN

OST

I

• u;

enec

zbi

ra p

rimer

e pr

edm

etov

iz p

apirn

ih g

radi

v

• ra

zsta

vi ra

zli;

ne p

redm

ete

(em

bala

/ne

[kat

le ..

.) in

ana

lizira

oblik

o pl

a[;e

v te

r na;

ine

njih

o-ve

ga s

esta

vlja

nja

• sk

icira

[tir

ikot

ni, o

krog

li in

tr

ikot

ni li

k•

skic

ira p

la[;

izbr

ane

emba

la/n

e[k

atle

• iz

bira

ust

rezn

e tip

e ;r

t•

kotir

a na

risan

e lik

e in

pla

[;

• ko

nstr

uira

izde

lek

in n

ari[

e sk

ico

pla[

;a•

dolo

;i m

ere

pred

met

a

• ko

tira

skic

o pl

a[;a

kon

stru

irane

gapr

edm

eta

• z

ra;u

naln

i[ki

m p

rogr

amsk

imor

odje

m n

ari[

e pl

a[;

pred

met

a•

upo[

teva

dim

enzi

je p

redm

eta

VSEB

INE

• up

orab

nost

pap

irnih

grad

iv z

a pr

edm

ete

• pr

avila

ski

cira

nja

• pr

avila

kot

iranj

a

• na

;rto

vanj

e ob

like

in v

elik

osti

pred

-m

eta

• ko

tiran

ja ra

vnih

robo

v

• iz

dela

va p

la[;

aup

orab

nega

pre

d-m

eta

SPEC

IALN

OD

IDAK

TI:N

A PR

IPO

RO:I

LA

• u;

enci

zbe

rejo

prim

erke

pred

met

ov in

jih

prou

;ijo

• sk

icira

nja

upor

abijo

inut

rjuje

jo p

ri na

;rto

-va

nju

pred

met

ov

• in

divi

dual

no d

elo

• za

u;e

nje

kotir

anja

upo

ra-

bijo

ra;u

naln

i[ki

pro

gram

• in

divi

dual

no d

elo

• za

izde

lavo

na;

rta

pla[

-;a

upo

rabi

ra;u

naln

i[ki

prog

ram

({KA

TLA)

• pl

a[;

lahk

o na

tisne

na

kart

on a

li iz

dela

[ab

lono

MED

PRED

MET

NE

POVE

ZAVE

gosp

odin

jstv

o

likov

na v

zgoj

a

likov

na v

zgoj

a

likov

na v

zgoj

a

OPE

RATI

VNI C

ILJI

NA:

RTO

VAN

JE•

u;en

ec o

ceni

prim

erno

st u

pora

bepa

pirn

ih g

radi

v za

razl

i;ne

pre

dmet

e

• ra

zi[;

e zg

radb

o pr

edm

eta

izpa

pirn

ih g

radi

v•

odlo

;i s

e za

pre

dmet

in o

blik

uje

mer

ila z

a ko

nstr

uira

nje

DO

POLN

ITEV

ZN

ANJA

• ra

zlo/

i nam

en te

hni;

nega

kom

u-ni

cira

nja

in p

otre

bo p

o te

hni;

nem

risa

nju

• up

orab

i pra

vila

ski

cira

nja

• up

orab

i pra

vila

kot

iranj

a•

prav

ilno

upor

ablja

prib

or z

ate

hni;

no ri

sanj

e

KON

STRU

IRAN

JE•

na;r

tuje

pre

dmet

iz p

apirj

a oz

irom

a ta

nkeg

a ka

rton

a

• up

orab

i pra

vila

kot

iranj

a ra

vneg

aro

ba

• na

ri[e

pla[

;

NA:

RTO

VAN

JE IN

IZD

ELAV

A PR

EDM

ETA

IZ P

APIR

NIH

GRA

DIV

Izbe

rem

o si

pre

pros

t pre

dmet

iz p

apirj

a oz

irom

a ta

nkeg

a ka

rton

a (e

mba

la/n

a [k

atla

, cam

era

obsc

ura,

so

n;na

ura

…).

Pred

met

naj

bo

izbr

an ta

ko, d

a ga

je m

ogo;

e se

stav

iti iz

pre

pros

tega

pla

[;a.

