16 ONA

V sredi šč u

Vzdr žljivostne š portnice, nore ali pogumne

Telo je moje orodjeBla ža Klemen čič , gorska kolesarka, Helena Javornik, maratonka, inAjda Opeka, prav tako kolesarka, so športnice vsaka po svoje. Prvidve sta profesionalki, tretja je, kot pravi sama, rekreativka, čepravje maja letos kot edina ženska slavila na ultramaratonski dirki okoliSlovenije, dolgi 1146 km. Bla ža Klemen čič je na svetovnemprvenstvu v olimpijskem krosu na Š kotskem zasedla deseto mesto,kar je najve č ji slovenski uspeh doslej, Helena Javornik pa je enaredkih atletinj na svetu, ki je državna prvakinja in rekorderka v tekuna razdaljah od 1500 metrov pa vse do maratona. Nedvomnovzdr žijo veliko.

Daniel Liebermann,harvardski antropolog,je pred tremi leti razbil

mit, da je lovekov evolucijski napredekodvisen zgolj od njegove velikostimo ganov. Fosilni ostanki, stari dvamilijona let, so pokazali, da se je lovekpreobrazil iz homo erectusa v dana njegahomo sapiensa zgolj zato, da bi bilvzdr ljivej i. Postal je u inkovitej a ival vlovljenju svojega plena – ni se pregrel takozelo kot njegov dlakavi plen, ki ni ravno posvoji svobodni volji tekal po vro ini. Obtem spoznanju so love ki prednikiugotovili: e preganjajo ival v najve jivro ini, se bo ta zaradi posledicvro inskega udara kaj kmalu sesedla. Takojo je lovek lahko ubil in dru ini ponudilhrano, obogateno s proteini.Njegova ugotovitev je, da je lovekovopove evanje vzdr ljivosti pomagalo priuspe nosti in razvoju vrste. lovek sicer vprintu ne more prehiteti geparda, a bi na

dolge proge v vro ini gotovo zmagal – kotv zgodbi o zajcu in elvi, pravi. Ajda,Helena in Bla a najbr ne premi ljujejo oevoluciji, ko se odpravijo na tekmo, a jevendar zanimivo vedeti, zakaj po nejo, karpo nejo.Mnenja o vzdr ljivostnem portu se pristrokovnjakih razlikujejo. Mag. Roman

Vodeb, teoretski psihoanalitik, meni, daimajo mi i no vztrajanje in enkratnieksplozivni napori fali no simbolnostrukturo ter da je oboje mo ka domena:»Estetika gibanja in lepota telesa pa stakarakterno narcisti ni enski kategoriji.Zmerni in rekreativni tek lahko tudi zamo ke in enske pomeni zasvojenost, kiima v ozadju spet simbolne procese –denimo kroni no be anje pred ne im ali pakroni no simbolno preganjanje oziromalovljenje imaginarnega in stalnoizmikajo ega se cilja.«Dr. Andrej Perko, psiholog, ki vodi svojeterapevtske skupine, pojmuje tek kot enegaod sredstev na poti samouresni evanja:» lovek, ki si na dan vzame eno uro zase,tj. za tek, lahko v tem asu marsikajdomisli, razmisli, dokon a oziroma se tudipopolnoma odklopi. To je nedvomnonajbolj a antistresna dejavnost, kar si jihlahko zamislite. Za ljudi, ki so bili v stiski,je tak no samodokazovanje zelo pozitivno,z njo rasteta samozavest, ob utek, dazmore , eprav si doslej morda na velikoivljenjskih podro jih pogrnil. V

premagovanje lenobe je treba vlo iti velikonapora, sam sebi dokazuje , da zmore , stem raste samozavest in lahko na drugihbistvenej ih podro jih bolje deluje ,ustvarja . In tak lovek, veste, tudi ni

Piše: Nika Vistoropski

V središču

Vzdržljivostne športnice, nore ali pogumne

17ONA

zoprn. Kdor 'tvega' vsak dan uro asa zase,ni tako nor, da bi si nato uni il dan.«

