56
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Promet Modul: Železniški promet TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH Mentor: Jovan Kek, Univ. dipl. inž. tehnologije prometa Kandidat: Vitomir Đurđević Kranj, maj 2007

TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

  • Upload
    doanque

  • View
    229

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program Promet

Modul Železniški promet

TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH

Mentor Jovan Kek Univ dipl inž tehnologije prometa Kandidat Vitomir Đurđević

Kranj maj 2007

IZJAVA

raquoŠtudent Vitomir Đurđević izjavljam da sem avtor tega diplomskega dela ki sem ga napisal pod mentorstvom g Jovana Keka univ dipl inženirja tehnologije prometalaquo raquoSkladno s 1 odstavkom 21 člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šolelaquo Dne 25052007 Podpis __________________

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju Jovanu Keku univ dipl inženirju tehnologije prometa za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem svojim najbližjim prijateljem sodelavcem in vsem tistim ki so mi kakor koli pomagali in stali ob strani tako med študijem kot med pisanjem diplomske naloge

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

POVZETEK V diplomski nalogi bom predstavil trenutni položaj tehnologije transporta cestnih vozil na Slovenskih železnicah v treh delih in to bull Tehnologijo prevoza Hucke-pack sistema

bull Tehnologijo prevoza drugih cestnih vozil na Slovenskih železnicah poseben poudarek bo na tehnologiji prevoza osebnih vozil kot najpogostejšo obliko prevoza

bull Dela in naloge KT Ljubljana

V osnovi bo predmet obdelave tehnologij A B in C ter prevoza ostalih cestnih vozil V naši državi velik pomen ima Kontejnerski terminal Ljubljana iz katerega se vsakodnevno odpravljajo vlaki z različnim blagom za različne države po Evropi Cilj je opredeljen z predhodno definiranimi problemi ki so povezani z razvojem oprtnega sistema ter tehnologijo prevoza drugih (osebnih) cestnih vozil Bistvo postopka obravnave je pokazati potek in načine nakladanja razkladanja prekladanja in prevoz v vsaki tehniki posebej načine ter tehnike nakladanja razkladanja in prevoza ostalih cestnih vozil ter probleme pri takih prevozih in njihove rešitve KLJUČNE BESEDE - Slovenske železnice

- Oprtni sistem

- COTIF- konvencija o mednarodnem prevozu po železniciki velja od leta 1985

- TEN - vseevropsko omrežje

- TEU 20acute kontejner

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

1

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

ABSTRACT Im my diplom work I will represent momentaly place of tehnology of transport road vehicles on Slovenian railways in tre parts Tehnology of transport Hucke-pack sistem

Tehnology of transport other road vehicles on Slovenian railways basic on tehnology of transport automobils as most usualy form of transport

Working proces in KT Ljubljana In basic the subject will be tehnology A B and C and transport of others road vehicles In our contry is very important Kontejnerski terminal in Ljubljana from were are daily departed trains whit diferent cargo for diferent countrys all over Europe My diplom work will realy on before definited problems whitch are conected whit development piggy-back and tehnology of transport others (automobils) vehicles I will introduce proces of loading unloading and transport in each tehtnic separtly proces loading unloading and transport of road vehicles and problems and solutions of them KEYWORDS

- Slovenian railway

- Piggy-back

- COTIF

- TEN - Trans European Network - TEU ndash Twenty feet Equivalent Unit

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

2

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO

1 UVOD 5 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA 7 12 PREDSTAVITEV OKOLJA 7 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 8 14 METODE DELA 8

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA 9 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA 9 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI 10 221 Vagon serije raquoKlaquo 11 222 Vagon serije raquoRlaquo 12 223 Vagon serije raquoSlaquo 12 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo 13 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo 14 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo 15 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo 16 25 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoClaquo 16 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL 19 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA 19 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov 20 32 PROFIL PROGE 25 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT 28

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA 33

41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV 33 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV 34 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL 38

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA 40 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA 40 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA 41

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

3

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave 42 522 Naloge kontejnerskega terminala Ljubljana 44

6 ZAKLJUČEK 46 61 OCENA UČINKOV 46 62 POGOJI ZA UVEDBO 46 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA 48

LITERATURA IN VIRI 50

KAZALO SLIK 51

KAZALO TABEL 52

KAZALO GRAFOV 52

KRATICE IN AKRONIMI 53

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

4

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

1 UVOD Zaradi nenehnega razvoja sodobne tehnike (prevoznih pretovornih informacijskih in drugih sredstev) ter razvoja sodobnih tehnologij prevoza se je pojavil kombinirani prevoz ki postaja vedno bolj konkurenčen cestnemu prevozu V kombiniranem prevozu vidi svojo priložnost tudi železnica saj bi lahko tako preusmerila tovor s ceste na železnico hkrati pa ne bi izključila cestnih prevoznikov Slednji bi se lahko pojavljali kot končni distributer od kontejnerskih terminalov do končnih uporabnikov Za povečanje svojega deleža na trgu prevoznih storitev mora železnica nenehno izboljševati svojo ponudbo ki se odraža v povečanju kakovosti varnosti in zanesljivosti večji produktivnosti in varovanju okolja Slovenske železnice vsekakor želijo zagotoviti za okolje najprimernejše oblike prometnih storitev pri prevozu blaga v notranjem in mednarodnem prometu pozitivne dejavnike pa vidijo v varovanju okolja prostorski varčnosti varčevanju z energijo varnosti in konkurenčni ceni storitve V interesu družbe je da zagotovi kakovosten in varen tok prometa k čemur pripomore ustrezna infrastruktura in prometna regulativa Slovenske železnice imajo mrežo 1228 km prog in 266 postaj ki so povezane z evropsko mrežo železniških prog Slovenske železnice se nahajajo na zelo ugodni geografsko-prometni legi saj preko Slovenije potekajo pomembne evropske železniške smeri V Evropi obstaja deset evropskih koridorjev ki so jih določili ministri Evropske Unije na konferencah na Kreti in v Helsinkih Na predhodno navedenih konferencah je bilo dogovorjeno da bodo koridorji v celoti realizirani do leta 2010 Za našo državo sta najpomembnejša koridorja V koridor ki poteka na relaciji Benetke ndash TrstKoper ndash Ljubljana ndash Celje ndash Pragersko ndash Hodoš ndash Budimpešta ndash Lvov ndash Kijev ter prometne veje ki so priključene na peti koridor

bull Prva veja Žilina ndash Košice bull Druga veja Rijeka ndash Budimpešta bull Tretja veja Ploče ndash Sarajevo ndash Budimpešta

X koridor ki poteka na relaciji Salzburg ndash Villach ndash Ljubljana ndash Zagreb ndash Beograd ndash Niš ndash Carigrad ter prometne veje ki so priključene na deseti koridor

bull Skopje ndash Solun ndash Atene bull Budimpešta ndash Beograd

Evropski sporazum o pomembnih progah mednarodnega kombiniranega transporta (AGTC) ki je bil sklenjen v Ženevi leta 1991 je določil proge v Sloveniji pomembne za kombinirani transport in katere sovpadajo s petim in desetim koridorjem

bull C-E 65 (Podrožca)-Jesenice-Ljubljana-Ilirska Bistrica-(Šapjane) bull C-E 67 Šentilj-Maribor-Zidani most bull C-E 69 Središče-Pragersko-Zidani most-Ljubljana-Divača-Koper bull C-E 70 (Opčine)-Sežana-Ljubljana-Zidanimost-Dobova-(Savski Marof)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

5

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zaradi svojega pomena sodita k njim kontejnerska terminala v Kopru in Ljubljani Kot vidimo ima Slovenija zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj celotnega transportnega sistema in transportnih sredstev ki so potrebna za učinkovit in agresiven nastop na evropskem železniškem prostoru s tem tudi v kombiniranem transportu v katerega nedvomno spada tudi Hucke-pack sitem ter prevoz drugih cestnih vozil

Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Sodobna industrializacija pospešena gospodarska rast intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem tržišču strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih učinkov temveč tudi kvalitetno prilagajanje teh učinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejšim in izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tržišč Z namenom boljšega trženja storitev so se Slovenske železnice odločile za uveljavitev določenih standardov na področju kvalitete storitev Tako so leta 1997 Slovenske železnice pridobile certifikat kakovosti ISO 9001 Z pridobitvijo certifikata so Slovenske železnice utrdile dober izhodiščni položaj ki omogoča nadaljnji razvoj kakovosti storitev v pravi smeri Prav tako so Slovenske železnice leta 2002 pridobile certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 Oba certifikata je podelila neodvisna usposobljena in pooblaščena organizacija na podlagi presoje sistema kakovosti ter po odpravljenih neskladnostih ki so bile ob presojah ugotovljene

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

6

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 2: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

IZJAVA

raquoŠtudent Vitomir Đurđević izjavljam da sem avtor tega diplomskega dela ki sem ga napisal pod mentorstvom g Jovana Keka univ dipl inženirja tehnologije prometalaquo raquoSkladno s 1 odstavkom 21 člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šolelaquo Dne 25052007 Podpis __________________

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju Jovanu Keku univ dipl inženirju tehnologije prometa za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem svojim najbližjim prijateljem sodelavcem in vsem tistim ki so mi kakor koli pomagali in stali ob strani tako med študijem kot med pisanjem diplomske naloge

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

POVZETEK V diplomski nalogi bom predstavil trenutni položaj tehnologije transporta cestnih vozil na Slovenskih železnicah v treh delih in to bull Tehnologijo prevoza Hucke-pack sistema

bull Tehnologijo prevoza drugih cestnih vozil na Slovenskih železnicah poseben poudarek bo na tehnologiji prevoza osebnih vozil kot najpogostejšo obliko prevoza

bull Dela in naloge KT Ljubljana

V osnovi bo predmet obdelave tehnologij A B in C ter prevoza ostalih cestnih vozil V naši državi velik pomen ima Kontejnerski terminal Ljubljana iz katerega se vsakodnevno odpravljajo vlaki z različnim blagom za različne države po Evropi Cilj je opredeljen z predhodno definiranimi problemi ki so povezani z razvojem oprtnega sistema ter tehnologijo prevoza drugih (osebnih) cestnih vozil Bistvo postopka obravnave je pokazati potek in načine nakladanja razkladanja prekladanja in prevoz v vsaki tehniki posebej načine ter tehnike nakladanja razkladanja in prevoza ostalih cestnih vozil ter probleme pri takih prevozih in njihove rešitve KLJUČNE BESEDE - Slovenske železnice

- Oprtni sistem

- COTIF- konvencija o mednarodnem prevozu po železniciki velja od leta 1985

- TEN - vseevropsko omrežje

- TEU 20acute kontejner

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

1

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

ABSTRACT Im my diplom work I will represent momentaly place of tehnology of transport road vehicles on Slovenian railways in tre parts Tehnology of transport Hucke-pack sistem

Tehnology of transport other road vehicles on Slovenian railways basic on tehnology of transport automobils as most usualy form of transport

Working proces in KT Ljubljana In basic the subject will be tehnology A B and C and transport of others road vehicles In our contry is very important Kontejnerski terminal in Ljubljana from were are daily departed trains whit diferent cargo for diferent countrys all over Europe My diplom work will realy on before definited problems whitch are conected whit development piggy-back and tehnology of transport others (automobils) vehicles I will introduce proces of loading unloading and transport in each tehtnic separtly proces loading unloading and transport of road vehicles and problems and solutions of them KEYWORDS

- Slovenian railway

- Piggy-back

- COTIF

- TEN - Trans European Network - TEU ndash Twenty feet Equivalent Unit

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

2

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO

1 UVOD 5 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA 7 12 PREDSTAVITEV OKOLJA 7 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 8 14 METODE DELA 8

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA 9 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA 9 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI 10 221 Vagon serije raquoKlaquo 11 222 Vagon serije raquoRlaquo 12 223 Vagon serije raquoSlaquo 12 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo 13 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo 14 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo 15 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo 16 25 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoClaquo 16 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL 19 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA 19 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov 20 32 PROFIL PROGE 25 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT 28

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA 33

41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV 33 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV 34 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL 38

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA 40 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA 40 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA 41

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

3

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave 42 522 Naloge kontejnerskega terminala Ljubljana 44

6 ZAKLJUČEK 46 61 OCENA UČINKOV 46 62 POGOJI ZA UVEDBO 46 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA 48

LITERATURA IN VIRI 50

KAZALO SLIK 51

KAZALO TABEL 52

KAZALO GRAFOV 52

KRATICE IN AKRONIMI 53

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

4

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

1 UVOD Zaradi nenehnega razvoja sodobne tehnike (prevoznih pretovornih informacijskih in drugih sredstev) ter razvoja sodobnih tehnologij prevoza se je pojavil kombinirani prevoz ki postaja vedno bolj konkurenčen cestnemu prevozu V kombiniranem prevozu vidi svojo priložnost tudi železnica saj bi lahko tako preusmerila tovor s ceste na železnico hkrati pa ne bi izključila cestnih prevoznikov Slednji bi se lahko pojavljali kot končni distributer od kontejnerskih terminalov do končnih uporabnikov Za povečanje svojega deleža na trgu prevoznih storitev mora železnica nenehno izboljševati svojo ponudbo ki se odraža v povečanju kakovosti varnosti in zanesljivosti večji produktivnosti in varovanju okolja Slovenske železnice vsekakor želijo zagotoviti za okolje najprimernejše oblike prometnih storitev pri prevozu blaga v notranjem in mednarodnem prometu pozitivne dejavnike pa vidijo v varovanju okolja prostorski varčnosti varčevanju z energijo varnosti in konkurenčni ceni storitve V interesu družbe je da zagotovi kakovosten in varen tok prometa k čemur pripomore ustrezna infrastruktura in prometna regulativa Slovenske železnice imajo mrežo 1228 km prog in 266 postaj ki so povezane z evropsko mrežo železniških prog Slovenske železnice se nahajajo na zelo ugodni geografsko-prometni legi saj preko Slovenije potekajo pomembne evropske železniške smeri V Evropi obstaja deset evropskih koridorjev ki so jih določili ministri Evropske Unije na konferencah na Kreti in v Helsinkih Na predhodno navedenih konferencah je bilo dogovorjeno da bodo koridorji v celoti realizirani do leta 2010 Za našo državo sta najpomembnejša koridorja V koridor ki poteka na relaciji Benetke ndash TrstKoper ndash Ljubljana ndash Celje ndash Pragersko ndash Hodoš ndash Budimpešta ndash Lvov ndash Kijev ter prometne veje ki so priključene na peti koridor

bull Prva veja Žilina ndash Košice bull Druga veja Rijeka ndash Budimpešta bull Tretja veja Ploče ndash Sarajevo ndash Budimpešta

X koridor ki poteka na relaciji Salzburg ndash Villach ndash Ljubljana ndash Zagreb ndash Beograd ndash Niš ndash Carigrad ter prometne veje ki so priključene na deseti koridor

bull Skopje ndash Solun ndash Atene bull Budimpešta ndash Beograd

Evropski sporazum o pomembnih progah mednarodnega kombiniranega transporta (AGTC) ki je bil sklenjen v Ženevi leta 1991 je določil proge v Sloveniji pomembne za kombinirani transport in katere sovpadajo s petim in desetim koridorjem

bull C-E 65 (Podrožca)-Jesenice-Ljubljana-Ilirska Bistrica-(Šapjane) bull C-E 67 Šentilj-Maribor-Zidani most bull C-E 69 Središče-Pragersko-Zidani most-Ljubljana-Divača-Koper bull C-E 70 (Opčine)-Sežana-Ljubljana-Zidanimost-Dobova-(Savski Marof)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

5

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zaradi svojega pomena sodita k njim kontejnerska terminala v Kopru in Ljubljani Kot vidimo ima Slovenija zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj celotnega transportnega sistema in transportnih sredstev ki so potrebna za učinkovit in agresiven nastop na evropskem železniškem prostoru s tem tudi v kombiniranem transportu v katerega nedvomno spada tudi Hucke-pack sitem ter prevoz drugih cestnih vozil

Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Sodobna industrializacija pospešena gospodarska rast intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem tržišču strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih učinkov temveč tudi kvalitetno prilagajanje teh učinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejšim in izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tržišč Z namenom boljšega trženja storitev so se Slovenske železnice odločile za uveljavitev določenih standardov na področju kvalitete storitev Tako so leta 1997 Slovenske železnice pridobile certifikat kakovosti ISO 9001 Z pridobitvijo certifikata so Slovenske železnice utrdile dober izhodiščni položaj ki omogoča nadaljnji razvoj kakovosti storitev v pravi smeri Prav tako so Slovenske železnice leta 2002 pridobile certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 Oba certifikata je podelila neodvisna usposobljena in pooblaščena organizacija na podlagi presoje sistema kakovosti ter po odpravljenih neskladnostih ki so bile ob presojah ugotovljene

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

6

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 3: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju Jovanu Keku univ dipl inženirju tehnologije prometa za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem svojim najbližjim prijateljem sodelavcem in vsem tistim ki so mi kakor koli pomagali in stali ob strani tako med študijem kot med pisanjem diplomske naloge

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

POVZETEK V diplomski nalogi bom predstavil trenutni položaj tehnologije transporta cestnih vozil na Slovenskih železnicah v treh delih in to bull Tehnologijo prevoza Hucke-pack sistema

bull Tehnologijo prevoza drugih cestnih vozil na Slovenskih železnicah poseben poudarek bo na tehnologiji prevoza osebnih vozil kot najpogostejšo obliko prevoza

bull Dela in naloge KT Ljubljana

V osnovi bo predmet obdelave tehnologij A B in C ter prevoza ostalih cestnih vozil V naši državi velik pomen ima Kontejnerski terminal Ljubljana iz katerega se vsakodnevno odpravljajo vlaki z različnim blagom za različne države po Evropi Cilj je opredeljen z predhodno definiranimi problemi ki so povezani z razvojem oprtnega sistema ter tehnologijo prevoza drugih (osebnih) cestnih vozil Bistvo postopka obravnave je pokazati potek in načine nakladanja razkladanja prekladanja in prevoz v vsaki tehniki posebej načine ter tehnike nakladanja razkladanja in prevoza ostalih cestnih vozil ter probleme pri takih prevozih in njihove rešitve KLJUČNE BESEDE - Slovenske železnice

- Oprtni sistem

- COTIF- konvencija o mednarodnem prevozu po železniciki velja od leta 1985

- TEN - vseevropsko omrežje

- TEU 20acute kontejner

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

1

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

ABSTRACT Im my diplom work I will represent momentaly place of tehnology of transport road vehicles on Slovenian railways in tre parts Tehnology of transport Hucke-pack sistem

Tehnology of transport other road vehicles on Slovenian railways basic on tehnology of transport automobils as most usualy form of transport

Working proces in KT Ljubljana In basic the subject will be tehnology A B and C and transport of others road vehicles In our contry is very important Kontejnerski terminal in Ljubljana from were are daily departed trains whit diferent cargo for diferent countrys all over Europe My diplom work will realy on before definited problems whitch are conected whit development piggy-back and tehnology of transport others (automobils) vehicles I will introduce proces of loading unloading and transport in each tehtnic separtly proces loading unloading and transport of road vehicles and problems and solutions of them KEYWORDS

- Slovenian railway

- Piggy-back

- COTIF

- TEN - Trans European Network - TEU ndash Twenty feet Equivalent Unit

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

2

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO

1 UVOD 5 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA 7 12 PREDSTAVITEV OKOLJA 7 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 8 14 METODE DELA 8

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA 9 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA 9 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI 10 221 Vagon serije raquoKlaquo 11 222 Vagon serije raquoRlaquo 12 223 Vagon serije raquoSlaquo 12 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo 13 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo 14 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo 15 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo 16 25 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoClaquo 16 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL 19 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA 19 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov 20 32 PROFIL PROGE 25 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT 28

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA 33

41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV 33 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV 34 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL 38

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA 40 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA 40 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA 41

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

3

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave 42 522 Naloge kontejnerskega terminala Ljubljana 44

6 ZAKLJUČEK 46 61 OCENA UČINKOV 46 62 POGOJI ZA UVEDBO 46 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA 48

LITERATURA IN VIRI 50

KAZALO SLIK 51

KAZALO TABEL 52

KAZALO GRAFOV 52

KRATICE IN AKRONIMI 53

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

4

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

1 UVOD Zaradi nenehnega razvoja sodobne tehnike (prevoznih pretovornih informacijskih in drugih sredstev) ter razvoja sodobnih tehnologij prevoza se je pojavil kombinirani prevoz ki postaja vedno bolj konkurenčen cestnemu prevozu V kombiniranem prevozu vidi svojo priložnost tudi železnica saj bi lahko tako preusmerila tovor s ceste na železnico hkrati pa ne bi izključila cestnih prevoznikov Slednji bi se lahko pojavljali kot končni distributer od kontejnerskih terminalov do končnih uporabnikov Za povečanje svojega deleža na trgu prevoznih storitev mora železnica nenehno izboljševati svojo ponudbo ki se odraža v povečanju kakovosti varnosti in zanesljivosti večji produktivnosti in varovanju okolja Slovenske železnice vsekakor želijo zagotoviti za okolje najprimernejše oblike prometnih storitev pri prevozu blaga v notranjem in mednarodnem prometu pozitivne dejavnike pa vidijo v varovanju okolja prostorski varčnosti varčevanju z energijo varnosti in konkurenčni ceni storitve V interesu družbe je da zagotovi kakovosten in varen tok prometa k čemur pripomore ustrezna infrastruktura in prometna regulativa Slovenske železnice imajo mrežo 1228 km prog in 266 postaj ki so povezane z evropsko mrežo železniških prog Slovenske železnice se nahajajo na zelo ugodni geografsko-prometni legi saj preko Slovenije potekajo pomembne evropske železniške smeri V Evropi obstaja deset evropskih koridorjev ki so jih določili ministri Evropske Unije na konferencah na Kreti in v Helsinkih Na predhodno navedenih konferencah je bilo dogovorjeno da bodo koridorji v celoti realizirani do leta 2010 Za našo državo sta najpomembnejša koridorja V koridor ki poteka na relaciji Benetke ndash TrstKoper ndash Ljubljana ndash Celje ndash Pragersko ndash Hodoš ndash Budimpešta ndash Lvov ndash Kijev ter prometne veje ki so priključene na peti koridor

bull Prva veja Žilina ndash Košice bull Druga veja Rijeka ndash Budimpešta bull Tretja veja Ploče ndash Sarajevo ndash Budimpešta

X koridor ki poteka na relaciji Salzburg ndash Villach ndash Ljubljana ndash Zagreb ndash Beograd ndash Niš ndash Carigrad ter prometne veje ki so priključene na deseti koridor

bull Skopje ndash Solun ndash Atene bull Budimpešta ndash Beograd

Evropski sporazum o pomembnih progah mednarodnega kombiniranega transporta (AGTC) ki je bil sklenjen v Ženevi leta 1991 je določil proge v Sloveniji pomembne za kombinirani transport in katere sovpadajo s petim in desetim koridorjem

bull C-E 65 (Podrožca)-Jesenice-Ljubljana-Ilirska Bistrica-(Šapjane) bull C-E 67 Šentilj-Maribor-Zidani most bull C-E 69 Središče-Pragersko-Zidani most-Ljubljana-Divača-Koper bull C-E 70 (Opčine)-Sežana-Ljubljana-Zidanimost-Dobova-(Savski Marof)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

5

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zaradi svojega pomena sodita k njim kontejnerska terminala v Kopru in Ljubljani Kot vidimo ima Slovenija zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj celotnega transportnega sistema in transportnih sredstev ki so potrebna za učinkovit in agresiven nastop na evropskem železniškem prostoru s tem tudi v kombiniranem transportu v katerega nedvomno spada tudi Hucke-pack sitem ter prevoz drugih cestnih vozil

Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Sodobna industrializacija pospešena gospodarska rast intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem tržišču strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih učinkov temveč tudi kvalitetno prilagajanje teh učinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejšim in izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tržišč Z namenom boljšega trženja storitev so se Slovenske železnice odločile za uveljavitev določenih standardov na področju kvalitete storitev Tako so leta 1997 Slovenske železnice pridobile certifikat kakovosti ISO 9001 Z pridobitvijo certifikata so Slovenske železnice utrdile dober izhodiščni položaj ki omogoča nadaljnji razvoj kakovosti storitev v pravi smeri Prav tako so Slovenske železnice leta 2002 pridobile certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 Oba certifikata je podelila neodvisna usposobljena in pooblaščena organizacija na podlagi presoje sistema kakovosti ter po odpravljenih neskladnostih ki so bile ob presojah ugotovljene

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

6

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 4: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

POVZETEK V diplomski nalogi bom predstavil trenutni položaj tehnologije transporta cestnih vozil na Slovenskih železnicah v treh delih in to bull Tehnologijo prevoza Hucke-pack sistema

bull Tehnologijo prevoza drugih cestnih vozil na Slovenskih železnicah poseben poudarek bo na tehnologiji prevoza osebnih vozil kot najpogostejšo obliko prevoza

bull Dela in naloge KT Ljubljana

V osnovi bo predmet obdelave tehnologij A B in C ter prevoza ostalih cestnih vozil V naši državi velik pomen ima Kontejnerski terminal Ljubljana iz katerega se vsakodnevno odpravljajo vlaki z različnim blagom za različne države po Evropi Cilj je opredeljen z predhodno definiranimi problemi ki so povezani z razvojem oprtnega sistema ter tehnologijo prevoza drugih (osebnih) cestnih vozil Bistvo postopka obravnave je pokazati potek in načine nakladanja razkladanja prekladanja in prevoz v vsaki tehniki posebej načine ter tehnike nakladanja razkladanja in prevoza ostalih cestnih vozil ter probleme pri takih prevozih in njihove rešitve KLJUČNE BESEDE - Slovenske železnice

- Oprtni sistem

- COTIF- konvencija o mednarodnem prevozu po železniciki velja od leta 1985

- TEN - vseevropsko omrežje

- TEU 20acute kontejner

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

1

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

ABSTRACT Im my diplom work I will represent momentaly place of tehnology of transport road vehicles on Slovenian railways in tre parts Tehnology of transport Hucke-pack sistem

Tehnology of transport other road vehicles on Slovenian railways basic on tehnology of transport automobils as most usualy form of transport

Working proces in KT Ljubljana In basic the subject will be tehnology A B and C and transport of others road vehicles In our contry is very important Kontejnerski terminal in Ljubljana from were are daily departed trains whit diferent cargo for diferent countrys all over Europe My diplom work will realy on before definited problems whitch are conected whit development piggy-back and tehnology of transport others (automobils) vehicles I will introduce proces of loading unloading and transport in each tehtnic separtly proces loading unloading and transport of road vehicles and problems and solutions of them KEYWORDS

- Slovenian railway

- Piggy-back

- COTIF

- TEN - Trans European Network - TEU ndash Twenty feet Equivalent Unit

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

2

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO

1 UVOD 5 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA 7 12 PREDSTAVITEV OKOLJA 7 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 8 14 METODE DELA 8

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA 9 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA 9 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI 10 221 Vagon serije raquoKlaquo 11 222 Vagon serije raquoRlaquo 12 223 Vagon serije raquoSlaquo 12 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo 13 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo 14 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo 15 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo 16 25 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoClaquo 16 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL 19 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA 19 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov 20 32 PROFIL PROGE 25 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT 28

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA 33

41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV 33 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV 34 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL 38

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA 40 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA 40 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA 41

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

3

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave 42 522 Naloge kontejnerskega terminala Ljubljana 44

6 ZAKLJUČEK 46 61 OCENA UČINKOV 46 62 POGOJI ZA UVEDBO 46 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA 48

LITERATURA IN VIRI 50

KAZALO SLIK 51

KAZALO TABEL 52

KAZALO GRAFOV 52

KRATICE IN AKRONIMI 53

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

4

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

1 UVOD Zaradi nenehnega razvoja sodobne tehnike (prevoznih pretovornih informacijskih in drugih sredstev) ter razvoja sodobnih tehnologij prevoza se je pojavil kombinirani prevoz ki postaja vedno bolj konkurenčen cestnemu prevozu V kombiniranem prevozu vidi svojo priložnost tudi železnica saj bi lahko tako preusmerila tovor s ceste na železnico hkrati pa ne bi izključila cestnih prevoznikov Slednji bi se lahko pojavljali kot končni distributer od kontejnerskih terminalov do končnih uporabnikov Za povečanje svojega deleža na trgu prevoznih storitev mora železnica nenehno izboljševati svojo ponudbo ki se odraža v povečanju kakovosti varnosti in zanesljivosti večji produktivnosti in varovanju okolja Slovenske železnice vsekakor želijo zagotoviti za okolje najprimernejše oblike prometnih storitev pri prevozu blaga v notranjem in mednarodnem prometu pozitivne dejavnike pa vidijo v varovanju okolja prostorski varčnosti varčevanju z energijo varnosti in konkurenčni ceni storitve V interesu družbe je da zagotovi kakovosten in varen tok prometa k čemur pripomore ustrezna infrastruktura in prometna regulativa Slovenske železnice imajo mrežo 1228 km prog in 266 postaj ki so povezane z evropsko mrežo železniških prog Slovenske železnice se nahajajo na zelo ugodni geografsko-prometni legi saj preko Slovenije potekajo pomembne evropske železniške smeri V Evropi obstaja deset evropskih koridorjev ki so jih določili ministri Evropske Unije na konferencah na Kreti in v Helsinkih Na predhodno navedenih konferencah je bilo dogovorjeno da bodo koridorji v celoti realizirani do leta 2010 Za našo državo sta najpomembnejša koridorja V koridor ki poteka na relaciji Benetke ndash TrstKoper ndash Ljubljana ndash Celje ndash Pragersko ndash Hodoš ndash Budimpešta ndash Lvov ndash Kijev ter prometne veje ki so priključene na peti koridor

bull Prva veja Žilina ndash Košice bull Druga veja Rijeka ndash Budimpešta bull Tretja veja Ploče ndash Sarajevo ndash Budimpešta

X koridor ki poteka na relaciji Salzburg ndash Villach ndash Ljubljana ndash Zagreb ndash Beograd ndash Niš ndash Carigrad ter prometne veje ki so priključene na deseti koridor

bull Skopje ndash Solun ndash Atene bull Budimpešta ndash Beograd

Evropski sporazum o pomembnih progah mednarodnega kombiniranega transporta (AGTC) ki je bil sklenjen v Ženevi leta 1991 je določil proge v Sloveniji pomembne za kombinirani transport in katere sovpadajo s petim in desetim koridorjem

bull C-E 65 (Podrožca)-Jesenice-Ljubljana-Ilirska Bistrica-(Šapjane) bull C-E 67 Šentilj-Maribor-Zidani most bull C-E 69 Središče-Pragersko-Zidani most-Ljubljana-Divača-Koper bull C-E 70 (Opčine)-Sežana-Ljubljana-Zidanimost-Dobova-(Savski Marof)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

5

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zaradi svojega pomena sodita k njim kontejnerska terminala v Kopru in Ljubljani Kot vidimo ima Slovenija zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj celotnega transportnega sistema in transportnih sredstev ki so potrebna za učinkovit in agresiven nastop na evropskem železniškem prostoru s tem tudi v kombiniranem transportu v katerega nedvomno spada tudi Hucke-pack sitem ter prevoz drugih cestnih vozil

Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Sodobna industrializacija pospešena gospodarska rast intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem tržišču strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih učinkov temveč tudi kvalitetno prilagajanje teh učinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejšim in izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tržišč Z namenom boljšega trženja storitev so se Slovenske železnice odločile za uveljavitev določenih standardov na področju kvalitete storitev Tako so leta 1997 Slovenske železnice pridobile certifikat kakovosti ISO 9001 Z pridobitvijo certifikata so Slovenske železnice utrdile dober izhodiščni položaj ki omogoča nadaljnji razvoj kakovosti storitev v pravi smeri Prav tako so Slovenske železnice leta 2002 pridobile certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 Oba certifikata je podelila neodvisna usposobljena in pooblaščena organizacija na podlagi presoje sistema kakovosti ter po odpravljenih neskladnostih ki so bile ob presojah ugotovljene

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

6

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 5: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

ABSTRACT Im my diplom work I will represent momentaly place of tehnology of transport road vehicles on Slovenian railways in tre parts Tehnology of transport Hucke-pack sistem

Tehnology of transport other road vehicles on Slovenian railways basic on tehnology of transport automobils as most usualy form of transport

Working proces in KT Ljubljana In basic the subject will be tehnology A B and C and transport of others road vehicles In our contry is very important Kontejnerski terminal in Ljubljana from were are daily departed trains whit diferent cargo for diferent countrys all over Europe My diplom work will realy on before definited problems whitch are conected whit development piggy-back and tehnology of transport others (automobils) vehicles I will introduce proces of loading unloading and transport in each tehtnic separtly proces loading unloading and transport of road vehicles and problems and solutions of them KEYWORDS

- Slovenian railway

- Piggy-back

- COTIF

- TEN - Trans European Network - TEU ndash Twenty feet Equivalent Unit

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

2

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO

1 UVOD 5 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA 7 12 PREDSTAVITEV OKOLJA 7 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 8 14 METODE DELA 8

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA 9 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA 9 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI 10 221 Vagon serije raquoKlaquo 11 222 Vagon serije raquoRlaquo 12 223 Vagon serije raquoSlaquo 12 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo 13 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo 14 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo 15 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo 16 25 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoClaquo 16 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL 19 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA 19 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov 20 32 PROFIL PROGE 25 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT 28

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA 33

41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV 33 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV 34 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL 38

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA 40 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA 40 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA 41

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

3

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave 42 522 Naloge kontejnerskega terminala Ljubljana 44

6 ZAKLJUČEK 46 61 OCENA UČINKOV 46 62 POGOJI ZA UVEDBO 46 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA 48

LITERATURA IN VIRI 50

KAZALO SLIK 51

KAZALO TABEL 52

KAZALO GRAFOV 52

KRATICE IN AKRONIMI 53

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

4

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

1 UVOD Zaradi nenehnega razvoja sodobne tehnike (prevoznih pretovornih informacijskih in drugih sredstev) ter razvoja sodobnih tehnologij prevoza se je pojavil kombinirani prevoz ki postaja vedno bolj konkurenčen cestnemu prevozu V kombiniranem prevozu vidi svojo priložnost tudi železnica saj bi lahko tako preusmerila tovor s ceste na železnico hkrati pa ne bi izključila cestnih prevoznikov Slednji bi se lahko pojavljali kot končni distributer od kontejnerskih terminalov do končnih uporabnikov Za povečanje svojega deleža na trgu prevoznih storitev mora železnica nenehno izboljševati svojo ponudbo ki se odraža v povečanju kakovosti varnosti in zanesljivosti večji produktivnosti in varovanju okolja Slovenske železnice vsekakor želijo zagotoviti za okolje najprimernejše oblike prometnih storitev pri prevozu blaga v notranjem in mednarodnem prometu pozitivne dejavnike pa vidijo v varovanju okolja prostorski varčnosti varčevanju z energijo varnosti in konkurenčni ceni storitve V interesu družbe je da zagotovi kakovosten in varen tok prometa k čemur pripomore ustrezna infrastruktura in prometna regulativa Slovenske železnice imajo mrežo 1228 km prog in 266 postaj ki so povezane z evropsko mrežo železniških prog Slovenske železnice se nahajajo na zelo ugodni geografsko-prometni legi saj preko Slovenije potekajo pomembne evropske železniške smeri V Evropi obstaja deset evropskih koridorjev ki so jih določili ministri Evropske Unije na konferencah na Kreti in v Helsinkih Na predhodno navedenih konferencah je bilo dogovorjeno da bodo koridorji v celoti realizirani do leta 2010 Za našo državo sta najpomembnejša koridorja V koridor ki poteka na relaciji Benetke ndash TrstKoper ndash Ljubljana ndash Celje ndash Pragersko ndash Hodoš ndash Budimpešta ndash Lvov ndash Kijev ter prometne veje ki so priključene na peti koridor

bull Prva veja Žilina ndash Košice bull Druga veja Rijeka ndash Budimpešta bull Tretja veja Ploče ndash Sarajevo ndash Budimpešta

X koridor ki poteka na relaciji Salzburg ndash Villach ndash Ljubljana ndash Zagreb ndash Beograd ndash Niš ndash Carigrad ter prometne veje ki so priključene na deseti koridor

bull Skopje ndash Solun ndash Atene bull Budimpešta ndash Beograd

Evropski sporazum o pomembnih progah mednarodnega kombiniranega transporta (AGTC) ki je bil sklenjen v Ženevi leta 1991 je določil proge v Sloveniji pomembne za kombinirani transport in katere sovpadajo s petim in desetim koridorjem

bull C-E 65 (Podrožca)-Jesenice-Ljubljana-Ilirska Bistrica-(Šapjane) bull C-E 67 Šentilj-Maribor-Zidani most bull C-E 69 Središče-Pragersko-Zidani most-Ljubljana-Divača-Koper bull C-E 70 (Opčine)-Sežana-Ljubljana-Zidanimost-Dobova-(Savski Marof)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

5

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zaradi svojega pomena sodita k njim kontejnerska terminala v Kopru in Ljubljani Kot vidimo ima Slovenija zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj celotnega transportnega sistema in transportnih sredstev ki so potrebna za učinkovit in agresiven nastop na evropskem železniškem prostoru s tem tudi v kombiniranem transportu v katerega nedvomno spada tudi Hucke-pack sitem ter prevoz drugih cestnih vozil

Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Sodobna industrializacija pospešena gospodarska rast intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem tržišču strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih učinkov temveč tudi kvalitetno prilagajanje teh učinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejšim in izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tržišč Z namenom boljšega trženja storitev so se Slovenske železnice odločile za uveljavitev določenih standardov na področju kvalitete storitev Tako so leta 1997 Slovenske železnice pridobile certifikat kakovosti ISO 9001 Z pridobitvijo certifikata so Slovenske železnice utrdile dober izhodiščni položaj ki omogoča nadaljnji razvoj kakovosti storitev v pravi smeri Prav tako so Slovenske železnice leta 2002 pridobile certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 Oba certifikata je podelila neodvisna usposobljena in pooblaščena organizacija na podlagi presoje sistema kakovosti ter po odpravljenih neskladnostih ki so bile ob presojah ugotovljene

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

6

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 6: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO

1 UVOD 5 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA 7 12 PREDSTAVITEV OKOLJA 7 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 8 14 METODE DELA 8

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA 9 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA 9 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI 10 221 Vagon serije raquoKlaquo 11 222 Vagon serije raquoRlaquo 12 223 Vagon serije raquoSlaquo 12 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo 13 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo 14 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo 14 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo 15 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo 16 25 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoClaquo 16 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo 17

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL 19 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA 19 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov 20 32 PROFIL PROGE 25 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT 28

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA 33

41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV 33 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV 34 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL 38

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA 40 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA 40 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA 41

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

3

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave 42 522 Naloge kontejnerskega terminala Ljubljana 44

6 ZAKLJUČEK 46 61 OCENA UČINKOV 46 62 POGOJI ZA UVEDBO 46 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA 48

LITERATURA IN VIRI 50

KAZALO SLIK 51

KAZALO TABEL 52

KAZALO GRAFOV 52

KRATICE IN AKRONIMI 53

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

4

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

1 UVOD Zaradi nenehnega razvoja sodobne tehnike (prevoznih pretovornih informacijskih in drugih sredstev) ter razvoja sodobnih tehnologij prevoza se je pojavil kombinirani prevoz ki postaja vedno bolj konkurenčen cestnemu prevozu V kombiniranem prevozu vidi svojo priložnost tudi železnica saj bi lahko tako preusmerila tovor s ceste na železnico hkrati pa ne bi izključila cestnih prevoznikov Slednji bi se lahko pojavljali kot končni distributer od kontejnerskih terminalov do končnih uporabnikov Za povečanje svojega deleža na trgu prevoznih storitev mora železnica nenehno izboljševati svojo ponudbo ki se odraža v povečanju kakovosti varnosti in zanesljivosti večji produktivnosti in varovanju okolja Slovenske železnice vsekakor želijo zagotoviti za okolje najprimernejše oblike prometnih storitev pri prevozu blaga v notranjem in mednarodnem prometu pozitivne dejavnike pa vidijo v varovanju okolja prostorski varčnosti varčevanju z energijo varnosti in konkurenčni ceni storitve V interesu družbe je da zagotovi kakovosten in varen tok prometa k čemur pripomore ustrezna infrastruktura in prometna regulativa Slovenske železnice imajo mrežo 1228 km prog in 266 postaj ki so povezane z evropsko mrežo železniških prog Slovenske železnice se nahajajo na zelo ugodni geografsko-prometni legi saj preko Slovenije potekajo pomembne evropske železniške smeri V Evropi obstaja deset evropskih koridorjev ki so jih določili ministri Evropske Unije na konferencah na Kreti in v Helsinkih Na predhodno navedenih konferencah je bilo dogovorjeno da bodo koridorji v celoti realizirani do leta 2010 Za našo državo sta najpomembnejša koridorja V koridor ki poteka na relaciji Benetke ndash TrstKoper ndash Ljubljana ndash Celje ndash Pragersko ndash Hodoš ndash Budimpešta ndash Lvov ndash Kijev ter prometne veje ki so priključene na peti koridor

bull Prva veja Žilina ndash Košice bull Druga veja Rijeka ndash Budimpešta bull Tretja veja Ploče ndash Sarajevo ndash Budimpešta

X koridor ki poteka na relaciji Salzburg ndash Villach ndash Ljubljana ndash Zagreb ndash Beograd ndash Niš ndash Carigrad ter prometne veje ki so priključene na deseti koridor

bull Skopje ndash Solun ndash Atene bull Budimpešta ndash Beograd

Evropski sporazum o pomembnih progah mednarodnega kombiniranega transporta (AGTC) ki je bil sklenjen v Ženevi leta 1991 je določil proge v Sloveniji pomembne za kombinirani transport in katere sovpadajo s petim in desetim koridorjem

bull C-E 65 (Podrožca)-Jesenice-Ljubljana-Ilirska Bistrica-(Šapjane) bull C-E 67 Šentilj-Maribor-Zidani most bull C-E 69 Središče-Pragersko-Zidani most-Ljubljana-Divača-Koper bull C-E 70 (Opčine)-Sežana-Ljubljana-Zidanimost-Dobova-(Savski Marof)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

5

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zaradi svojega pomena sodita k njim kontejnerska terminala v Kopru in Ljubljani Kot vidimo ima Slovenija zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj celotnega transportnega sistema in transportnih sredstev ki so potrebna za učinkovit in agresiven nastop na evropskem železniškem prostoru s tem tudi v kombiniranem transportu v katerega nedvomno spada tudi Hucke-pack sitem ter prevoz drugih cestnih vozil

Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Sodobna industrializacija pospešena gospodarska rast intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem tržišču strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih učinkov temveč tudi kvalitetno prilagajanje teh učinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejšim in izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tržišč Z namenom boljšega trženja storitev so se Slovenske železnice odločile za uveljavitev določenih standardov na področju kvalitete storitev Tako so leta 1997 Slovenske železnice pridobile certifikat kakovosti ISO 9001 Z pridobitvijo certifikata so Slovenske železnice utrdile dober izhodiščni položaj ki omogoča nadaljnji razvoj kakovosti storitev v pravi smeri Prav tako so Slovenske železnice leta 2002 pridobile certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 Oba certifikata je podelila neodvisna usposobljena in pooblaščena organizacija na podlagi presoje sistema kakovosti ter po odpravljenih neskladnostih ki so bile ob presojah ugotovljene

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

6

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 7: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave 42 522 Naloge kontejnerskega terminala Ljubljana 44

6 ZAKLJUČEK 46 61 OCENA UČINKOV 46 62 POGOJI ZA UVEDBO 46 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA 48

LITERATURA IN VIRI 50

KAZALO SLIK 51

KAZALO TABEL 52

KAZALO GRAFOV 52

KRATICE IN AKRONIMI 53

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

4

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

1 UVOD Zaradi nenehnega razvoja sodobne tehnike (prevoznih pretovornih informacijskih in drugih sredstev) ter razvoja sodobnih tehnologij prevoza se je pojavil kombinirani prevoz ki postaja vedno bolj konkurenčen cestnemu prevozu V kombiniranem prevozu vidi svojo priložnost tudi železnica saj bi lahko tako preusmerila tovor s ceste na železnico hkrati pa ne bi izključila cestnih prevoznikov Slednji bi se lahko pojavljali kot končni distributer od kontejnerskih terminalov do končnih uporabnikov Za povečanje svojega deleža na trgu prevoznih storitev mora železnica nenehno izboljševati svojo ponudbo ki se odraža v povečanju kakovosti varnosti in zanesljivosti večji produktivnosti in varovanju okolja Slovenske železnice vsekakor želijo zagotoviti za okolje najprimernejše oblike prometnih storitev pri prevozu blaga v notranjem in mednarodnem prometu pozitivne dejavnike pa vidijo v varovanju okolja prostorski varčnosti varčevanju z energijo varnosti in konkurenčni ceni storitve V interesu družbe je da zagotovi kakovosten in varen tok prometa k čemur pripomore ustrezna infrastruktura in prometna regulativa Slovenske železnice imajo mrežo 1228 km prog in 266 postaj ki so povezane z evropsko mrežo železniških prog Slovenske železnice se nahajajo na zelo ugodni geografsko-prometni legi saj preko Slovenije potekajo pomembne evropske železniške smeri V Evropi obstaja deset evropskih koridorjev ki so jih določili ministri Evropske Unije na konferencah na Kreti in v Helsinkih Na predhodno navedenih konferencah je bilo dogovorjeno da bodo koridorji v celoti realizirani do leta 2010 Za našo državo sta najpomembnejša koridorja V koridor ki poteka na relaciji Benetke ndash TrstKoper ndash Ljubljana ndash Celje ndash Pragersko ndash Hodoš ndash Budimpešta ndash Lvov ndash Kijev ter prometne veje ki so priključene na peti koridor

bull Prva veja Žilina ndash Košice bull Druga veja Rijeka ndash Budimpešta bull Tretja veja Ploče ndash Sarajevo ndash Budimpešta

X koridor ki poteka na relaciji Salzburg ndash Villach ndash Ljubljana ndash Zagreb ndash Beograd ndash Niš ndash Carigrad ter prometne veje ki so priključene na deseti koridor

bull Skopje ndash Solun ndash Atene bull Budimpešta ndash Beograd

Evropski sporazum o pomembnih progah mednarodnega kombiniranega transporta (AGTC) ki je bil sklenjen v Ženevi leta 1991 je določil proge v Sloveniji pomembne za kombinirani transport in katere sovpadajo s petim in desetim koridorjem

bull C-E 65 (Podrožca)-Jesenice-Ljubljana-Ilirska Bistrica-(Šapjane) bull C-E 67 Šentilj-Maribor-Zidani most bull C-E 69 Središče-Pragersko-Zidani most-Ljubljana-Divača-Koper bull C-E 70 (Opčine)-Sežana-Ljubljana-Zidanimost-Dobova-(Savski Marof)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