20O

PERA

TIVN

I CIL

JI

IZD

ELAV

A PR

EDM

ETA

• iz

bere

ust

rezn

o vr

sto

grad

iv in

izde

la p

redm

et•

ugot

ovi p

omen

pre

maz

ov z

a vi

dez

pred

met

a

VRED

NO

TEN

JE•

pres

kusi

ust

rezn

ost

izde

lka

in g

a ov

redn

oti

• ug

otov

i obs

tojn

ost k

onst

rukc

ije

iz p

apirn

ih g

radi

v na

pro

stem

ter

izbe

re n

a;in

njih

ove

za[;

ite

NA:

RTO

VAN

JE P

RED

MET

A•

u;en

ec n

a[te

je p

odro

;ja

upor

abe

lesa

• ra

z;le

ni p

robl

em in

poi

[;e

naju

stre

z-ne

j[o

re[i

tev

za iz

dela

vo p

repr

oste

-ga

upo

rabn

ega

pred

met

a iz

lesa

DO

POLN

ITEV

ZN

ANJA

O D

OKU

-M

ENTA

CIJI

• up

orab

i ;rt

e (d

ebel

a, ta

nka,

;rtk

ana

in ;

rta

pika

)

DEJ

AVN

OST

I

• up

orab

i pos

topk

e za

obd

elav

opa

pirn

ih g

radi

v (r

ezan

-je, z

giba

n-je

, lep

ljenj

e)•

upor

abi o

rodj

e za

obd

elav

opa

pirn

ih g

radi

v•

upor

abi p

rem

aze

za p

apirn

agr

adiv

a pr

i izd

elav

i pre

dmet

a

• na

[tej

e vr

ste

za[;

itnih

pre

maz

ovza

pap

ir in

jih

ocen

i

• u;

enec

opr

edel

i mer

ila z

a na

;rto

vanj

e pr

edm

eta

• na

ri[e

skic

o re

[itv

e

• na

ri[e

kvad

rat a

li pr

avok

otni

k s

prav

ilno

upor

abo

dveh

trik

otni

kov

SPEC

IALN

OD

IDAK

TI:N

A PR

IPO

RO:I

LA

• in

divi

dual

no d

elo

• po

sebn

o po

zorn

ost j

etr

eba

posv

etiti

var

ne-

mu

delu

z re

zili

• in

divi

dual

no d

elo

• u;

enec

svo

j izd

elek

pred

stav

i so[

olce

m

• in

divi

dual

no a

li de

lo v

dvoj

icah

• gl

avni

na ro

;neg

aris

anja

obs

ega

skic

i-ra

nje

idej

MED

PRED

MET

NE

POVE

ZAVE

nara

vosl

ovje

lik

ovna

vzg

oja

mat

emat

ika

3.1.

3.2

LESN

A G

RAD

IVA

NA:

RTO

VAN

JE IN

IZD

ELAV

A PR

EDM

ETA

IZ L

ESA

U;e

nci n

a;rt

ujej

o in

izde

lajo

pre

dmet

ter g

a na

kon

cu o

vred

notij

o< p

ridob

ivan

je n

ovih

zna

nj je

vp

lete

no v

sam

pro

jekt

tako

, da

tvor

i log

i;no

cel

oto.

Spo

znav

ajo

novo

oro

dje

in te

hnol

ogije

takr

at,

ko ji

h je

treb

a up

orab

iti< t

ako

zdru

/uje

mo

teor

eti;

ne in

pra

kti;

ne v

sebi

ne. I

zdel

ujej

o ra

zli;

no z

ahte

vne

pred

met

e gl

ede

na n

jihov

e sp

osob

nost

i (st

ojal

o za

knj

ige,

;eb

elji

panj

, pom

i;no

sto

jalo

za

po[t

o,

klop

otec

, sto

je;a

ura

z n

ihal

om, k

ozol

ec …

).

