Tekst Kostnica

ANATOMSKA SEKCIJA RIBE KOSTNICE

1

VAJA: TELESNA ZGRADBA RIB KOSTNIC Telesno zgradbo ribe si ogledamo na anatomski sekciji ribe šarenke!

Sledimo opisu v spodnjem tekstu.

Najprej si ogledamo:

zunanjo morfologijo,

nato notranjost ust in žrela,

sledi odprtje telesne votline in ogled prebavnega trakta,gonad, izločal in srca,

čisto na koncu sekcije izoliramo možgane in si ogledamo skelet!

1. ZUNANJA MORFOLOGIJA

Pozorni smo na:

obliko telesa, namestitev in število plavuti, namestitev ust, na škrge in operkulum, nosnici,

veke, oko, bočno linijo, zgradbo lusk.

Telo rib sestavljajo glava, trup in rep (sl. 2-1A). Oblika telesa je lahko vretenasta, ovalna, stoţčasta, kačasta, ..

Plavuti so najznačilnejši organ ribjega telesa, ki so potrebne za vzdrţevanje lege telesa in krmarjenje. Večina rib

ima 1 par prsnih plavuti in 1 par trebušnih plavuti, neparne pa so hrbtna, repna in podrepna plavut.

Hrbtna plavut – enodelna ali dvodelna, plavutnice so mehke ali trde.

Repna plavut - pri večini kostnic je repna plavut navzven somerna ali homocerkna. Repna plavut je lahko

značilno oblikovana (zaobljena, kopjasta, ravna, škarjasta, rahlo ali močno vbočena), po njeni obliki lahko

sklepamo kakšen plavalec je riba. Nesomerna ali heterocerkna (npr. morski psi), hrbtenica se konča v zgornji

plavutni krpi.

Predrepna plavut – pri ribah z notranjo oploditvijo je preoblikovana v paritveni organ t. i. gonopodium.

Adipozna plavut ali tolščenka – značilna za predstavnike iz druţine postrvi, leţi med hrbtno in repno plavutjo

(sl. 2-1B).

A

B

Slika 2- 1. Oblika telesa in namestitev plavuti.


2

Usta. Velikost, oblika in lega ust je odvisna od načina prehrane (sl. 2-2). Pri naših sladkovodnih ribah zasledimo

tri osnovne položaje ust:

končna ali terminalna usta (postrvi);

podstojna ali subterminalna (mrene, podusti; pobirajo hrano po tleh, strgajo hrano po kamenju);

nadstojna ali supraterminalna (sabljevec; pobirajo hrano s površine).

Usta so lahko rahlo nadstojna (zelenika), rahlo podstojna (platnica).

Slika 2-2. Poloţaj ust.

Nosnici sta parni in se slepo končujeta z vohalnima (olfaktornima) vrečkama. V vrečkah je vohalni ali olfaktorni

epitel.

Oči so pri različnih vrstah različno velike, odvisno od načina ţivljenja in od načina prehranjevanja. Oko je brez

vek in spredaj, kjer leţi leča sploščeno. Leča je okrogla in leţi blizu roţenice. Oko je prilagojeno za gledanje na

blizu (1m), za gledanje na daleč premaknejo lečo bliţe mreţnici (m. retractor lentis). Oblika leče se ne

spreminja.

Razvitost čutil je v tesni zvezi z vodnim okoljem, v katerem ţivijo. Oči so pomembno čutilo, vendar močno

omejeno s prosojnostjo vode. Veliko večji pomen imajo kemoreceptorji in mehanoreceptorji. Kemoreceptorji so

pri ribah tudi v koţi in na brkih. Mehanoreceptorji so del sistema bočne linije, ki je eden najpomembnejših

čutilnih sistemov pri ribah. Na glavi poteka v več linijah na trupa pa je ena linija. Kanal je napolnjen z vodo in

vključuje mehanoreceptorje (nevromasti). Preko por v luskah je kanal povezan z okolno vodo. Glej histološki

preparat!

Luske. So koščene in prekrite z epidermisom. Luske modernih kostnic so bodisi cikloidne luske (npr. postrv,

klen) in/ali ktenoidne luske (npr. ostriţ). Nekatere vrste (npr. somič) so brez lusk.