5

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zaradi svojega pomena sodita k njim kontejnerska terminala v Kopru in Ljubljani Kot vidimo ima Slovenija zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj celotnega transportnega sistema in transportnih sredstev ki so potrebna za učinkovit in agresiven nastop na evropskem železniškem prostoru s tem tudi v kombiniranem transportu v katerega nedvomno spada tudi Hucke-pack sitem ter prevoz drugih cestnih vozil

Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Sodobna industrializacija pospešena gospodarska rast intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem tržišču strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih učinkov temveč tudi kvalitetno prilagajanje teh učinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejšim in izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tržišč Z namenom boljšega trženja storitev so se Slovenske železnice odločile za uveljavitev določenih standardov na področju kvalitete storitev Tako so leta 1997 Slovenske železnice pridobile certifikat kakovosti ISO 9001 Z pridobitvijo certifikata so Slovenske železnice utrdile dober izhodiščni položaj ki omogoča nadaljnji razvoj kakovosti storitev v pravi smeri Prav tako so Slovenske železnice leta 2002 pridobile certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 Oba certifikata je podelila neodvisna usposobljena in pooblaščena organizacija na podlagi presoje sistema kakovosti ter po odpravljenih neskladnostih ki so bile ob presojah ugotovljene

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

6

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 8: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

1 UVOD Zaradi nenehnega razvoja sodobne tehnike (prevoznih pretovornih informacijskih in drugih sredstev) ter razvoja sodobnih tehnologij prevoza se je pojavil kombinirani prevoz ki postaja vedno bolj konkurenčen cestnemu prevozu V kombiniranem prevozu vidi svojo priložnost tudi železnica saj bi lahko tako preusmerila tovor s ceste na železnico hkrati pa ne bi izključila cestnih prevoznikov Slednji bi se lahko pojavljali kot končni distributer od kontejnerskih terminalov do končnih uporabnikov Za povečanje svojega deleža na trgu prevoznih storitev mora železnica nenehno izboljševati svojo ponudbo ki se odraža v povečanju kakovosti varnosti in zanesljivosti večji produktivnosti in varovanju okolja Slovenske železnice vsekakor želijo zagotoviti za okolje najprimernejše oblike prometnih storitev pri prevozu blaga v notranjem in mednarodnem prometu pozitivne dejavnike pa vidijo v varovanju okolja prostorski varčnosti varčevanju z energijo varnosti in konkurenčni ceni storitve V interesu družbe je da zagotovi kakovosten in varen tok prometa k čemur pripomore ustrezna infrastruktura in prometna regulativa Slovenske železnice imajo mrežo 1228 km prog in 266 postaj ki so povezane z evropsko mrežo železniških prog Slovenske železnice se nahajajo na zelo ugodni geografsko-prometni legi saj preko Slovenije potekajo pomembne evropske železniške smeri V Evropi obstaja deset evropskih koridorjev ki so jih določili ministri Evropske Unije na konferencah na Kreti in v Helsinkih Na predhodno navedenih konferencah je bilo dogovorjeno da bodo koridorji v celoti realizirani do leta 2010 Za našo državo sta najpomembnejša koridorja V koridor ki poteka na relaciji Benetke ndash TrstKoper ndash Ljubljana ndash Celje ndash Pragersko ndash Hodoš ndash Budimpešta ndash Lvov ndash Kijev ter prometne veje ki so priključene na peti koridor

bull Prva veja Žilina ndash Košice bull Druga veja Rijeka ndash Budimpešta bull Tretja veja Ploče ndash Sarajevo ndash Budimpešta

X koridor ki poteka na relaciji Salzburg ndash Villach ndash Ljubljana ndash Zagreb ndash Beograd ndash Niš ndash Carigrad ter prometne veje ki so priključene na deseti koridor

bull Skopje ndash Solun ndash Atene bull Budimpešta ndash Beograd

Evropski sporazum o pomembnih progah mednarodnega kombiniranega transporta (AGTC) ki je bil sklenjen v Ženevi leta 1991 je določil proge v Sloveniji pomembne za kombinirani transport in katere sovpadajo s petim in desetim koridorjem

bull C-E 65 (Podrožca)-Jesenice-Ljubljana-Ilirska Bistrica-(Šapjane) bull C-E 67 Šentilj-Maribor-Zidani most bull C-E 69 Središče-Pragersko-Zidani most-Ljubljana-Divača-Koper bull C-E 70 (Opčine)-Sežana-Ljubljana-Zidanimost-Dobova-(Savski Marof)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

5

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zaradi svojega pomena sodita k njim kontejnerska terminala v Kopru in Ljubljani Kot vidimo ima Slovenija zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj celotnega transportnega sistema in transportnih sredstev ki so potrebna za učinkovit in agresiven nastop na evropskem železniškem prostoru s tem tudi v kombiniranem transportu v katerega nedvomno spada tudi Hucke-pack sitem ter prevoz drugih cestnih vozil

Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Sodobna industrializacija pospešena gospodarska rast intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem tržišču strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih učinkov temveč tudi kvalitetno prilagajanje teh učinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejšim in izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tržišč Z namenom boljšega trženja storitev so se Slovenske železnice odločile za uveljavitev določenih standardov na področju kvalitete storitev Tako so leta 1997 Slovenske železnice pridobile certifikat kakovosti ISO 9001 Z pridobitvijo certifikata so Slovenske železnice utrdile dober izhodiščni položaj ki omogoča nadaljnji razvoj kakovosti storitev v pravi smeri Prav tako so Slovenske železnice leta 2002 pridobile certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 Oba certifikata je podelila neodvisna usposobljena in pooblaščena organizacija na podlagi presoje sistema kakovosti ter po odpravljenih neskladnostih ki so bile ob presojah ugotovljene

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

6

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 9: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zaradi svojega pomena sodita k njim kontejnerska terminala v Kopru in Ljubljani Kot vidimo ima Slovenija zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj celotnega transportnega sistema in transportnih sredstev ki so potrebna za učinkovit in agresiven nastop na evropskem železniškem prostoru s tem tudi v kombiniranem transportu v katerega nedvomno spada tudi Hucke-pack sitem ter prevoz drugih cestnih vozil

Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Sodobna industrializacija pospešena gospodarska rast intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem tržišču strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih učinkov temveč tudi kvalitetno prilagajanje teh učinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejšim in izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tržišč Z namenom boljšega trženja storitev so se Slovenske železnice odločile za uveljavitev določenih standardov na področju kvalitete storitev Tako so leta 1997 Slovenske železnice pridobile certifikat kakovosti ISO 9001 Z pridobitvijo certifikata so Slovenske železnice utrdile dober izhodiščni položaj ki omogoča nadaljnji razvoj kakovosti storitev v pravi smeri Prav tako so Slovenske železnice leta 2002 pridobile certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 Oba certifikata je podelila neodvisna usposobljena in pooblaščena organizacija na podlagi presoje sistema kakovosti ter po odpravljenih neskladnostih ki so bile ob presojah ugotovljene

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

6

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 10: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

11 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V Sloveniji je železniški prevoz še vedno v neenakovrednem položaju v primerjavi s cestnim prevozom Slednji je zaradi gradnje sodobne infrastrukture povečane stopnje motorizacije ter zagotavljanja prevoznih storitev raquood vrat do vratlaquo osvojil velik tržni delež Slovenski notranji trg je po obsegu majhen vendar mora železnica tudi tu tako kot v mednarodnem prometu iskati svoje priložnosti Nujno bi bilo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo opremiti vozni park in kontejnerske terminale ter si prizadevati za čim bolj učinkovito prodajo uslug Za doseganje tega cilja pomenijo sedanje železniške proge ki so bile zgrajene pretežno v 19 stoletju zaradi starosti in neustreznosti veliko oviro Izjema je nova železniška povezava z Madžarsko ki v celoti ustreza zahtevnim standardom in prevoznim potrebam V prihodnosti je potrebno je prilagoditi razvoj posameznih prometnih panog glede na njihove komparativne prednosti pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbe Samo na takšen način bi te vrste transporta lahko bile konkurenčne drugim vrstam transporta posebej pa cestnemu transportu V okviru takšne strukture prometnega sistema ki ga imamo bi uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po železnici z večjo kvaliteto transportnih storitev prispevalo zniževanju prevoznih stroškov v ceni blaga Na ta način bi izboljšali poslovno sposobnost našega gospodarstva in zmanjšali neskladnost v razvoju teh vrst transporta v svetu in pri nas Slovenske železnice dajejo vse več poudarka modernizaciji prog uvedbi sodobnih tehnologij ureditvi transportnih predpisov in uvedbi sodobnih tehnologij cestnega transporta Samo povezava med cestnim in železniškim transportom prinaša poslovne rezultate 12 PREDSTAVITEV OKOLJA

V novo nastalih ekonomsko političnih odnosih po osamosvojitvi se je bilo potrebno za ohranitev ustreznega dela gospodarstva intenzivno povezovati z sosednjimi državami Tako je izgrajena železniška povezava z Madžarsko Države Evropske Unije so za medsebojno sodelovanje in zagotavljanje ob ustanovitvi definiranih svobod opredelile in razvile TEN (Trans European Network)-Vseevropsko omrežje To omrežje zajema cestno železniško vodno zračno omrežje omrežje za prenos električne energije komunikacijsko omrežje itd Ker dobro razvito omrežje v Evropski Uniji ni edini pogoj za celoten razvoj družbe se je na transportnem področju pričela razvijati ideja o Vseevropskih transportnih koridorjih Čez ozemlje naše države potekata V in X vseevropski transportni koridor s infrastrukturno povezavo na prometnem križu in stičiščem koridorjev v Ljubljani Umestitev koridorjev preko Slovenije je zelo ugodna saj predstavlja zelo pomembno in ugodno geografsko lego države v celoti ter hkrati predstavlja potrebo po posodobitvi obstoječe infrastrukture

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

7

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 11: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Na Slovenskih železnicah se daje velik pomen prevozu potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Za opravljanje kvalitetnih storitev v transportu je potreben razvoj tehnike in tehnologije Tehnično-tehnološka revolucija ki nenehno deluje na razvoj industrije vpliva tudi na razvoj transportnih storitev Nove tehnične storitve in novi tehnološki postopki se vsak dan uvajajo v procese izvajanja transportnih storitev v vseh prometnih vejah Sodobna transportna tehnologija predstavlja določeno transportno sredstvo transportne naprave in infrastrukturne objekte ter postopke ki omogočajo realizacijo sodobnega prevoza 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Zaradi pridobitve naročnikov in izpolnjevanja njihovih zahtev ter zaradi velikih količin tovora je smotrno uporabljati sodobne tehnološke procese in transportna sredstva Pri tem moramo upoštevati da se večina tovora prevaža iz Luke Koper proti notranjosti države in v Ljubljano ter njeno okolico Vsakodnevno povečanje tovora pomeni da moramo vlagati v razvoj sodobnih transportnih sredstev ter v infrastrukturo Za učinkovito opravljane transportnih storitev je potrebno razmišljati o novih tehnologijah transporta blaga Med sodobne tehnologije transporta lahko prištevamo naslednje tehnologije oprtnega sistema

bull RO-RO tehnologija bull FO-FO tehnologija bull LO-LO tehnologija bull Hucke-pack (Piggy backKengorou) tehnologija bull Bimodalna tehnologija bull Prevoz ostalih (osebnih)cestnih vozil

14 METODE DELA

Pri preučevanju študijskega gradiva in izdelavi diplomske naloge sem se posluževal različnih znanstveno-raziskovalnih metod in sicer

bull Metode sinteze bull Metoda kvalitativne in kvantitativne analize bull Metode komparacije bull Metode kompilacije bull Prognostične in statistične metode bull Primerjalno metodo bull Metodo slikovnega in grafičnega prikazovanja pri analiziranju

obstoječega stanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

8

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 12: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA Oprtni Hucke-pack sistem predstavlja prevoz cestnih tovornih vozil po železnici po večjem delu skupne transportne poti Osnovna značilnost Hucke-pack sistema transporta je kooperacija med železniškim in cestnim prometom Kooperacija med železniškim in cestnim prometom predstavlja racionalno povezavo med železnico in cestnim prometom ter omogoča realizacijo transporta raquood vrat do vratlaquo Z izvajanjem Hucke-pack sistema transporta se izkoristijo specifične prednosti železnice kot sorelativno reden varen in hiter ter ekološko prijaznejši prevoz velikih količin blaga na daljših relacijah ob relativno nizki porabi energije kar je zelo pomembno pri skupnih stroških kot tudi mobilnost cestnih prevoznikov pri izvajanju prometnih storitev Pri transportu Hucke-pack sistema so naloge natančno razdeljene in opredeljene tako da opravlja cestni promet z vsemi svojimi sistemi in podsistemi funkcijo zbiranja in razdeljevanja blaga železnice pa prevoz blaga na daljših relacijah Eden od glavnih razlogov za uvajanje takega transporta je povečanje izkoriščenosti železniških kapacitet ob istočasni razbremenitvi cestnih prometnic Da bi sploh lahko uvedli takšen transport moramo imeti ustrezne železniške vagone cestna vozila ter vso nakladalno-razkladalno in prekladalno mehanizacijo in seveda zgrajene infrastrukturne objekte 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA

Za pojem raquoOprtni sistemlaquo transporta je v rabi več izrazov kot so Hucke-pack (nemški izraz) Piggy back (angleški izraz) Kangorou (francoski izraz) Skoraj v vseh evropskih državah se najpogosteje v transportni znanstveni in strokovni literaturi uporablja izraz Hucke-pack prevoz ali pa Hucke-pack tehnologija Začetek uporabe Hucke-pack tehnologije je bil v Nemčiji za čas druge svetovne vojne (prevoz cestnih borbenih vozil in opreme na železniških vagonih) Pozneje se je ta tehnologija začela rabiti tudi v raquocivilne namenelaquo za potrebe gospodarstva Prava renesansa razvoja oprtnega sistema se je začela leta 1970 Sistem je zahteval hiter razvoj infrastrukture in suprastrukture Hucke-pack tehnologija se je najprej razvila v Italiji Švedski Avstriji Franciji Španiji Belgiji in Nizozemskem kasneje pa tudi v ostalih državah Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju špedicijskih podjetij kontejnerskih terminalov oziroma podjetij katera so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po železnici Hucke-pack tehnologija transporta je zelo razvita v ZDA Kanadi in državah južne Amerike Postopen razvoj pa se opazi tudi v državah Azije in Avstralije Značilnosti za Hucke pack tehnologijo transporta je horizontalni in vertikalni način nakladanja prevoza in razkladanja cestnih prevoznih sredstev kot so prazni in naloženi vlačilci (kamioni) polprikolice in prikolice tovorišča in podobno kateri se enostavno prevažajo s cestnimi prevoznimi sredstvi po cesti in vse skupaj vsaj na enem delu prevozne poti na železniških vagonih po železnici

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

9

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 13: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Poglavitni cilj kombiniranega transporta je hiter varen in kakovosten transport ob čim manjših stroških Doseči ga je mogoče z uporabo ustreznih tehničnih storitev in drugih pripomočkov ki zagotavljajo tesno sodelovanje in koordinacijo vseh vrst transporta ki so vključeni v prevoz od pošiljatelja do prejemnika Pri sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta ne gre samo za kombinacijo dveh ali več vrst transporta in za uporabo sodobnih sredstev transportne tehnologije temveč tudi za enoten formalno pravni postopek ki izhaja iz enotne prevozne pogodbe za celoten transportni proces V sodobnem pojmovanju kombiniranega transporta je za celoten kombinirani prevoz odgovorna samo ena oseba ki je nosilec oziroma organizator kombiniranega transporta 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI

Razvoj oprtnega sistema pri nas je vezan na razvoj istega v Evropi zlasti v Nemčiji ki je na tem področju vodilna v Evropi Kljub velikemu interesu proizvajalcev špediterjev in cestnih prevoznikov naša vlada do tega problema ni zavzela jasnega stališča Ne samo da imajo vlada premalo zavesti do varovanja okolja očitno tudi ne pozna gospodarskih prednosti tega transporta Slovenske železnice so se odločile da dajo kombiniranemu transportu v svojih strateških planih pomembnejšo mesto kot doslej oziroma eno novo dimenzijo saj ima zavest do varovanja okolja vse večji pomen v našem življenju Na Slovenskih železnicah imamo za tovrstni promet izhodiščne terminale Koper Luka Ljubljana Celje in Maribor Tezno Iz teh mest se opravlja transport do namembnih krajev v Avstriji Nemčiji Češki Slovaški Madžarski in Wellsu v relativno kratkem času od 48 do 72 ur Za prevoze v kombiniranem transportu uporabljamo na Slovenskih železnicah navadne in specialne vagone naslednjih serij Kgs Rgs Sgs in Sgss V Republiki Sloveniji obstajajo različni razlogi za vpeljavo oziroma pospešen razvoj oprtnega sistema kot so

bull Potencial oprtnega prometa je daljinski cestni tovorne promet ki ima večjo rast kot drugi nosilci prometa

bull Mednarodni prometni tokovi na večjih razdaljah so zlasti primerni za kombinirani transport

bull Vozni redi v oprtnem prometu se stalno izboljšujejo

bull Zanesljivost in varnost sta boljši kot vcestnem prometu

bull Zahodne države pospešujejo razvoj oprtnega sistema transporta

bull Enotni gospodarski trg

bull Subvencioniranje oprtnega sistema-nagrajevanje z eko točkami

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

10

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 14: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nevtralna vloga specializiranih družb za tovrstni promet omogoča sodelovanje med železniškim in cestnim prometom ki sta medseboj konkurenčna na tergu konvencionalnih storitev

bull Ugodni krediti za naložbe v razvoj kombiniranega transporta

Slika 2 Oprtni vlak

Vir Holding Slovenske železnice 2007

221 Vagon serije raquoKlaquo To so dvoosni ploščniki z nizkimi stranicami ali brez njih in z ročicami V pod vagona so vgrajeni trni za pritrditev kontejnerjev zaradi zavarovanja pred čelnim in bočnim premikanjem Namenjeni so predvsem za prevoz blaga ki ne potrebuje zaščite pred atmosferskimi vplivi po potrebi pa tovor lahko zaščitimo z ponjavami Poleg kontejnerjev lahko prevažamo tudi drugo blago kot so transportne enote večjega volumna in manjše teže jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les vozila na kolesih (osebna vozila kombiji viličarji)

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

11

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 15: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 3 Dvoosni vagon serije K

Vir Holding Slovenske železnice 2007

222 Vagon serije raquoRlaquo

To so štiri osni ploščniki opremljeni z ročicami in nizkimi stranicami ali pa samo z čelnimi nizkimi stranicami ali brez njih Posamezne serije vagonov omenjene serije so opremljene z trni za prevoz kontejnerjev z napravami za pritrjevanje naklada Namenjeni so za prevoz blaga ki ga ni treba ščititi pred vremenskimi vplivi blago pa lahko pokrijemo s ponjavami Poleg kontejnerjev se s temi vagoni lahko prevaža tudi drugo blago kot na primer metalurški izdelki jeklene konstrukcije obdelan in neobdelan les gradbeni material in strojni elementi

Slika 4 Vagon serije R

Vir Holding Slovenske železnice 2007

223 Vagon serije raquoSlaquo

Posebni štiri ali več osni vagon posebej prirejen za prevoz kontejnerjev težkih vozil in težkih strojev Zaradi prevoza čim višjih pošiljk imajo nižjo višino poda nad gornjim robom tirnice ta znaša 1165 milimetrov Imajo raven pod ki prenese velike pritiske in so brez stranic ali pa so te zelo nizke (največ 100 milimetrov) Vagoni posameznih pod serij so lahko brez poda opremljenega s trni Uporabljajo se samo za prevoz kontejnerjev

Slika 5 Vagon serije S

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

12

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 16: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

V predhodno omenjenih serijah vagonov za prevoz tovora v kombiniranem transportu imajo velik pomen tudi pod serije vagonov Na podlagi pod serij vagonov kjer so razvidne karakteristike določene serije vagona se lažje odločimo kakšno serijo in pod serijo vagona bomo uporabili za prevoz oziroma transport določenega blaga Kombinirani transport je kombinacija najmanj dveh oblik transporta v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote Večina poti poteka po železnici najkrajša možna začetna oziroma končna pot pa po cesti Pri zamenjavi prevoznih sredstev pošiljk ni treba pretovarjati Kombinirani transport delimo na spremljani in nespremljani Poznamo tri načine oziroma tehnike oprtnega sistema in to tehnologija raquoAlaquo tehnologija raquoBlaquo in tehnologija raquoClaquo V spremljani oprtni sistem spada tehnologija raquoAlaquo tehnologiji raquoBlaquo in raquoClaquo pa spadata v nespremljani oprtni sistem 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoAlaquo predstavlja prevoz cestnega vozila kot celote (vlečnega vozila in polpriklopnika oziroma priklopnika) na istem vagonu Običajno takšne prevoze spremljajo vozniki tovornjakov v posebnih spalnih vagonih Vagoni za prevoz tovornjakov imajo spuščeno dno na 41 cm nad zgornjim robom tirnice in so med seboj zglobno povezani tako da tovornjaki pri nakladanju in razkladanju vozijo po vagonih Čas natovarjanja ali raztovarjanja znaša približno 40 minut Višina cestnih vozil znaša med 36 in 40 metra odvisno od profila železniške proge od katerega je v največji meri odvisen promet teh vlakov Višina 4 metre je usklajena s cestnimi predpisi Bruto teža vlaka je okoli 1000 ton in največja hitrost pa 120 kmh

Slika 6 Spremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

13

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 17: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velika hitrost nakladanja in razkladanja

bull Enostavna uporaba posebej ko gre za uporabo stranskih tirov na železniških postajah ali terminalih

bull Dobra izraba kapacitet železniških vagonov

bull Minimalni stroški za opremo manipulativnih mest na postajah ali terminalih (prenosne čelne rampe ali klančine)

bull Pretovorna mehanizacija ni potrebna

bull Vozniki tovornjakov sami natovarjajo in raztovarjajo železniški vagon

bull Primerna za uporabo v koridorjih in nadzor voznika pri prevozu blaga

232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo

bull Velik delež mrtve teže proti neto teži koristnega tovora in predstavlja okvirno razmerje 7426 (masa vozila in vagona proti masi tovora)

bull Železniški profil (gabarit) kljub uporabi posebnih vagonov s spuščenim podom ne dopušča transporta cestnih vozil največje dovoljene višine nad 4 metre

bull Tehnologija ne uporablja standardnih železniških vagonov ampak specialne in relativno drage vagone

bull Potrebna je koordinacija med cestnim in železniškim vozilom na terminalu

bull Tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in razkladanje med terminali

bull Dodatni stroški nastanejo zaradi prevoza voznikov v vlaku zato je delež tehnike v celotnem oprtnem prevozu zastopan le 5

24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo

Oprtni sistem tehnologije raquoBlaquo je prevoz prikolic in polprikolic brez vlečnega vozila in voznikov tovornjakov po železnici Natovarjanje in raztovarjanje se opravi na terminalih-manipulativnih postajah s pomočjo posebnega vlečnega vozila ki prikolice oziroma polprikolice zapelje vzvratno na previsne vozove preko posebne klančine Obstaja tudi možnost vertikalne manipulacije s pomočjo portalnega (kontejnerskega) dvigala s posebnim oprijemalom za posebne žepaste vagone Cestne prikolice in polprikolice se v sistemu raquoBlaquo Hucke-pack transportne tehnologije pretovarjajo horizontalno in vertikalno

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

14

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 18: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ker v tehnologiji raquoBlaquo oprtnega sistema transporta v ta sistem niso vključena vlečna vozila je doseženo ugodnejše razmerje med mrtvo maso in uporabno nosilnostjo in ta znaša 40 60 Ločevanje vlečnega vozila od prikolice ali polprikolice zelo zmanjša stroške veznega kapitala ker se med prevozom teh transportnih enot na železniških vagonih vozniki cestnih vozil (vlačilcev) ne vozijo skupaj z njimi in so lahko angažirani drugje kar dodatno zmanjšuje stroške eksploatacije v cestnem prometu

Slika 7 Tehnika B ndash prevoz ne dvižnih polprikolic na vagonih s spuščenim podom

Vir Holding Slovenske železnice 2007

241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo

bull Železniških vagonov ni potrebno opremljati z dodatnimi napravami s čimer se zmanjšuje lastno težo vlaka in izboljša razmerje uporabne nosilnosti proti mrtvi masi ki znaša okoli 40 odstotkov

bull Precej se zmanjša delovni čas po transportni enoti Tako na primer je potrebno za horizontalno prekladanje prikolice ali polprikolice za enako delo po vertikalnem sistemu pa je potrebno le 4 minute

bull Vsi večji hucke pack terminali so opremljeni s prekladalno mehanizacijo (specialna dvigala) ki omogočajo ne samo prekladanje zamenljivih zabojnikov ampak tudi prekladanje polprikolic in prikolic in to brez vsakršne koli predelave ali posebnega prilagajanja mehanizacije v eksploataciji

bull Zmanjšanje škode na pnevmatikah polpriklopnikov ki nastane pri vzvratni vožnji čez prečno klančino na previsne vagone

bull Enostavnejše prekladanje ker niso potrebna privezovanja z vrvmi in manipulacija z težkimi čelnimi klančinami postavljenimi k vagonom

bull Manj poškodovane naprave na vozilih in s tem daljša življenjska doba

Vse navedene prednosti pridejo najbolj do izraza pri uporabi enotnih žepastih vagonov ki imajo enostavno konstrukcijo in za 8 ton manjšo lastno težo v primerjavi s previsnimi vagoni

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

15

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 19: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo

Hucke-pack tehnologija raquoBlaquo ima glede na tehnologiji raquoAlaquo in raquoClaquo določene pomanjkljivosti in sicer

bull Hucke-pack tehnologija redno uporablja železniške vagone s spuščenim dnom (žepom) ki morajo imeti tudi dodatno opremo S tem se podraži konstruiranje izgradnja in vzdrževanje teh vagonov v primerjavi z ostalimi železniškimi vagoni

bull Prevoz prikolice zaradi distribucije v cestnem prometu je skoraj onemogočen zaradi njihove dolžine (12 metrov)

bull Prekladanje prikolic in polprikolic zahteva več pozornosti kakor prekladanje kompletnih cestnih vozil oziroma prekladanje tovornih enot

Slika 8 Nespremljani oprtni transport

Vir Holding Slovenske železnice 2007

25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo

Bistvo oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo je v tem da se na vagonih prevaža le zgornji ustroj prikolic oziroma polprikolic brez podvozja Uporabljamo zamenljiva tovorišča tovornjakov ki jih je mogoče pretovarjati enako kot kontejnerje Za tehnologijo raquoClaquo je značilno razkladanje in nakladanje po sistemu vertikalne tehnologije na žepaste železniške vagone Zamenljivi zabojniki so obdržali že uporabljene in preizkušene tehnične značilnosti kontejnerjev kar omogoča enako prekladanje v kontejnerskih terminalih in pritrjevanje na transportna sredstva

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

16

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 20: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljivi zabojnik je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod in stranice standardne višine Dimenzije zamenljivih zabojnikov so prilagojene ISO normam in se pri določenih zabojnikih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Zamenljivi zabojniki se pritrdijo na pod železniških vagonov vlečno vozilo s prikolico se v času železniškega prevoza uporablja za druge prevozne storitve V deželah ki prevladujejo deljeni tovornjaki oziroma tovornjaki s prikolico se je uveljavila dolžina zamenljivega zabojnika 715 metra v deželah v katerih prevladujejo polpriklopniki pa zamenljivi zabojniki dolžine 1219 metra Delež mrtve teže pri tej tehniki je majhen in predstavlja med 10 in 15 zato se ta tehnologija tudi zelo pogosto uporablja Dolžina zamenljivih zabojnikov je med 635 in 135 metri najpogostejša dolžina pa je 715 metra in stalna širina 25 metra Pri snemanju zamenljivih zabojnikov s cestnega vozila ni potrebna nobena prekladalna tehnika saj je možnost postavljanja na oporne noge kar omogoča vozilu sprostitev v času nakladanja in razkladanja ter prevažanju večjega števila zabojnikov od uporabnika do terminala in obratno 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljive zabojnike jo možno prevažati tako na specializiranih žepastih železniških vagonih kot tudi na previsnih plato in plato vagonih standardne izdelave

bull Ta tehnologija omogoča popolno izkoriščanje kapacitet prevoznih sredstev praviloma bolje kot pri prevozu kontejnerjev

bull Tehnika pogojuje uporabo cestnih prevoznih sredstev z relativno nizkim podom kar povečuje maksimalne dopustne višine vozila s tovorom

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da jih lahko brez posebnih zapletov uporabljamo tudi v kontejnerskem prometu

bull Zamenljivi zabojniki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo v mednarodnem kombiniranem prometu ne samo na dveh prevoznih sredstev ampak tudi pri drugih modernih tehnologijah transporta

252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo

bull Zamenljivi zabojnik je relativno težak v primerjavi z utrjeno nadgradnjo vozila

bull Če na manipulativnih postajah ne obstaja že ustrezna kontejnerska pretvorna mehanizacija so potrebna večja vlaganja v ustrezno opremo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

17

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 21: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Zamenljivi zabojniki so konstruirani tako da morajo zadovoljiti različne dopolnilne dodatne zahteve v železniškem prometu za potrebe pritrditve na vagon in potrebe natovarjanja in raztovarjanja z vagona

Transport zamenljivih zabojnikov oziroma tovorišč po železnici predstavlja najboljšo tehnično in ekonomsko rešitev in je danes najpogosteje uporabljena tehnologija oprtnega sistema transporta predvsem na Švedskem Danskem Nemčiji in Franciji V Sloveniji je tehnologija raquoClaquo še vedno v razvoju

Slika 9 Zamenljivo tovorišče

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

18

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 22: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL Z razvojem železniškega transporta smo izpolnili tudi osnovna načela varnega natovarjanja blaga ob največji možni izkoriščenosti prevoznih sredstev Na podlagi dosedanjih izkušenj so izoblikovani enotni mednarodni predpisi ki jih uporabljamo v mednarodnem in notranjem transportu Blago natovarjamo kot tovorne enote v vzdolžni smeri vagona tako da istočasno zagotavljamo tudi enakomerno obtežitev koles osi in podstavnih vozičkov Če tovora ne moremo enakomerno razporediti sme biti razmerje med posameznimi obteženimi osmi pri dvoosnih vagonih največ 2 1 pri štiri osnih pa 3 1 Razmerje obtežitve posameznih koles vsake osi ne sme biti večje kot 125 1 Pri nakladanju je potrebno paziti da so vozila priklopniki polpriklopniki in zabojniki naloženi tako da v nobenem primeru ne ogrožajo varnosti prometa Vozila moramo zavreti ali pustiti v prestavi odstraniti antene in druge gibljive dele Pri vozilih težkih več kot 6 ton ki so naložena na vzponu z nizkimi zapornicami uporabljamo pritrdilne kline višine 18 cm Pri prevozu polpriklopnikov ki ustrezajo tehničnim zahtevam za prekladanje v terminalih za prevoz na oprtnih vlakih so vagoni označeni z ustreznimi tablicami s katerih je mogoče prebrati določene podatke ki pomenijo možnost prevoza v oprtnem transportu na določenih progah S pomočjo teh kodificiranih podatkov je možno ugotoviti primernost nakladalne enote za uporabo določenega tipa vagona ter vršno višino nakladalne enote na ustreznem vagonu ki jo je potrebno primerjati z določeno višino posamezne tehnike oprtnega transporta na posameznih progah 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA

Po navodilu o kodifikaciji na SŽ tablica katera je nameščena na polpriklopnik mora vsebovati naslednje podatke ki morajo biti natisnjeni čitljivo in razvidno

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določeni tip vagona

bull P ndash žepasti vagon

bull K ndash kenguru vagon

bull W ndash prevesni vagon

Dvomestna številka označuje vršno višino naložene nakladalne enote na ustreznem vagonu ( v cm + 330 cm )

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Registrska številka mesta in leto izdelave

6 Kontrolni znak železniške uprave

7 Številka šasije in nakladalne enote

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

19

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 23: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Neoviran prevoz polpriklopnikov po železnici ni odvisen le od svetlobnega profila železniške proge temveč tudi od vrste vagonov To je pomembno zato ker so prevesni vagoni za horizontalno prekladanje nekoliko višji od žepastih vagonov za vertikalno prekladanje s portalnimi dvigali ali mobilnimi prekladalnimi sredstvi Veliko pozornost je treba posvetiti prevozu polpriklopnikov na žepastih vagonih saj so pri istem svetlobnem profilu proge za 8 do 10 cm višji kot pri transportu s prevesnimi vagoni 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov

Pri prevozu polpriklopnikov moramo upoštevati naslednje pogoje

bull Sedlasti polpriklopniki so vozni deli cestnih tovornih vozil ki jih je pri prekladanju mogoče pritrditi na robovih oziroma prijeti z dvigalom ali drugo prekladalno napravo

bull Dovoljena skupna masa posameznega polpriklopnika znaša 38 ton pod določenimi pogoji pa 40 ton

bull Za prevoz se sprejemajo samo s soglasjem SŽ

bull Maksimalna kotna višina je največ 400 cm (4 m )

bull Maksimalna dovoljena širina vozila znaša 2500 cm ( 25 m )

Slovenski uporabniki raquoROLElaquo so upravičeni do eko-točk iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit preko Avstrije za vsako posamezno državo Polpriklopniki ki jih prevažamo s prevesnimi vagoni po železnici morajo ustrezati naslednjim tehničnim pogojem

bull Zložljiva opora mora biti primerna za zaklopitev v višini in varno pritrjena v ustreznem položaju z verigo ali zagozdo

bull Trdni deli blatnika smejo segati navzdol le do sredine osi Dele ki segajo globlje je treba pred nakladanjem visoko in trdo privezati

bull Dimenzije plaščev (na kolesih) morajo biti od uml900-20uml

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

20

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 24: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Višina robov in temena polpriklopnikov morajo ustrezati nakladalnemu profilu proge po kateri naj bi prevažali nakladalno enoto

bull Priklopnik mora biti opremljen s priključnimi deli za pritrditev z verigami

bull Konca opornih nog morata biti zložljiva

Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Polpriklopniki ki jih prevažamo na žepastih vagonih morajo načeloma izpolnjevati enake tehnične zahteve kot polpriklopniki ki jih prevažamo na prevesnih vagonih Razlika je le v priključnih delih za pritrditev z verigami in v zložljivih nogah Da se omogoči nemoteno nakladanje in razkladanje tudi pri polni obremenitvi morajo biti oprijemni robovi nameščeni na določenih mestih polpriklopnika Enako kot polpriklopniki morajo tudi zamenljivi zabojniki v oprtnem transportu odgovarjati določenim zahtevam ki zagotavljajo trdnost in zatesnjenost samega zaboja Takšen zabojnik je označen z ustrezno tablico na kateri so navedeni kodificirani podatki o dovoljeni višini zamenljivega zaboja na ustreznem vagonu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

21

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 25: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 715 m so

bull Zunanje dimenzije 715 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 705 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 1720 m2

bull Nakladalna prostornina 4130 m3

bull Nosilnost 15 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 17

bull Število palet dimenzij 1200x1000 14

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

22

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 26: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tehnične značilnosti zamenljivega zaboja dolžine 1219 m so

bull Zunanje dimenzije 1219 x 250 x 260 m

bull Nakladalne dimenzije 1219 x 244 x 240 m

bull Nakladalna površina 2930 m2

bull Nakladalna prostornina 7030 m3

bull Nosilnost 27 t

bull Število palet dimenzij 1200x800 30

bull Število palet dimenzij 1200x1000 24

Kodifikacijska tablica na zamenljivem zabojniku je sestavljena iz naslednjih podatkov

1 Oznaka primernosti nakladalne enote za določen tip vagona C ndash vagon za kontejnerje in zamenljive zaboje dvomestna številka

označuje vršno višino naložene nakladalne enote v cm na ustreznem vagonu

2 Številka nacionalne oprtne družbe

3 Identifikacijska številka lastnika nakladalne enote

4 Lastnikova interna številka nakladalne enote

5 Kontrolni znak železniške uprave

6 Registrska številka mesta

7 Številka šasije nakladalne enot

Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

23

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 27: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Zamenljiva tovorišča so od tovornega cestnega vozila ločljive transportne enote ki se pri prekladanju lahko pritrdijo na robovih oziroma primejo z dvigalom ali z drugo napravo in so po svojih merah kakor tudi glede opreme s katero se pritrdijo na cestno prevozno sredstvo ali vagon standardizirane Tudi pri tehniki C oprtnega sistema morajo cestna vozila ustrezati določenim tehničnim zahtevam ki se nanašajo predvsem na možnost dvigovanja zamenljivega zaboja Zamenljivi zaboj je izdelan kot samonosna konstrukcija na katero je vgrajen dvojni pod nosilnost in dimenzije pa morajo ustrezati prometnim predpisom Dimenzije zamenljivih zabojev so prilagojene normam paletnega sistema transporta in se pri določenih zabojih razlikujejo od dimenzij kontejnerjev Tako večja nakladalna površina zamenljivega zaboja dolžine 715 m omogoča naklad več palet standardne velikosti 1200 x 800 mm kot kontejner in sicer za 21 več kot evro-kontejner ter za 54 več kot 20 ft ISO kontejner Po drugi strani 35 manjša nosilnost zamenljivega zaboja dolžine 715 m v primerjavi s kontejnerjem določa mesto uporabnosti tega zaboja v odvisnosti od teže volumna in načina pakiranja posamezne vrste blaga Pri zabojih standardne dolžine 1219 m ni pomembnejših razlik v nakladalni površini in nosilnosti 40 ft kontejnerjem

Velikost Dolžina do (mm)

Širina (mm)

Vogalna višina (mm)

1 2 3 4 1 6250 2 7150 do 2675 3 8050 2440 ali 2500

3 a 9125 do 2600 za hladilnike

4 12192 in do 14000

Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Dovoljena skupna masa posameznega tovorišča znaša 32000 kg za velikost 1 2 3 in 3a ter 36000 kg za tovorišča velikosti 4 Zamenljiva tovorišča se sprejemajo za prevoz samo s predhodnim soglasjem železnice Osnovne funkcije glavnih delov zamenljivega zaboja so

bull Mehanizem z vodili služi za dvigovanje in spuščanje zamenljivega zaboja

bull Vezna šasija je vmesni element med šasijo vozila in zamenljivim zabojem Vanjo so vgrajeni vsi elementi in sistem za vodenje dviganje in pripenjanje zamenljivega zaboja

bull Vogalniki so vgrajeni na spodnjem delu zamenljivega zaboja in spojeni z njegovo nosilno konstrukcijo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

24

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 28: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Nosilce oziroma prijemalne prirobnice rabimo pri prekladanju zamenljivega zaboja v sodobno opremljenih terminalih pa za prijemanje s kleščami prekladalnih naprav

bull Elementi za postavitev podporna noga služi za postavitev zamenljivega zaboja na določeno mesto Med vožnjo je spravljena v zato pripravljenem ležišču in zavarovana proti izpadu K podporni nogi je dodan vzvod ki preprečuje deformacijo noge pri naletu vozila na zamenljivi zaboj Druga naloga vzvoda je da prepreči zavrtitve podpornih nog in tako omogoči stabilnost zamenljivega zaboja Isto vlogo ima blokada ki fiksira nogo tudi med vožnjo

Med vožnjo morajo biti zamenljivi zaboji zaradi vpliva vetra zavarovani proti prevrnitvi ali izpadu

Karakteristika prog Vagon z nasadnimi čepi

Vagoni brez nasadnih čepov

Proge z normalnim delovanjem vetra -

vse proge Brez posebnih ukrepov

800 kg3m dolžine ročice in povezave 1200kg3m dolžine ročice ali povezave

Proge z močnim delovanjem vetra

1200 kg3m dolžine ročice in povezave

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra

Vir Holding Slovenske železnice 2007

32 PROFIL PROGE

Profil je omejena na tir pravokotna ravnina katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino ki jo tvorita zgornji površini tirnic Profili sodijo med najpomembnejše elemente tehnične enotnosti zato so železnice že zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine iz katere ne sme segati nobeden del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge Prvi določa dopustne dimenzije vozila in naklada drugi pa razdalje ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina ki jo z nobenim delom ne sme presegati tirno vozilo bodisi prazno bodisi skupaj z tovorom Na slovenskih železnicah poznamo nakladalni profil SŽ ndash 1 ki velja za vse proge v Sloveniji ter mednarodni nakladalni profil SŽ ndash 2 ki velja za vse proge v Sloveniji in v Evropi razen za proge v Veliki Britaniji

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

25

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 29: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 14 Nakladalni profil SŽ-1

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Slika 15 Nakladalni profil SŽ-2

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Na novih progah se predlaga profil GC saj se zaradi večjega profila v tem primeru stroški le neznatno povečajo Profil GC omogoča

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

26

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 30: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Prevoz cestnih tovornih vozil (tovornjaki s priklopniki in vlečna vozila s polpriklopniki) ki ustrezajo evropskemu cestnemu tovornemu profilu (višine 4 m in širine 25 m) na posebnih železniških vagonih katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice

bull Prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov širine 25 m in višine 4 m na železniških tovornih vagonih s spuščenim podom z normalnim podstavnim vozičkom

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na navadnih železniških plato vagonih

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 25 m na navadnih plato vagonih

Obstoječe proge prek planinskih območij (Alpe Pirineji Apenini Karpati) imajo veliko število predorov ki ustrezajo profilu tehnične enotnosti železnic (UT) ali nekoliko višjim profilom po osi tira Povečanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno zato je za obstoječe proge izbran nakladalni profil GB ki omogoča

bull Prevoz kontejnerjev ISO širine 244 m in višine 290 m na železniških plato vagonih za prevoz kontejnerjev katerih pod je 118 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz premičnih tovornih zabojev širine 250 m in višine 260 m na navadnih železniških plato vagonih katerih pod je 1246 m nad gornjim robom tirnice

bull Prevoz polpriklopnikov na tovornih železniških vagonih s spuščenim podom

Večina obstoječih najvažnejših mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB Za potrebe kombiniranega transporta se uporablja nakladalni profil za kombinirani transport GA GB in GC Navedeni profili se do višine 3220 mm nad gornjim robom tirnice ne razlikujejo od nakladalnega profila SŽ ndash 2 Proge na Slovenskih železnicah dovoljujejo kombinirani transport po profilu GA in GB

Slika 16 Nakladalni profil GA GB

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

27

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 31: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT

Da bi organizacija prevoza kombiniranega transporta čim bolj učinkovito ustrezala prometnim predpisom moramo poznati vrste vagonov in njihovo namensko uporabo Zaradi navedenega so odločilni napisi in oznake na vagonih ki morajo biti skladno s predpisi UIC napisani (navedeni) na obeh straneh vagona ter morajo vsebovati najmanj sledeče podatke

bull Dvanajst mestno številko vagona bull Črkovno oznako serije in podserije vagona bull Lastna masa izražena v kilogramih bull Zavorna masa izražena v tonah bull Mejno nakladalno maso v tonah bull Prostornino v kubičnih metrih bull Ploščino poda izraženo v kvadratnih metrih bull Nakladalno dolžino v metrih bull Dolžino vagona čez odbojnike v metrih

Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport

VirHolding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

28

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 32: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi transportnimi enotami ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ šest enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

29

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 33: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila zadevnih ŽPP-jev manjšo za najmanj dve enoti

2 Vagon sme voziti naložen samo s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki ustreza največ številki profila zadevnih ŽPP-jev

3 Vagon sme voziti samo naložen s sedlastimi polpriklopniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ pet enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

30

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 34: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

1 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev manjša za najmanj tri enote

2 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ dve enoti

3 Vagon sme voziti naložen samo z zamenljivimi zabojniki ki imajo številko profila ki je od številke profila zadevnih ŽPP-jev večja za največ 23 enot

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

31

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 35: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

32

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 36: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA Osebne avtomobile lahko prevažamo z enim tovornim listom v skupini več vagonov ali kot posebni maršrutni vlak Pri odpravi v skupini mora skupina šteti najmanj pet in največ 20 vagonov Za vsako nadaljnjo skupino od 20 do 40 vagonov mora biti drugi tovorni list Osebni avtomobili se lahko prevažajo tudi kot posamične vagonske pošiljke v mešanih vlakih

Na Slovenskih železnicah se največ prevozov avtomobilov opravi iz Luke Koper ki ima velike prednosti in sicer

bull Ugodna geografska lega Slovenije in Luke Koper

bull Sedem do deset dni hitrejša tako imenovana raquojužna potlaquo za blago iz daljnega vzhoda preko severnega jadrna

bull Hiter in kakovosten prevoz po Evropi

bull Razpolaganje z velikim številom vagonov za prevoz avtomobilov (okoli 400)

Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Pri prevozu avtomobilov se najpogosteje pojavljajo različne vrste in znamke avtomobilov iz Azije ki ki se preložijo z ladij na vagone in se naprej prevažajo z železnico do kupcev v Evropi Precej velik obseg prevoza avtomobilov se opravi iz Nemčije za Slovenijo in naprej proti drugim državam Slovenske železnice so se v zadnjih letih glede na vse močnejše tokove tovrstnih tovorov uspešno vključile v zahtevne prevoze avtomobilov Da so ti prevozi kakovostni je razvidno iz števila prepeljanih avtomobilov ter znamk istih 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV

Cestna vozila se nakladajo v vzdolžni smeri vagona tako da po posebni čelni nakladalni rampi zapeljejo ena za drugo na pod vagona z medsebojnim minimalnim razmikom 150 mm Vagoni so konstruirani tako da lahko avtomobili vozijo iz vagona

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

33

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 37: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

na vagon preko spuščenih prehodnic in lahko naložimo celotno kompozicijo naenkrat Del zgornje etaže vagona se spusti poševno na spodnjo etažo in preko tega dela se naklada zgornja etaža vseh vagonov v kompoziciji vlaka na kar se spuščeni del zgornje etaže spet dvigne v vodoravno lego Na obeh etažah vagona se nahajajo vodila za avtomobilska kolesa z napravami za pritrditev avtomobilov Pri maksimalnem izkoristku poda se etažo triosnega vagona lahko naloži deset avtomobilov srednjega razreda Na celotni vagon lahko naložimo 20 srednje velikih avtomobilov ali 28 malih avtomobilov Vagoni se lahko nakladajo največ do mejne nakladalne teže ki je napisana na tabli in pritrjena na nosilcu vagona 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV

Da bi opravili varen transport avtomobilov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za izvedbo prevoza Vozila se sprejemajo na prevoz samo če so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena Če so cestna vozila poškodovana ali če se okna in vrata ne morejo zaprti je potrebno vozilo ali vrata in okna pokriti z ponjavo ter ponjavo zalivkati z železniškimi zalivkami Rezervni deli vozil ki se lahko odtujijo brez poškodbe vozila morajo biti shranjeni in zaklenjeni v vozilu Antene je potrebno zložiti ali demontirati pnevmatike pa je potrebno napolniti z določenim (delovnim) tlakom Vsi avtomobili ki se prevažajo na vagonu morajo biti zavarovani zoper samopremaknitev Pri vozilih ki se nakladajo na prehodnem mostičku nad kratko spenjačo mora biti medsebojni razmik najmanj 260 mm Ker je možen omejen premik vozil med transportom se cestna vozila ne smejo dotikati sestavnih delov vagona

Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Čelne stranice - prehodnice znotraj zaklenjenih zaprtih vagonov morajo biti spuščene kot tudi na vagonih serije (tipa) Laadrs Čelne stranice lahko presegajo čelne nosilce vagona največ za toliko da ostane prazen prostor do nestisnjene čelne odbojne plošče odbojnika najmanj 60 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

34

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 38: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Zaradi varnosti železniškega prometa in zaradi velike vrednosti tovora je potrebno omejiti gibanje cestnih vozil ki so naložena na vagone oziroma moramo posvetiti posebno pozornost zavarovanju tovora Sam način zavarovanja je odvisen od cestnega vozila (teže tovora) vrste vagona na katerem so cestna vozila naložena in vlaka na katerem se prevažajo (mešani ali maršrutni vlak)Zavarovanje avtomobila se opravi v vzdolžni in prečni smeri vagona 1 V vzdolžni smeri vagona je potrebno

bull Ročne zavore potegniti v položaj zaviranja ročico menjalnika postaviti v prvo prestavo ali v vzvratno prestavo pri avtomatskih menjalnikih pa v prestavo za parkiranje

bull Prvi in zadnji avtomobil na obeh nosilnih ploščadih kombiniranega vlaka zavarovati s po štirimi coklami

bull Na vagonih Laaers prvi in zadnji avtomobil na zgornji ploščadi vagona zavarovati s coklo ob loputi ki vodi na nakladalno klančino

bull Pri vagonih za prevoz avtomobilov z nakladalnimi klančinami na spodnji nosilni ploščadi avtomobile ki stojijo na poševnem delu nosilne ploščadi zavarovati s coklo ob zadnjem kolesu ki se jo položi tako da avtomobil zaščiti pred zdrsom po nagibu navzdol

2 V prečni smeri vagona je potrebno

bull Osebne avtomobile zavarovati s tirničnimi coklami ali s tirničnimi vodili ki so visoki najmanj 50 mm

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

35

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 39: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Kot je razvidno na sliki 25 je zavarovanje avtomobila opravljeno v vzdolžni smeri vagona in prečni smeri vagona V vzdolžni smeri vagona so na enemu od koles avtomobila postavljene dve zagozde pritegnjena ročna zavora in menjalnik postavljen v najnižjo prestavo V prečni smeri vagona je avtomobil zavarovan na enem od koles z zunanjo coklo in vodilno tirnico Pri vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers avtomobile zavarujemo tako kot je prikazano na sliki 26

Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes Laadrs in Laaers

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

36

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 40: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Če vozila ni možno zavreti ali postaviti v najnižjo prestavo ga je potrebno zagozditi in trdno privezati na obeh koncih vozila z dvema povezavama ki se napneta in delujeta v vzdolžni in prečni smeri vagona s trdnostjo 40 KN

Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti

Vir Holding Slovenske železnice dd

Zavarovanje z zagozdami v vzdolžni smeri vagona se opravi tako da postavimo zagozdo pod vsako kolo v smeri kotaljenja ter jo trdno pritrdimo Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm

Slika 28 Zagozda s kotom

VirHolding Slovenske železnice 2007

V prečnem zavarovanju v smeri vagona je potrebno postaviti zagozde na vsako stran in jih trdno pritrditi Višina zagozde je 18 premera kolesa najmanj pa 12 cm Prazen prostor do pritrjenih delov vagona in med vozili mora biti najmanj 20 cm pri čemer je potrebno prostor za namestitev vezi dodatno upoštevati

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

37

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 41: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL

Pri prevozu osebnih vozil po železnici uporabljamo tri osne in štiri osne specialne plato vagone ki so posebej prirejeni za prevoz avtomobilov in lahko imajo eno ali dve platformi ndash etaži za nakladanje Specialni vagoni ki so namenjeni v glavnem za prevoz osebnih avtomobilov imajo črkovno oznako oziroma serijo raquoLlaquo Vagoni te serije imajo prehodne mostičke-rampe za nemoteno nakladanje avtomobilov Ti mostički oziroma rampe povežejo vagone med seboj tako da lahko cestna vozila nakladamo po vsej dolžini vlaka Vagoni z dvojno etažo imajo zgornji del etaže gibljiv da se lahko spusti na spodnjo etažo vagona tako da je omogočeno nakladanje tudi zgornje etaže po celotnem vlaku brez dodatnega premikanja vagonov kar skrajša čas nakladanja in vpliva na končno ceno transporta

Slika 29 Specialni tri osni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Tehnične karakteristike specialnih vagonov namenjenih za prevoz avtomobilov serije raquoLlaquo so navedene v tabeli 3

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dolžina vagona

(m) 2484 2484 2484 2700 2700 2040

Število etaž 2 2 2 1 1 2

Število osi 3 3 3 4 4 4 Nakladalna dolžina (m) 2360 2360 2360 2570 2570 1900 Nakladalna širina (m) 280 280 280 310 310 275 Dovoljena višina naklada na spodnji etaži (m)

175 175 175

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

38

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 42: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Serija vagona Laekkgss Laekkgs Laeks Laas Laabs Laaekkms Dovoljena višina naklada na zgornji etaži (m)

155 155 155

Razmik končnih osi (m) 1700 1700 1700 2269 2269 1480 Razmik med osema (m) 850 850 850 90 ali

469 90 ali 469 54 ali 40

Višina do prve etaže nad GRT (m)

088 088 088

105

105

123

Višina do druge etaže nad GRT (m)

273 273 273 304

Teža vagona (t) 213 2130 2130 258-264

258-263 235

Dovoljena obremenitev (t)

A 200 200 200 190 190 200

B 200 200 200 230 230 200

C 200 200 200 270 270 200 Režim S - A (100 kmh) 200 200 200 190 190 200 Režim S - B C (100 kmh) 200 200 200 230 230 200 Režim SS - ABC do 120 kmh 200 200 200 200

Režim izmenjave RIV RIV RIV RIV RIV RIV

Opomba 1 1 1 1 3 4 1 3 4 1 2

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo

Vir Holding Slovenske železnice 2007 Številke v opombi pomenijo da so v tej seriji tudi vagoni katerih specifičnost je pod številko

1 r ndash Ročna zavora interna oznaka pod serije

2 Razmik med notranjima osema je 4 m od zunanje do prve notranje je 54 m

3 Razmik med notranjima osema je 469 m od zunanje do prve notranje pa 9 m

4 Vagoni z delno poglobljenim podom 124 m višine nad osmi drugje pa z višino poda nad GRT 105 m

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

39

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 43: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA Kontejnerski terminal Ljubljana obsega površino 99250 kvadratnih metrov in je v celoti obdan z žično ograjo Več kot 60 odstotkov območja je varovano z Video nadzorom ali drugimi elektronskimi varnostnimi napravami Na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je možen dostop za cestna vozila skozi glavni vhod z Letališke ceste Intervencijski vhod je opremljen z manjšimi vrati skozi katerega na območje Kontejnerskega terminala Ljubljana vstopajo predvsem vozniki spremljanega oprtnega prometa in železniško premikalno osebje postaje Ljubljana Moste Območje Kontejnerskega terminala Ljubljana je razdeljeno na glavno asfaltno deponijo deponijo za poškodovane ITE stranski deponiji I in II parkirni prostor za cestna tovorna vozila in polprikolice severno asfaltno deponijo ki je namenjena skladiščenju novih osebnih avtomobilov manipulativne površine in dovozne poti ter drugo površino na kateri stojijo upravna zgradba montažno skladišče in delavnica za manjša popravila ITE Teoretična zmogljivost Kontejnerskega terminala Ljubljana za skladiščenje praznih in naloženih ITE znaša 1670 TEU-jev 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminali so odprti za sprejem in odpravo blaga v cestnem in železniškem prometu So v bistvu podaljšek železniškega prometa saj imajo funkcijo čim krajšega prevoza po cesti oziroma tako imenovano funkcijo raquodostave na dom uporabnikalaquo Podobno kot luški terminali je tudi kontejnerski terminal Ljubljana opremljen s portalnimi dvigali mobilnimi kontejnerskimi manipulatorji odprtimi skladiščnimi prostori vozili za notranji transport kontejnerjev dovoznimi potmi za cestna tovorna vozila železniške manipulativne tire parkirne površine za lastna vozila parkirne površine za uporabnike spremljanega oprtnega prometa ter objekte za vse spremljajoče dejavnosti od carine špedicije in inšpekcijskih služb Sekcija za kombinirani promet Ljubljana je pomemben člen v sistemu Slovenskih železnic Cilj vsake delovne organizacije in tudi Kontejnerskega terminala Ljubljana je zagotavljati obstoj v vse hujšem tržnem boju na področju transporta čim boljšo učinkovitost delovanja in zadovoljevanja potreb uporabnikom ter zagotavljati napredek z uvajanjem novih transportnih tehnologij Kot samostojna enota v sistemu Slovenskih železnic Kontejnerski terminal Ljubljana pripravlja letne finančne načrte stroškov organiziranje in uvajanje novega osebja v delo pripravlja letni načrt investicij in investicijskega vzdrževanjapripravlja tehnologijo dela ter po prodajne dejavnosti kot so uresničevanje prodajnih dejavnosti in finančnega poslovanja

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

40

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 44: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Iz organizacijske sheme je razvidna organizacija ki poteka vertikalno od vrha navzdol od Poslovne enote tovorni promet na Sekcijo za kombinirani promet in nato še na ustrezne službe in delovno enoto Kontejnerski terminal Ljubljana

Poslovna enota tovorni promet

Sekcija za kombinirani promet Ljubljana

Splošne in gospodarske naloge Prodaja in proizvodnja

Načrtovanje in kontroling Splošne kadrovske zadeve

DE Kontejnerski terminal Ljubljana

Delovišče Celje Delovišče Maribor

Delovišče Novo mesto

Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana

VirHolding Slovenske železnice 2007

52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA

Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja naslednje storitve

bull Organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu

bull Opravljanje prevozov ITE z železniškimi in cestnimi vozili

bull Prekladanje in skladiščenje praznih in naloženih ITE

bull Pregledi in popravila ITE

bull Konsolidacija blaga v ITE(zbiranje polnjenje prekladanje)

bull Skladiščenje frigo kontejnerjev

bull Železniški prevozi spremljanega kombiniranega transporta

bull Organiziranje in carinjenje ITE

bull Obdelava in dajanje informacij

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

41

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 45: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave

Kontejnerski terminal Ljubljana ima za opravljanje svoje dejavnosti naslednja osnovna sredstva

bull Portalno mostno dvigalo nosilnosti 37 ton

bull Dva kontejnerska manipulatorjanosilnosti 40 ton

bull Viličar ldquoLitostrojlaquonosilnost 5 ton

bull Viličar nosilnosti 12 ton

bull Dva baterijska viličarja ldquoIndosrdquo

bull Tri vlačilce znamke ldquoIvecordquo

bull Eden vlačilec znamke ldquoMANrdquo

bull Tri vlačilca znamke ldquoRabalaquo

bull 18 polprikolic

bull Kompresorske agregate za prečrpavanje sipkega tovora Mostovno dvigalo je bilo zgrajeno in dano v uporabo kontejnerskemu terminalu Ljubljana leta 1983 ko je bil zgrajen tudi sam terminal vendar je bilo treba leta 1999 zamenjati celoten raquospreederlaquo zaradi potreb pri prekladanj zamenljivih tovorišč

Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Mostno dvigalo ima tri možnosti gibanja dvigovanje in spuščanje bremen vožnja mačka in vožnja celega mostu Z mostnim dvigalom obvladujemo pravokotne površine tako da pokriva več kot polovico glavne deponije kontejnerjev Mostno dvigalo se giblje po žerjavni progi v celotni dolžini glavne deponije ki znaša 500 metrov Ima razpon 27 metrov tako da pokriva dva železniško manipulativna tira dve cestno manipulativne površini in tri pozicije za skladiščenje kontejnerjev

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

42

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 46: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Ravnanje z mostnim dvigalom ki ima električni pogon je zelo enostavno Žerjavovodja ima namreč tri komande na osrednjem mostu v pomoč pa so mu še dodatne kontrolne lučke ki kažejo ali je breme pravilno pritrjeno ali ne Prednosti uporabe mostnega dvigala so v največji izkoriščenosti manipulativnih površin v velikih pretovorih učinkih v nizkih stroških uporabe v prilagoditvi v izbiri kontejnerjev in v možnosti pretovora kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Zaradi varnosti je strogo prepovedano zadrževanje oseb pod dvignjenim bremenom

Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4

Vir Holding Slovenske železnice 2007

V Kontejnerskem terminalu Ljubljana sta na razpolago tudi dva kontejnerska manipulatorja znamke Kalmar Manipulatorja se lahko gibljeta po celotni površini glavne deponije Uporabljata se za pretovor kontejnerjev katerih ne doseže mostovno dvigalo večkrat pa tudi za pretovor s cestnih in železniških vozil ter za prevoz in zlaganje kontejnerjev na stranskih deponijah terminala Pravimo jima tudi bočna kontejnerska manipulatorja Videti sta kot cestno vozilo opremljena sta z roko in spreederjem za pretovor kontejnerjev zamenljivih tovorišč in polprikolic Ne smemo pozabiti da morajo biti manipulativne površine kontejnerskega terminala narejene za velike nosilnosti saj znaša osni pritisk kontejnerskega manipulatorja 28 ton na enoto površine

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

43

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 47: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA

Kontejnerski terminal Ljubljana je odprt za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk kombiniranega transporta spremljanega in nespremljnega oprtnega transporta in dostave ITE enot po sistemu raquood vrat do vratlaquo Na istem območju se opravljajo vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom izvozom in tranzitom blaga ter pregledi državnih inšpekcijskih organov (veterinarski sanitarni fito in ostali) Uporabnik storitev mora naročilo za cestni ali železniški prevoz poslati po telefaksu ali pa po elektronski pošti obvesti pa tudi organizatorja kombiniranih prevozov raquoAdria Kombilaquo Naročila morajo vsebovati vse podatke ki so potrebni za nemoten prevoz in morajo biti vedno v pisni obliki Terminal mora o kakršnem koli odstopanju od naročila pravočasno pisno obvestiti naročnika ITE-je naložene z blagom mora naročnik zalivkati drugače je odgovoren za vse posledice Terminal ne odgovarja za izgubo ali odtujitev blaga v ne-zalivkanem ITE-ju ki se ni prevažal s cestnimi tovornimi vozili Kontejnerskega terminala Ljubljana oziroma s prevozniki s katerimi ima terminal sklenjene pogodbe V takšnem primeru terminal obvesti naročnika in po njegovem pisnem nalogu nadene svojo zalivko

2000 Index 2001 Index 2002 Index Prepeljano ton leto 121886 124 116047 132 99703 140

Kapaciteta vozil letoton 98604 87648 71214

Število vozilleto 18 16 13

Povprečna masa vozil vožnja 22 t 22 t 22 t

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

2000 index 2000 index 2000 index

Prepeljano ntkm leto 3876303 127 3416403 126 2766889 125

Kapaciteta vozil letontkm 3056724 2717088 2207634

Število vozilleto 18 16 13 Povprečna pot

vozilokm 31 km 31 km 31 km

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

44

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 48: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Prepeljano ton s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1999 2000 2001 2002

leto

Plan

irano

real

izira

no to

n

Prepeljano tonleto Kapaciteta vozilletoton Število vozilleto

Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili Sekcije za kombinirani promet