VSEB

INE

• or

odje

in p

osto

pki

za o

bdel

avo

papi

rnih

gra

div

• pr

emaz

i za

papi

rna

grad

iva

• is

kanj

e in

ski

cira

nje

idej

e

• os

novn

a sp

retn

ost

v ris

anju

;rt

OPE

RATI

VNI C

ILJI

DEJ

AVN

OST

IVS

EBIN

ESP

ECIA

LNO

DID

AKTI

:NA

MED

PRED

MET

NE

PRIP

ORO

:ILA

POVE

ZAVE

21

• ko

tira

ravn

i rob

, kro

g in

lok

• pr

aviln

o up

orab

lja p

ribor

za

tehn

i;no

risa

nje

• s

tehn

i;no

pis

avo

napi

[e ;

rke

in[t

evilk

e

IZD

ELAV

A D

OKU

MEN

TACI

JE•

izde

la te

hni;

no in

tehn

olo[

kodo

kum

enta

cijo

DO

POLN

ITEV

ZN

ANJA

O L

ESU

• pr

epoz

na n

a[e

najp

ogos

tej[

evr

ste

lesa

in n

a[te

je n

jihov

eos

novn

e zn

a;iln

osti

ter u

pora

bo•

opi[

e pr

idob

ivan

je le

sa in

lo;i

oblik

e te

hni;

nega

lesa

• na

[tej

e pr

edno

sti i

n sl

abos

tiup

orab

e le

sa p

red

drug

imi g

radi

vi•

z go

spod

arsk

ega

in e

kolo

[keg

avi

dika

razl

o/i v

pliv

goz

da n

a ok

olje

• op

rede

li po

jem

pol

izde

lka

• na

ri[e

lik s

kro

gi in

loki

• ko

tira

naris

ane

like

• z

velik

imi a

li m

alim

i ;rk

ami

napi

[e k

ratk

o be

sedi

lo•

izpo

lni g

lavo

risb

e

• na

ri[e

tehn

i;no

in d

elav

ni[k

oris

bo iz

delk

a te

r izp

olni

tehn

o-lo

[ki l

ist

• ris

bo p

redm

eta

kotir

a in

dop

olni

s te

hni[

kim

i ozn

akam

i

• op

i[e

posa

mez

ne v

rste

lesa

spo

udar

kom

na

vrst

ah d

reve

s, k

ira

stej

o v

bli/

njem

oko

lju•

opi[

e vl

ogo

gozd

a in

pom

enna

;rtn

ega

gosp

odar

jenj

a z

njim

• v

stan

ovan

ju p

rimer

ja ra

zli;

nagr

adiv

a z

leso

m in

ugo

tavl

ja, z

akaj

so le

s za

men

jala

dru

ga g

radi

va•

prim

erja

nek

ater

e la

stno

sti

papi

rnih

gra

div

z la

stno

stm

i les

a

• op

azuj

e pr

edm

ete

in u

gota

vlja

,ka

tera

vrs

ta p

oliz

delk

ov je

bila

upor

ablje

na

• ko

tiran

je ra

vneg

aro

ba k

roga

in lo

ka•

orod

je in

prib

or z

ate

hni[

ko ri

sanj

e

• te

hni;

na p

isav

a

• iz

dela

va te

hni;

nein

tehn

olo[

kedo

kum

enta

cije

• vr

ste

lesa

• up

orab

nost

lesa

• pr

idob

ivan

je le

sain

pol

izde

lki i

znj

ega

• go

zd in

oko

lje

• vr

ste

poliz

delk

ov

• ris

anju

z ro

;nim

oro

d-je

m n

amen

imo

le ;

as z

aos

nove

• pi

sava

je p

okon

;na

• u;

ence

v ne

obr

emen

ju-

jem

o s

tehn

i;no

pis

avo

dlje

, kot

je p

otre

bno

zaos

novn

i zap

is

• te

hni;

ne ri

sbe

ri[ej

oro

;no

oziro

ma

z or

od-

jem

CAD

• u;

enci

zbi

rajo

pod

atke

vlit

erat

uri,

na in

tern

etu,

pri s

tar[

ih in

obr

tnik

ihna

ravo

slov

je

OPE

RATI

VNI C

ILJI

DEJ

AVN

OST

IVS

EBIN

ESP

ECIA

LNO

DID

AKTI

:NA

MED

PRED

MET

NE

PRIP

ORO

:ILA

POVE

ZAVE

22•

na p

odla

gi p

re;n

ega

prer

eza

ugot

ovi z

grad

bo le

sa, p

o vi

dezu

bran

ik o

ceni

nje

govo

gos

toto

• ra

zlo/

i poj

me>

gos

tota

, trd

ota,

pro/

nost

, /ila

vost

in c

eplji

vost

lesa

ter u

goto

vi p

ovez

avo

med

njeg

ovo

gost

oto

in te

/o

IZD

ELAV

A PR

EDM

ETA

• iz

bere

ust

rezn

o gr

adiv

o za

izde

la-

vo p

redm

eta

• iz

bere

ust

rezn

e po

lizde

lke

iz le

saza

izde

lavo

pre

dmet

a•

pren

ese

na;r

t ses

tavn

ih d

elov

na

grad

ivo

in ji

h iz

dela

• pr

i del

u pr

aviln

o in

var

no u

pora

bl-

ja u

stre

zne

post

opke

, oro

dja,

stro

je te

r za[

;itn

a sr

edst

va•

pozn

a in

upo

rabl

ja m

eriln

e pr

ipo-

mo;