Ribe rastejo vse ţivljenje. Ker luske rastejo skupaj z ribo, nastajajo prirastki, vidni kot koncentrični krogi ali

cirkuli. Cirkule zdruţujemo v skupine ali letnice (anule). Ena letnica so vsi cirkuli, ki zrastejo v enem letu. Po

letnicah na luskah lahko ugotovimo starost rib. Določanje starosti je zaneslivejše po otolitih.


3

2. USTA

Oglej si namestitev zob v ustih! Glej tudi preparirano glavo sulca!

Zobje so grajeni enako kot plakoidne luske pri hrustančnicah (homologija). Nameščeni so na številnih kosteh

glave (sl. 2-3):

na zgornji čeljusti (premaksila, maksila),

na ralu ali vomerski kosti, na nebnici ali palatinumu, na krilnici ali pterigoidu in parasfenoidu.

na spodnji čeljusti

na jeziku (glosohialni zobje) in med škrgami (bazibranhialni).

Zobje so vršni ali akrodontni.

Za krapovce so značilni goltni zobje na reduciranem petem škrţnem loku in so lahko v eni ali več vrstah. Z

njimi ribe drobijo hrano.

V ustih je slabo razvit negibljiv primarni jezik.

Slika 2-3. Diagram namestitve zob

Slika 2-4. Ustna votlina in ţrelo.

3. ŽRELO IN RESPIRATORNI SISTEM

Prereži ventromediano povezavo opercularnih membran, da izpostaviš ustno-žrelno votlino!

Preštej škržne loke in reže! Koliko jih je?

Žrelo (sl. 2-4). Ţrelo ima pomembno dihalno vlogo, hkrati tu poteka prehranjevalna pot. V ţrelu so škržni loki s

škrgami. Med loki so škržne reže, ki se odpirajo v skupno škrţno votlino, ki jo prekriva škrţni poklopec

(operculum). Poklopec je koščena guba, ki izrašča iz hioidnega loka (=II. visceralni lok). Peti škrţni lok je

zakrnel ali pa spremenjen. Pri krapovcih so na petem škrţnem loku goltni zobje. Škrţni loki so lahko opremljeni

s škrţnimi grabljami oz. trni, ki molijo v ţrelo (sl. 2-4).

Izstriži škržni lok s škržnimi listči, ga prestavi v petrijevko z vodo poglej pod stereolupo.

Nariši!


4

2. PREBAVNI TRAKT

Zareži v telesno steno od analne odprtine do ramenskega obroča, nato naredi še prečne reze,

da si boš laže ogledal notranje organe. Telesno steno odreži.

Najprej si oglej notranje organe od strani, šele nato se loti prepoznavanja posameznih

odsekov prebavne cevi. Poišči tudi jetra, pankreas in vranico. Prebavno cev z akcesornimi

žlezami izreži in prestavi v petrijevko.

Ne spreglej transverzalnega septuma, ki predeljuje perikardialno in pleuroperitonealno

votlino.

Bodi pozoren na pilorične cekume in plavalni mehur.

Prebavna cev. Zgradba in oblika prebavnega trakta je prilagojena različnim načinom prehrane. Prilagoditve se

kaţejo v obliki, velikosti in namestitvi ust, v namestitvi zob ter v zgradbi poţiralnika, ţelodca in črevesja.

Nariši prebavno cev!

Slika 2-5. Primerjava prebavne cevi rib.

E, poţiralnik, P, pilorični sfinkter; PC, pilorični cekumi; Ţ, ţelodec.

Ustno-ţrelna votlina se nadaljuje v kratek mišičast požiralnik, ki ima predvsem transportno vlogo. Želodec je

lahko cevast, vrečast ali v obliki črke U (sl. 2-5). Nekatere vrste rib so lahko brez ţelodca.

Črevo pri ribojedih ribah je kratko, pri rastlinojedih je daljše (sl. 2-5). Pri nekaterih predstavnikih npr. iz druţine

postrvi, so na meji med ţelodcem in dvanajstnikom pilorični izrastki (pilorični cekumi) (sl. 2-5). Njihovo

število je vrstno specifično. Imajo prebavno in absorpcijsko vlogo.

Jetra so velika, svetlo rjave do rjavo rdeče barve, leţijo v sprednjem delu trebušne votline in so eno ali dvokrpa.