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

4500000

5000000

1999 2000 2001 2002

leto

Prep

alja

nore

aliz

irano

ntk

m

Prepeljano ntkmleto Kapaciteta vozilletontkmPovprečna pot vozilkm

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm

Vir Holding Slovenske železnice 2007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

45

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 49: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

6 ZAKLJUČEK Po osamosvojitvi Republika Slovenija še ni ustrezno oblikovala prometne politike ki bi morala slediti spremembam na domačem in evropskem trgu transportnih storitev Prometna politika in dostop do transportnih storitev bi morala biti usklajena s čimer bi dosegli optimalnejšo in učinkovitejšo uporabo vseh transportnih podsistemov ter okolju prijaznejše in bolj racionalne transporte Načrtovanje transporta mora biti integrirano med vse transportne dejavnike z dobro koordinacijo ter informacijsko in komunikacijsko podporo ob upoštevanju transportnih stroškov infrastrukturnih in suprastrukturnih potreb ter vplivov na družbo kot celoto Velik pozitiven učinek pri transportu cestnih vozil predstavlja vse večji prevoz avtomobilov z vlaki od pošiljatelja do končnega prejemnika s ciljem zmanjšanja emisije plinov porabe raznih goriv in maziv V slovenskem prostoru ima kombinirani transport še vedno premajhno veljavo vendar se v zadnjih nekaj letih že opažajo vidni napredki Z uvajanjem kompletnih kontejnerskih vlakov za prevoz avtomobilov in uvajanjem prevoza polprikolic in prikolic od točke A do točke B se vedno bolj uveljavlja načelo raquood vrat do vratlaquo Pri načrtovanju dela je potrebno upoštevati terminske načrte vseh sodelujočih pravilno in številčno načrtovanje kadrov za nemoteno in skladno delo ter finančni načrt 61 OCENA UČINKOV

Geografski položaj Slovenije in s tem v povezavi položaj Slovenskih železnic ter ključnega pristanišča Koper je v primerjavi z mrežami in smermi sosednjih železnic zemljepisno ugodno umeščen Strateška prednost in geografski položaj Slovenije pa še ne zagotavljata da bodo prometni tokovi čez njo tudi v resnici izbrani Sosednje države ki si prizadevajo prevzeti čim več tovora bi lahko z obvoznimi potmi prek svojih ozemelj bistveno poslabšale naš položaj Da bi se izognili takšnemu scenariju je potrebno vlagati v razvoj infrastrukture suprastrukture in kadrov kateri tako ali drugače sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi transporta ter razvoju in modernizaciji terminalov Sedanja organizacija oprtnih vlakov je s tehnološkega stališča dobra saj je hitrost zadovoljiva bilo pa bi vredno razmisliti o vpeljavi dodatnih vlakov v tehniki raquoAlaquo na relaciji Ljubljana-Wells-Ljubljana kjer je povpraševanje zelo veliko Potreba po prevozu oprtnih vlakov se pojavlja tudi na drugih relacijah oziroma proti drugim državam kot so Italija Madžarska Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Velike rezerve transporta se nahajajo v smeri proti jugovzhodni Evropi (Grčija Bolgarija Turčiji) ter v smeri zahodni in severni Evropi 62 POGOJI ZA UVEDBO

V primerjavi z Evropsko unijo je v Sloveniji evidenten precejšnji zaostanek v razvoju oprtnega sistema Veliko pomanjkanje se kaže predvsem v pomanjkanju ustreznega števila železniških specialnih vagonov za prevoz avtomobilov primerne pretovorne mehanizacije opremljenosti terminalov ter cestnega voznega parka

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

46

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 50: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Za izvršitev kompleksnega in zahtevnega prevoza kot je prevoz cestnih vozil po železnici bi bilo nujno potrebno predvsem naslednje

bull Zmanjšati čas nakladanja in razkladanja vagonov

bull Zmanjšati čas čakanja vagonov po naložitvi predvsem zmanjšati oziroma poenostaviti administrativna in kontrolna dela

bull Zagotoviti pravočasno dostavo vagonov za nakladanje

bull Zagotoviti zadostno število vagonov ki se najpogosteje uporabljajo za transport

bull Izboljšati tehnično opremljenost postaj in poskrbeti za dobro komunikacijami med železnico in uporabniki prevoza

Zaradi neučinkovite državne politike so posledice za okolje iz leta v leto večje in vse bolj negotove Vsi moramo prevzeti odgovornost za okoljevarstvene probleme ki jih povzročajo naše dejavnosti Največjo odgovornost bodo morali prevzeti tisti ki se ukvarjajo s transportom in s prometnim dejavnostmi Železniška vlečna vozila v glavnem poganja električna energija ter v manjši meri dizelsko gorivo Vse raziskave vrst transporta narejene doma in po svetu kažejo da je z vidika onesnaženja okolja najprimernejša vrsta transporta ravno železniški transport ki pa se pri nas zaradi drugih vplivov (prometne politike) še vedno malo uveljavlja in koristi Emisija na potniški kilometer (Pkm)

Stopnja zasedenosti CO2 (gPkm) Nox (gPkm)

Hitri vlak 65 48 87

Navadni vlak 44 51 94

Avtomobil Dve osebi 86 145-270

Letalo 71 146 440

Tabela 5 Primerjava emisij glede na vrsto prometa

Vir Luchtverontreiniging en luchtvaart 2007 Po podatkih švicarskega inštituta raquoPrognoslaquo se v prometu porabi 23 vse energije 50 vseh emisij pa odpade na promet Prevoz potnikov in blaga po železnici ima izrazite ekološke prostorske in energetske prednosti in sicer

bull Specifična poraba energije (na enoto opravljenega dela) je na železnici v potniškem prometu 35-krat v tovornem prometu pa kar 87-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Varnost na železnici je povprečno 24-krat večja kot v cestnem prometu

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

47

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 51: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Specifična emisija škodljivih snovi je na železnici v potniškem prometu manjša za 83-krat v tovornem prometu pa celo za 30-krat manjša kot v cestnem prometu

bull Poraba prostora pri enaki propustnosti je na železnici dva do tri krat manjša kot v cestnem transportu

Cestni in letalski transport sta zraven industrije in energetike med največjimi onesnaževalci okolja 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Za uresničevanje zastavljenih ciljev v povečanju prevoza z oprtnimi vlaki ter povečevanje prevoza cestnih vozil po železnici je potrebno izpolniti določene ukrepe brez katerih je težko doseči zastavljene cilje Takšne ukrepe sprejemajo tudi države Evropske Unije večinoma pa se nanašajo na različne spodbude za razvoj železniškega transporta in sicer

bull Ugodna posojila za naložbe v razvoj transporta

bull Neposredna vlaganja v infrastrukturo in suprastrukturo v terminale in prekladalno opremo

bull Izpolnjevati pogoje iz sporazuma AGTC

bull Uvesti enotni informacijski sistem za spremljanje enot v transportu ter med zadrževanjem na ranžirnih postajah in terminalih

bull Prilagoditi politično klimo za vlaganja na železnici Enakopravna ureditev in pogoji poslovanja med cestnim in železniškim transportom bodo prispevali k razvoju kombiniranega sistema transporta ter pokazali vse gospodarske in okoljevarnostne prednosti tega prevoza Zavedati se moramo da je v prihodnjosti potrebno razvijati takšne transportne sisteme in tehnologije ki jih bodo opredeljevale ekološko usmerjene časovno prostorsko in energetsko varčne kakor tudi ekonomsko sprejemljve predpostavke Z odpravo dosedanjega neenakopravnega razvoja transportnih sistemov v Sloveniji bi obenem odpravili ali vsaj zmanjšali tudi negativne posledice ki se izražajo predvsem v

bull Slabem stanju prometnih površin ndash cest

bull Zastojih na cestnih mejnih prehodih

bull Prevelikem številu žrtev v cestnem prometu (80 prometnih nesreč povzročijo vozniki tovornjakov)

bull Premajhni povprečni potovalni hitrosti

bull Škodljivim vplivom cestnega prometa na okolje in zdravlje ljudi

bull Vplivom slabe kvalitete cestnega prometa na turizem

bull Visokemu deležu prevoznih stroškov v strukturi cene proizvoda

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

48

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 52: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

bull Velikemu odlivu domačega tovora (uvoz-izvoz) na druge (tuje) luke in prometnice

bull Nezmožnosti sprejemanja realnega in potencionalnega tranzitnega tovora itd

Navedene pomankljivosti bi morale biti prioritetni razlogi za preusmeritev prometne politike saj je znano rdquoda sodoben transportni sistem bistveno vpliva na družbeni produkt oziroma standard družberdquo

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

49

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 53: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

LITERATURA IN VIRI Knjige Verlič P Kodifikacija oprtnega sistema na Slovenskih železnicah Prometni

institut Ljubljana 1992 Kolenc J Organizacija cestnega prometa Fakulteta za pomorstvo in promet

1998 dr Perišić R Suvremene tehnologije transporta Beograd 1990 Lazić M Raziskava možnosti razvoja oprtnega sistema Skripte Skripta predavanj Kek J Organizacija železniškega prometa Kranj 2006 Skripta predavanj Vidic M Prometni sistemi Kranj 2006 Spletne strani httpwwwslovenskezeleznicesi 10042007

httpwwwhrvatskeželjeznicehr 10042007

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

50

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 54: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO SLIK Slika 1 Geografski položaj Slovenije in panevropski koridorji helliphelliphelliphelliphellip6 Slika 2 Oprtni vlak helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11Slika 3 Dvoosni vagon serije K helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 4 Vagon serije R helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 5 Vagon serije S helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip12Slika 6 Spremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13 Slika 7 Tehnika B ndash prevoz nedvižnih polprikolic na vagonih s s spuščenim podom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip15 Slika 8 Nespremljani oprtni transport helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16 Slika 9 Zamenljivo tovorišče helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18 Slika 10 Kodifikacijska tablica na polpriklopnikih za oprtni prevoz helliphelliphellip20 Slika 11 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu s previsnimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip21 Slika 12 Tehnične značilnosti polpriklopnikov pri prevozu z žepastimi vagoni helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22 Slika 13 Kodifikacijska tablica na zamenljivih zabojnikih helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip23 Slika 14 Nakladalni profil SŽ -1 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 15 Nakladalni profil SŽ -2 helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip26 Slika 16 Nakladalni profil GA GB helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27 Slika 17 Oznake na vagonih za kombinirani transport 28 Slika 18 Oznake na vagonih za zamenljive transportne enote helliphelliphelliphellip29 Slika 19 Oznake za prevoz na žepastih vagonih helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30 Slika 20 Oznake na vagonih za prevoz zamenljivih zabojnikov helliphelliphellip31 Slika 21 Znaki na vagonih kombiniranega transporta helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32 Slika 22 Vagon za prevoz avtomobilov helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33 Slika 23 Vagon naložen z osebnimi vozili in razmik med njimi 34 Slika 24 Položaj prehodnih mostičkov pri vagonih tipa Laaes in Laaershellip35 Slika 25 Način zavarovanja cestnega vozila helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 26 Način zavarovanja cestnega vozila na vagonih tipov Laaes

Laadrs in Laaers helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip36 Slika 27 Način zavarovanja vozil kadar le tega ni možno zavreti helliphelliphellip37 Slika 28 Zagozda s kotom helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip37 Slika 29 Specialni triosni dvo-etažni plato vagon za prevoz avtomobilov38 Slika 30 Organigram Sekcije za kombinirani promet Ljubljana 41 Slika 31 Mostno dvigalo znamke Mostovna tip ECD 37 helliphelliphelliphelliphelliphelliphellip42Slika 32 Kontejnerski manipulator znamke Kalmar tipa DC 4560 RC4 43

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

51

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 55: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KAZALO TABEL Tabela 1 Kategorije zamenljivih tovorišč helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

Tabela 2 Zavarovanje zabojnikov proti prevrnitvi zaradi delovanja vetra hellip25

Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov Tipa raquoLlaquohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip38-39

Tabela 4 Prepeljano število ton blaga s cestnimi vozili KT Ljubljana helliphelliphellip44

Tabela 5 Prepeljano ntkm s cestnimi tovornimi vozili KT Ljubljana helliphelliphelliphellip44

Tabela 6 Primerjava emisij glede na vrsto prometa helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

KAZALO GRAFOV Graf 1 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi tonami 45

Graf 2 Primerjava med kapaciteto vozil in prepeljanimi ntkm helliphelliphelliphelliphellip45

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

52

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI
Page 56: TEHNOLOGIJA PREVOZA CESTNIH VOZIL NA SLOVENSKIH … · IZJAVA »Študent Vitomir Đurđević izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom g. Jovana

BampB ndash Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

KRATICE IN AKRONIMI SŽ Slovenske železnice

COTIF Konvencija o mednarodnem prevozu po železnici

TEN Vseevropsko železniško omrežje

HUCKE-PACK

Oprtni sistem (kombinirani prevoz)

SŽ-1 Nakladalni profil

SŽ-2 Nakladalni profil

GAGB Nakladalni profil

ntkm Neto tonski kilometri

KT Kontejnerski terminal

AGTC Mednarodni sporazum

ISO 9001 Mednarodni certifikat o kakovosti

ISO 14001 Mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem

ITE Intermodalna transportna enota

ISO Mednarodne organizacije za standardizacijo

CMR Konvencija o pogodbi prevoza blaga po cesti

Vitomir Đurđević Tehnologija prevoza cestnih vozil na Slovenskih železnicah

53

  • 1 UVOD
    • 11 PREDSTAVITEV PROBLEMA
    • 12 PREDSTAVITEV OKOLJA
    • 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
    • 14 METODE DELA
      • 2 ANALIZA TEHNOLOGIJE PREVOZA HUCKE-PACK SISTEMA
        • 21 DOSEDANJI RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA
        • 22 RAZVOJ HUCKE-PACK SISTEMA V SLOVENIJI
          • 221 Vagon serije raquoKlaquo
          • 222 Vagon serije raquoRlaquo
          • 223 Vagon serije raquoSlaquo
            • 23 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoAlaquo
              • 231 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
              • 232 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoAlaquo
                • 24 OPRTNI SISTEM-TEHNOLOGIJA raquoBlaquo
                  • 241 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoBlaquo
                  • 242 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologijeraquoBlaquo
                    • 25 OPRTNI SISTEM -TEHNOLOGIJA raquoClaquo
                      • 251 Prednosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                      • 252 Pomanjkljivosti oprtnega sistema tehnologije raquoClaquo
                          • 3 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE CESTNIH VOZIL
                            • 31 PODATKI KATERE MORA VSEBOVATI TABLICA
                              • 311 Pogoji katere je potrebno izpolniti za prevoz polpriklopnikov
                                • 32 PROFIL PROGE
                                • 33 OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI TRANSPORT
                                  • 4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV TER POGOJI PREVOZA
                                    • 41 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREVOZA AVTOMOBILOV
                                    • 42 POGOJI KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                      • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                        • 43 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VAGONOV ZA PREVOZ CESTNIH VOZIL
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                          • Tabela 3 Tehnične značilnosti specialnih vagonov za prevoz avtomobilov tipa raquoLlaquo
                                          • Vir Holding Slovenske železnice 2007
                                              • 5 KONTEJNERSKI TERMINAL LJUBLJANA
                                                • 51 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                • 52 DEJAVNOST KONTEJNERSKEGA TERMINALA
                                                  • 521 Prekladalna mehanizacija vozila polprikolice tiri in naprave
                                                    • 522 NALOGE KONTEJNERSKEGA TERMINALA LJUBLJANA
                                                      • 6 ZAKLJUČEK
                                                        • 61 OCENA UČINKOV
                                                        • 62 POGOJI ZA UVEDBO
                                                        • 63 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
                                                          • LITERATURA IN VIRI
                                                          • KAZALO SLIK
                                                          • KAZALO TABEL
                                                          • KAZALO GRAFOV
                                                          • KRATICE IN AKRONIMI