ke

• na

str

oju

dolo

;i d

elov

ni, p

reno

sni

in p

ogon

ski d

el

• pr

epoz

na le

plje

ne, /

eblja

ne,

vija

;ene

, moz

ni;e

ne in

rogl

ji;en

ele

sne

zvez

e te

r ute

mel

ji nj

ihov

oiz

biro

• s

pres

kuso

m p

rimer

ja tr

doto

,ce

pljiv

ost,

pro/

nost

in /

ilavo

stra

zli;

nih

vrst

lesa

• ug

otav

lja ra

zlik

o v

te/i

lesa

pre

dna

mak

anje

m in

po

njem

• ug

otav

lja v

pliv

last

nost

i na

upor

abo

• na

[tej

e tip

i;ne

pre

dmet

e iz

lesa

inop

i[e

njih

ovo

nam

embn

ost

• ug

otov

i raz

li;ne

meh

ansk

e in

vizu

alne

last

nost

i les

nih

grad

iv

• pr

ipra

vi d

elov

no m

esto

za

izde

lavo

pre

dmet

a•

izbe

re in

var

no u

pora

bi ro

;na

orod

-ja

(/ag

o, v

ija;,

kle

[;e,

str

ga;o

,pr

ime/

) in

stro

je z

a ob

dela

vo le

sa(m

otor

no re

zlja

;o, v

rtal

nik)

• pr

i izd

elav

i upo

rabi

jo z

nane

inno

ve o

bdel

oval

ne p

osto

pke,

orod

ja, p

ripom

o;ke

ter s

troj

e

• op

i[e

nam

en in

ses

tav

stro

ja(n

pr. k

ro/n

e /a

ge)

• na

pre

dmet

ih p

oi[;

e le

sne

zvez

ein

jim

dol

o;i v

rsto

• pr

esku

[anj

e la

st-

nost

i les

a

• pr

edm

eti i

z le

sa

• de

lovn

o m

esto

• po

stop

ki iz

dela

vepr

edm

eta

• pr

ipom

o;ki

, oro

dje

in s

troj

i za

obde

la-

vo le

sa

• se

stav

ine

stro

ja

• vr

ste

lesn

ih z

vez

• de

lo v

dvo

jicah

• po

sebn

a po

zorn

ost

velja

var

nem

upr

esku

[anj

u, k

i naj

bo

del p

roje

kta

• i[

;ejo

prim

ere

v ok

olju

,kj

er /

ivijo

• sp

ozna

ob

prak

ti;ne

mde

lu•

post

opke

, str

oje

inor

gani

zaci

jo d

ela

spoz

-na

ob

ogle

du le

sneg

aob

rata

• sp

ozna

s p

rakt

i;ni

mi

prim

eri

OPE

RATI

VNI C

ILJI

DEJ

AVN

OST

IVS

EBIN

ESP

ECIA

LNO

DID

AKTI

:NA

MED

PRED

MET

NE

PRIP

ORO

:ILA

POVE

ZAVE

23

• up

orab

i naj

pogo

stej

[e o

bdel

o-va

lne

post

opke

• up

orab

i pre

pros

tej[

e po

stop

kesp

ajan

ja le

sa•

upor

abi l

epila

za

les

• ra

zlo/

i nam

en p

rem

azov

za

les

• ra

zlik

uje

med

pre

maz

i z la

ki in

lazu

rnim

i pre

maz

i ter

ute

mel

ji nj

ihov

e pr

edno

sti

VRED

NO

TEN

JE•

izra

;una

str

o[ke

izde

lave

pre

d-m

eta

• ov

redn

oti s

voj p

rispe

vek

pri

izde

lavi

pre

dmet

a•

ovre

dnot

i, ;e

sa s

e je

nau

;il

PREN

OS

GIB

ANJA

• u;