Prisoten je žolčnik. Ţolč se sprošča v črevo in sluţi pri emulzifikaciji maščob, da so dostopnejše za encime.

Pankreas (ţleza slinavka) je raztresen vzdolţ ţil jetrnega krvnega obtoka, vzdolţ ţolčevoda, pokriva tudi steno

črevesja. Encimi pankreasa se sproščajo po vodu v črevo. Hormoni pankreasa pa v kri, kjer sodelujejo pri

metabolizmu ogljikovih hidratov.


5

Plavalni mehur. Leţi nad prebavilom, retroperitonealno (izven celoma). Je izrastek prebavne cevi in je pri

nekaterih ribah še povezan z njo preko pnevmatičnega voda (npr. krapovci, postrvi) (sl. 2-6). Plavalni mehur je

lahko enodelen (postrvi), ali dvodelen (krapovci).

Vloga plavalnega mehurja:

hidrostatski organ,

sodeluje tudi pri proizvajanju zvoka, deluje kot resonator (ojačanje zvoka). Odstavki plavalnega mehurja

lahko segajo do membranskega labirinta ušesa in vzpodbude tresljaje endolimfe. Pri nekaterih ribah (npr.

krap, som) je plavalni mehur preko Weberjevih koščic (to so odrastki sprednjih vretenc) povezan z

notranjim ušesom (sl. 2-7). Te koščice prenašajo vibracije od plavalnega mehurja do endolimfe v

notranjem ušesu.

Pri nekaterih ribah plavalni mehur sluţi tudi kot dihalni organ.

Slika 2-6. Plavalni mehur.

Slika 2-7. Weberjeve koščice krapovcev.

3. UROGENITALNI SISTEM

Ko odstranimo prebavno cev je urogenitalni sistem bolje viden.

Poiščemo gonade in njihova izvodila. Če je osebek mlad težko ločimo med testise in ovarijem.

Gonade izrežemo in prestavimo v petrijevko in si ogledamo pod stereolupo! Kaj vidiš?

Nariši!

Poiščimo ledvica. Kje ležijo? Ali jih lahko z lahkoto odstranimo?

Testisi večine kostnic so belkasti, lahko so predeljeni. Leţijo bočno vzdolţ plavalnega mehurja (sl. 2-8). Pri

nekaterih skupinah (postrvi) so lahko gladki. Pri večini rib ni urogenitalne povezave, t.j. povezave med izločali

in gonadami. Izvodila se ločeno odpirajo z urinarno oziroma genitalno poro. Urinarna pora leţi za genitalno

poro (sl. 2-8). V nekaterih primerih se izvodilo gonad in sečevod praznita v skupen urogenitalni sinus. Izvodilo

gonad je analogno semenovodu ali ductus deferensu amniotov.


6

Slika 2-8. Urogenitalni sistem samca kostnice, bočno.

Slika 2-9. Ovarij in ledvice kostnic.

Ovariji so vrečasti in votli. Votlina jajčnika se nadaljuje v jajcevod ali ovidukt (sl. 2-9). Jajcevoda se odpirata z

genitalno poro, nameščeno med anusom in urinarno poro (sl. 2-8, 2-9). Ob ovulaciji potujejo jajčeca v

lumenjajčnika in od tu v lumen jajcevoda. Jajčeca imajo veliko rumenjaka (polilecitalno jajce).

Ledvice so podolgovate, in se raztezajo vzdolţ hrbtne strani trebušne votline, retroperitonealno (izven celoma).

Prekriva jih tanek parietalni peritonej. So mesonefričnega tipa, kajti v ledvične tubule se je oblikoval osrednji del

embrionalnega nefrogenega tkiva. Ledvični tubuli se praznijo v parno izvodilo ali primarni sečevod

(mezonefrični vod), vanj se pri kostnicah steka samo urin.

Sečni mehur. Pri večini rib je majhen neparen ali pa dvorogi (sl. 2-11). V mehurju se zadrţijo le neznatne

količine urina.

4. SRCE

Srce si najprej oglej ko je še znotraj perikardialne votline.

Nato srce izprepariraj in prestavi v petrijevko z vodo ter pod stereolupo poišči posamezne

dele srca.

Srce nariši!