OKOLI SLOVENIJEAjda Opeka se je maja letos odpravila na1146 km dolgo ultramaratonsko dirko okoliSlovenije (DOS), bila je edina Slovenka inedina predstavnica sploh. Progo z ve kotdeset tiso metri nadmorske vi ine jepremagala v 62 urah in 17 minutah ter bilaskupno tirinajsta. Vsega skupaj je spalasamo 55 minut. »Na tekmo se nisemposebej pripravljala,« za ne pripovedovatiAjda. »Naredila sem samo tri dalj etreninge in ve kilometrov. Obi ajnoprevozim na leto 3000 km, letos pa sem jihe do konca avgusta 4000. Na DOS sem se

odpravila z vpra anjem: se da zdr ati, semsposobna ali ne? Moj cilj je bil tekmodokon ati in ne prevo en as.«

port obo uje in brez kolesa skorajda ne bimogla iveti. Na osnovni oli pou ujematematiko in tehniko, kar pomeni, da ji jeport »le« hobi: »Treniram, kolikor

utegnem, ne vsak dan. Lahko je tudidvakrat na teden. Ne delam prog, dalj ih od300 km.«O svojem dose ku govori, kot da je nekajpopolnoma naravnega. »Nimam ob utka,da sem trpela,« se zasmeji Ajda. »Bolj jetrpela ekipa, ki ni hotela spati. Jaz sem vsajgonila. Vseskozi sem u ivala. Sicer so meza eli boleti kolena in gle enj, a to je edruga zgodba.«V 62 urah je spala manj kot trikrat po 20minut. Kolesarji, ki so prevozili RAAM(Race across America), tekmo, ki je sicertirikrat dalj a kot DOS, so ji govorili, da je

najhuje ravno zaspati, ker se je e te jezbuditi, vendar Ajda teh te av ni imela,gnala jo jo elja dokon ati zadano.»Sicer pa je dogodke z DOS res te koopisati z besedami,« zavzdihne Ajda. »Toje enkratno do ivetje in verjetnoneponovljivo. K temu, da smo pri li docilja, so seveda poleg moje odli ne ekipeogromno pripomogli tudi prijatelji, znanci,sosedje, sodelavci, klubski kolegi,organizatorji, lani drugih ekip, ki sodejansko dihali z mano, nam po iljalispodbudna sms-sporo ila, klicali, dajalikoristne napotke, me spremljali in e in e.Niti za trenutek nisem pomislila, da sem napoti v neznano sama, in to je bila zame resnajve ja motivacija.«Fo

to:R

euters/dok

umen

tacija

Dela

18 ONA

Psiholog dr. Andrej Perko meni, da lovek ivi za to,da si postavlja edalje ve je cilje: »Ko z lahkotoprete e 21 km, ti ta razdalja ni ve izziv. Ho e 42,pa zato e nisi nor. In ne mazohist. Vsako letoprete em 75-kilometrski supermaraton iz Celja doLogarske doline in mislim, da sem popolnomanormalen. Morda me drugi ne vidijo tako, a elovek redno te e, to ne bi smel biti problem. e si

ne postavlja izzivov, iz tebe ne bo ni . Popolnomanormalno se mi zdi, da si ljudje postavljajo cilje.Veste, lovek zdr i marsikaj. Veliko zado enje je,da si zmo en iti prek svojih meja, tudi telesnih.Povsod presegamo svoje meje, saj smo navsezadnjetranscendentna bitja.«Ajda Opeka nerada govori o prihodnjih ciljih.»Vsekakor si elim sodelovati v enski kolesarskiekipi, odpeljati nekaj tekem in izbolj ati ase, mordaodpeljati e kak no ekstremno, 24-urno dirko.RAAM je poglavje zase, so pa to vsekakor bolj sanje– morda si celo elim, da bi sanje tudi ostale. Kdo ve,kaj me v prihodnjih letih e prime, kvalifikacije sicerimam narejene in mi veljajo prihodnja tri leta. Ah,elja ne zmanjka, e manj pa sanj,« se zasmeji Ajda

Opeka.

ZMAGOVALKA CICIBANKABla a Klemen i , ki je prej nji teden v krosuzmagala v finalu pokala Beneluksa, se spominja, daje e v osnovni oli vsak dan trenirala, ez vikendepa hodila na tekme: »Nikoli nisem imela ob utka, dami esar koli primanjkuje. port mi je ve ino asapomenil skorajda ve kot ola.«Prvi je okusila zmago v plezanju, ki ga je trenirala,preden se je popolnoma posvetila gorskemukolesarstvu. »Prvo bitko v plezanju sem zmagala, kosem bila stara enajst let in sem bila e pri cicibankah.Zmeraj mi je bilo fino zmagati, nikoli pa iti nastopni ke ali dati kak en intervju,« pove skromno.Kot gorska kolesarka nastopa v dveh disciplinah,cross countryju (olimpijska disciplina) – trajapribli no dve uri – ter v maratonu, ki traja pribli noest ur. Svoj prvi maraton je odpeljala pred tremi leti.