enec

opr

edel

i vrs

te g

iban

ja n

ara

zli;

nih

napr

avah

in s

troj

ih

• op

rede

li vz

vod

in ra

zlo/

i nje

govo

vlog

o•

vzpo

stav

i rav

nove

sje

na g

ugal

nici

zra

zli;

nim

i ute

/mi a

li do

l/in

ami r

o;ic

• up

orab

i obd

elov

alne

pos

topk

epr

i izd

elav

i pre

dmet

a

• zb

ere

poda

tke

o ek

olo[

kih

pre-

maz

ih z

a le

s•

povr

[ins

ko z

a[;i

ti pr

edm

et

• zb

ere

vse

poda

tke,

pot

rebn

e za

izra

;un

cene

pre

dmet

a•

izde

la re

klam

ni p

laka

t za

ponu

d-bo

in p

roda

jo p

redm

eta

• u;

enec

opa

zuje

in o

pi[e

gib

anja

na ra

zli;

nih

napr

avah

in s

troj

ih

• z

grad

niki

ses

tavl

jank

e se

stav

im

odel

gug

alni

ce p

reve

snic

e•

upor

abi v

zvod

kot

prip

omo;

ekza

dvi

ganj

e br

emen

• ob

delo

valn

i pos

to-

pki (

/aga

nje,

vrt

a-nj

e, p

iljen

je, b

ru-

[enj

e, /

eblja

nje,

lepl

jenj

e, v

ija;e

nje)

• po

vr[i

nska

za[

;ita

pred

met

a

• ob

likov

anje

cen

eiz

dela

nega

pre

d-m

eta

• sp

osob

nost

i in

pokl

ici

• vr

ste

giba

nja

• vz

vod

• iz

bira

mo

pred

met

e, k

ivk

lju;u

jejo

osn

ovne

obde

lova

lne

post

opke

• iz

bira

mo

ekol

o[ko

spr

e-je

mlji

vej[

e la

ke in

bar

ve

• za

izra

;un

stro

[kov

upor

abim

o ra

;una

lni[

kipr

ogra

m•

upo[

teva

mo

vred

nost

grad

iva,

ene

rgije

in d

elo

• vs

ebin

e za

stav

imo

kot

razi

skov

anje

teh

nike

,np

r. ig

ral n

a ot

ro[k

emig

ri[;

u< u

;enc

i pro

u;ijo

posa

mez

na ig

rala

iniz

dela

jo m

odel

e z

grad

niki

ses

tavl

jank

<de

lajo

v d

vojic

ah a

lim

anj[

ih s

kupi

nah

nara

vosl

ovje

mat

emat

ika,

likov

na v

zgoj

a

3.1.

4 TE

HN

I:N

A SR

EDST

VA

• ob

razi

skov

anju

kol

esa

obno

vijo

in d

opol

nijo

znan

ja o

var

nost

ni o

pre-

mi k

oles

a te

r pra

vila

ora

vnan

ju v

pro

met

u•

opra

vijo

man

j[e

nas-

tavi

tve

OPE

RATI

VNI C

ILJI

DEJ

AVN

OST

IVS

EBIN

ESP

ECIA

LNO

DID

AKTI

:NA

MED

PRED

MET

NE

PRIP

ORO

:ILA

POVE

ZAVE

24•

opre

deli

os, v

rti[

;e, r

o;ic

o, ;

lene

kin

nih

ajni

dro

g•

razl

o/i n

alog

o os

i in

vrti[

;a

• po

i[;e

vzv

ode

pri r

azni

h na

prav

ahin

str

ojih

ter r

azlo

/i n

jihov

o vl

ogo

• ra

zlo/

i spr

emin

janj

e sm

eri i

nhi

tros

ti vr

tenj

a s

pom

o;jo

veri/

nega

in je

rmen

skeg

a go

nila

• z

grad

niki

ses

tavl

jank

e se

stav

im

odel

gug

alni

ce n

ihal

ke

• ra

zi[;

e ko

lo k

ot te

hni;

no s

reds

t-vo

in d

olo;

i pos

amez

ne s

troj

neel

emen

te

• iz

dela

mod

el v

eri/

nega

gon

ila

• pr

imer

ja v

eri/

no in

jerm

ensk

ogo

nilo

• ;l