Krvožilni sistem je tesno povezan z zgradbo dihalnega sistema in je zato pri vodnih vretenčarjih

drugače zgrajen kot pri kopenskih. Ribe imajo najpreprosteje grajeno srce med vretenčarji. Srce je

nepredeljeno, grajeno iz štirih zaporednih kamric: venoznega sinusa, preddvora, prekata in

arterioznega stožca (sl. 2-13).

Ribe imajo enojen krvni obtok. S telesnimi venami priteka v venski sinus in v preddvor s kisikom revna

kri (venska kri). Kri nato teče v prekat in skozi arteriozni stoţec v ventralno aorto ter od tam v škrge

(aferentne arterije), kjer se obogati s kisikom. S kisikom obogatena kri teče v dorzalno aorto in od tam v

različne dele telesa in se kot venska zopet vrača v srce.


7

Slika 2-10. Srce kostnice, pogled z ventralne strani.


8

5. SKELET KOSTNIC

Skelet si ogledamo nazadnje. Ob koncu sekcije poskušamo odstraniti kožo in mišice in

izpostaviti skelet.

Skelet kostnice si ogledamo tudi na anatomskem preparatu skeleta postrvi!

Pozorni smo na:

zgradbo vretenc,

na namestitev in vrsto reber,

zgradbo plavuti, oplečja in okolčja.

Slika 2-11. Skelet kostnice.

Skelet kostnic je v celoti koščen.

Hrbtenico rib gradijo trupna in repna vretenca. Vretence je dobro osificirano. Centrum je na obeh straneh

vbočen, t.i. amficelno vretence. Na sredini centruma je horda. Med vretenci se razteza porozen hrustancu

podoben material, ki vključuje tkivo horde. Sosednji centrumi in nevralni loki so med seboj povezani z ligamenti

iz kolagenih in elastičnih vlaken, ki omogočajo proţnost hrbtenici (bočno valovanje).

Vezava prvega vretenca in lobanje ni gibljiva, vezava je hrustančna.

Rebra so lahko dorzalna in/ ali ventralna (sl. 2-3). Dorzalna rebra so kratka in se razširjajo lateralno v

horizontalni skeletogeni septum, ki ločuje epaksialne (hrbtne) in hipaksialne (trebušne) mišice. Ventralna rebra

se razvijejo znotraj vezivnih sept ali miosept in molijo ventralno v lateralno telesno steno. Večina rib ima le

ventralna rebra. Morski pes in še nekateri imajo samo dorzalna rebra. Morske podgane (holocephali), skati in

nekatere prave kostnice (npr. morski konjiček) reber nimajo.

Oplečje in prsna plavut. Glavna kost oplečja kostnic je klejtrum (sl. 2-5A). Korakoid in skapula sta običajno

zraščena v korakoskapulo, ki se pripenja na radialia prsne plavuti. Podpore prsni plavuti so dermalni ţarki ali

plavutnice. Skeletni elementi oplečja so dermalni.

Okolčje (sl. 2-5B) je pri večini rib iz parne pelvične plošče. Plošči sta po sredini zrasli in sta opora parni

trebušni plavuti. Skeletni elementi okolčja so iz nadomestne (endohondralne) kosti.

Hrbtne plavuti so podprte podporami ali pterigioforami. Podpore so proksimalne, mediane in distalne.

Proksimalne podpore se razširjajo v mediani skeletogeni septum (t.i. srti) in med nevralne trne, in povezujejo

plavut s hrbtenico.


9

6. MOŽGANI KOSTNICE

Ob koncu sekcije odpremo lobanjo z dorzalne strani in si ogledamo možgane. Poišči: :

paren olfaktorni trakt in hemisferi sprednjih možgan, ki sta del sprednjih možgan

ali(telencephalona; sprednji moţgani so odgovorni za voh. Ribe kostnice, ki dobro vohajo imajo tudi večje

sprednje moţgane.

medmožgane ali diencephalon, optična lobula srednjih možgan (mesencephalon), srednji moţgani so odgovorni za vid, učenje in

motorične odgovore. Ribe, ki so slepe imajo manjše srednje moţgane.

male možgane zadnjih možgan (metencephalon); so odgovorni za koordinacijo mišičnih gibov,

mišični tonus in ravnoteţje. Ribe, ki so hitri plavalci imajo običajno male moţgane večje.

ter podaljšano hrbtenjačo (myelencephalon).