»Presene ena sem bila nad medaljo, ki sem jodobila, eprav je nisem pri akovala,« pripovedujeBla a. »Gotovo so bili tudi te ki trenutki. Dvakratsem e elela odstopiti, a sem z novim trenerjem inklubom nadaljevala. Eden od te kih trenutkov je bilagotovo tekma okoli Gardskega jezera, ko sem pri lado cilja s skoraj uro zaostanka. Vmes sem hotelaodnehati, a kar tako sredi gozda res nisem imela kamiti. Osebne krize se pojavijo tako na treningu kot nadirki. Velikokrat se zaradi fizi nega naporavpra am, zakaj to sploh po nem, a se nato zavem, daje to tako moj hobi kot slu ba. Delam, v emeru ivam. Saj se ti v asih ne da, pa pride de in ne biel, a vztrajam.«

Na vpra anje, zakaj trenira, pove, da razlog ti i vdobrih rezultatih in tem, da je gorsko kolesarstvopostalo njen poklic. Trenira vsak dan. V prihodnostiima e velike cilje. Rada bi bila svetovna prvakinja vmaratonu, v krosu pa si eli olimpijske medalje.

MAZOHIZEM ALI PRESEŽEK?»Vzdr ljivostni porti so v izhodi u mazohisti nostrukturirani,« meni mag. Vodeb. »To pomeni, daportniki do ivljajo dolo eno ugodje, e trpijo v dljeasa trajajo em naporu. To, da Slovence kar nekako

arhetipsko vle e k mazohisti nemu trpljenju, se eve. Nismo klasi ni u iva i, prej klasi ni mazohisti:nismo sre ni, e ne trpimo. Za mazohizem se ve, daje vase obrnjen sadizem oziroma agresivnost.«Slovenci naj bi imeli celo o itno kolektivno te njo,da kaznujemo sami sebe za domnevne grehe.Mazohisti no trpljenje naj bi bilo nezavednomotivirano. eprav to ne velja za vse, ima velikoSlovencev vendarle neke samokaznovalne scenarije.S tem se nikakor ne strinja dr. Perko, ki celo meni, das psihodinamskimi razlagami vedenja ljudi pogostoposegamo tudi na vpra ljiva podro ja: »Dvomim otako enopomenskih razlagah. Analiza dejanj drugihljudi je lahko tudi za lase privle ena. Vzdr ljivostnianaerobni port je nedvomno koristen za loveka,seveda pa je vpra anje, kaj in kako. Je to sredstvo alicilj? Seveda je vrhunski port lahko nora stvar. Alipa tudi ne. Vzdr ljivostni porti so lahko delzdravega ivljenja, nekaj, kar loveku daje, da nadrugih podro jih polnokrvno deluje. In to je dobro.«

VODI ME MATERINO TRPLJENJEHelena Javornik e skoraj petnajst let zastopaSlovenijo po svetu. Maraton kot vzdr ljivostni portji pomeni veliko: »Ko sem se odlo ila zanj, sempo asi spoznala, da moje tekmovalne discipline nezmore ravno vsak, ki se spomni, da bo tekel. To semi zdi normalno. Tekma Matica Osovnikarja trajapribli no deset sekund in takrat da vse od sebe, jazpa moram svojo mo razporediti in vedeti, vkolikozmorem, da lahko zdr im dobri dve uri in pol.Zadovoljstvo, da si premagal 42 km in pri el na cilj,eprav morda nisi zmagal, je nekaj popolnoma

drugega, kot e tvoja tekma traja le nekaj sekund.Ve kot dveurno garanje gotovo prina a druga neob utke. Tiso petsto metrov lahko prete e vsak,maratona pa ne.«Njeno telo je njen poklic, njeno orodje. In e eli, daji e naprej dobro slu i, mora, kot pravi, vanj tudiveliko vlagati. Je portnica, ki ve, kaj ho e. Ni ena odtistih, ki bi za ela trenirati e v otro tvu, temve se jes portom za ela ukvarjati razmeroma pozno – ko seje lahko sama vzdr evala in je e hodila v slu bo.»Ko sem za ela vlagati vase, sem bila zelodisciplinirana in elela dati svoj maksimum,«pripoveduje Javornikova. »Dana nji otroci ne utijo

Mag. RomanVodeb:Zmeren rekreativnitek ima lahko vozadju simbolneprocese, denimokroni č no be žanjepred ne č im ali pakroni č no simbolnopreganjanjeoziroma lovljenjeimaginarnega instalnoizmikajo č ega secilja.