Možgane nato previdno izreži in prestavi v petrijevko ter poglej pod stereolupo.

Anatomsko zgradbo možgan si ogledamo tudi na fiksiranem anatomskem preparatu možgan

kostnice. Pomagaj si s spodnjo sliko, poišči označene strukture.

Slika 2-12. Moţgani kostnice z dorzalne in ventralne strani.


10

HISTOLOŠKA ZGRADBA ŠKRG Vzdolţ posameznega škrţnega loka se razširjajo škrţni lističi ali primarne lamele ali. V lamele segajo hrustanci

kot opora, ki izraščajo iz koščenega skeletnega elementa škrţnega loka..V ţrelo molijo iz škrţnega loka škrţne

grablje, ki preprečujejo vstop večjim delcem v škrţno komoro in ščitijo škrge pred mehanskimi poškodbami.

Funkcionalna površina vsake primarne lamele je povečana na račun številnih prečnih, sploščenih gub, t.i.

sekundarnih lamel, ki jih prekriva tanek dihalni epitel, pod epitelom je bogat krvni preplet.

Tok vode skozi škrţne lamele je nasproten toku krvi v kapilarah (protitočen sistem). Parcialni tlak kisika v vodi

tako vedno presega tlak kisika v krvi. Rezultat je povečan izkoristek izmenjave plinov.

Vvsakem škrţnem loku so ţile in branchialne mišic (abduktorjev in adduktorjev), ki premikajo škrţne lističe in s

tem regulirajo pretok vode skozi škrţne lamele.

Slika 2-13. Zgradba škrg na prečnem prerezu

Histološki preparat 4/22: Glava kostnice na prečnem prerezu

Slika 2-14. Škrga kostnice na prečnem prerezu- histološki preparat.

E, epitel; H, hrustanec škrţnih ţarkov v škrţnem lističu; SL, sekundarna lamela; VS, skeletni element škrţnega

loka; Ţ, ţila.

Nariši!


11

HISTOLOŠKA ZGRADBA NEVROMASTA Nevromasti so mehanoreceptorji sistema bočne linije in so specializirani za zaznavanje bliţnjih oscilacij ter

bliţnjih lokalnih premikov vode. So receptorji za hidrodinamično gibanje, omogočajo detekcijo smeri vodnega

toka, odmike, ki jih povzroče stacionarni objekti v vodi ali potencialni predatorji in plen. Razen pri ribah so tudi

pri vseh primarno vodnih vretenčarjih (pri obloustkah, ličinkah dvoţivk in odraslih vodnih dvoţivkah).

Nevromasti so pri kostnicah ugreznjeni v koščene kanale pod koţo. Preko por v luskah komunicirajo z okolno

vodo. Razporejeni so v več linijah na glavi in v eni liniji vzdolţ trupa (pobočnica) (sl. 15).

Slika 2-15. Razporeditev nevromastov na glavi in trupu.

ZGRADBA NEVROMASTA

Nevromast gradijo mehanoreceptorne celice, ki skupaj z opornimi celicami tvorijo čutilni epitel. Čutnice so

sekundarne, nimajo lastnih odstavkov, na bazi čutnic so eferentni in aferentni ţivčni končiči. Čutilne celice

imajo v apikalnem delu čutilne dlačice (sl. 2-16). Periferno nameščeno kinocilijo in stopničasto urejene

stereocilije. Pravimo da so čutnice funkcionalno morfološko orientirane. Čutilne dlačice prekriva ţelatinozna

membrane. Odklon stereocilij v smeri kinocilije izzove depolarizacijo, odklon v obratni smeri pa

hiperpolarizacijo.

Slika 2-16. Čutnice nevromasta.


12

Histološki preparat 4: Glava kostnice na prečne prerezu Na preparatu si ogledamo zgradbo nevromasta v koščenem kanalu pobočnice!

Slika 2-17. Nevromast znotraj koščenega kanala na prečnem prerezu. V koščenem kanalu (B) je prstanu

podobna struktura, osrednji zadebeljeni del prstana gradijo čutnice (njihova jedra so v zgornji polovici epitela) in

oporne celice (OP), njihova jedra so na bazi epitela. Obod prstana je iz tankega epitela. Nevromast je v koščeni

kanal pripet z rahlim vezivom.

Nariši!

Documents

Tekst Kostnica