Dr. Andrej Perko:Vsako letoprete č em75-kilometrskisupermaraton izCelja do Logarskedoline in mislim, dasem popolnomanormalen. Mordame drugi ne vidijotako, a č e č lovekredno teč e,potem to ne bismel biti problem.

Foto:Igo

rMod

ic/dok

umen

tacija

Dela

Foto:M

avric

Pivk/dok

umen

tacija

Dela

19ONA

obveznosti, da je nekdo nekaj naredil zanje ter da semorajo zato oddol iti in se izkazati. Med prvimmaratonom sem videla bele mi ke. A sem sigovorila: e je mama tako zelo trpela, potem tudi jazzmorem. Do ivljanje moje mame, ki je umrla zamultiplo sklerozo, je bilo vedno moj zagon, kajti nina svetu ne more biti tako hudo kot umiranje, ne dabi lahko pomagal. Kdor podobnega ne do ivi, tegane more uporabiti za svoje dobro na takih tekmah.«Njen tekmovalni maratonski nastop obi ajno trajaslabi dve uri in pol in tedaj so njene misli usmerjenena tekmo: »Druga e je, ko treniram. Takrat nisemosredoto ena samo na kon ni rezultat, temve tudipremi ljujem, poslu am pti je petje v gozdu, dobimtoliko idej, kot jih sicer nikoli ne bi. Sem teka ica, kiredkokdaj izstopi. e pri kak nih 35 km nastanekriza, si mislim: teh sedem kilometrov bomprebrodila, pa e se moram plaziti po vseh tirih. Vsine razmi ljajo tako.«Na vpra anje, ali obstajajo razlike med maratonkamiin maratonci, odgovori: »Mo ki se lahko posvetijosamo eni tekmi in drugih te av nimajo. ensko teloje druga no, morda smo pripravljene ve garati.Mislim celo, da nismo tako zelo ob utljive kot mo kiter da je med nami manj odstopov.«Tek je iz istega veselja prerasel v isto delovnoobveznost: »Sosedje se velikokrat udijo, zakajte em, kadar de uje. Vsem odgovorim enako: Kode uje, ne greste v slu bo? e eli biti uspe en, nesme ni esar izpustiti. Kot bi gradil hi o in bi tu intam pozabil opeko. Kmalu bi se sesedla.«V otro tvu je bila, pravi, prikraj ana za veliko stvariin je zrasla v socialno ibki dru ini. Njena elja jebila izjemno mo na in elela je iti do konca. Poudari,da je dandanes izjemno te ko »narediti«vzdr ljivostnega portnika: »Srednje- indolgoproga ev v Evropi je edalje manj. OdEvropejcev na svetovnem prvenstvu na 10 km tartamorda eden. Vedeti moramo, da so Afri ani, kiprevladujejo v teh disciplinah, na ravni Evropejcevizpred tridesetih let, v primerjavi z Evropejci danes,ki ne zmorejo niti 500 metrov pe . Govorijo o bolj ihgenskih predispozicijah Afri anov, a mislim, da jeodgovor v na inu ivljenja in razmi ljanja. eAfri anu uspe na nekaj tekmah, je v svoji vasi pravibogata . Pri nas je te ko. Otroci nimajo vemotivacije, ker vse dobijo prehitro.«Seveda lahko vzdr ljivostni porti postanejoobsedenost, zaradi katere ne po ne ni drugega vivljenju, postane odvisnik in zaradi nje trpijo

svojci. A e je sporna le beseda vzdr ati, se moramozavedati, da si v veliko vsakodnevnih situacijahre emo: Potrpi e malo in bo bolje … »Bole ina nismiselna, e je cilj samo rezultat,« meni Perko. »Abrez muje se e evelj ne obuje. ivljenjski uspehinujno vsebujejo tudi napor.«

Helena Javornik:Sosedje se velikokratč udijo, zakaj teč em,kadar de žuje. Vsemodgovorim enako: Kode žuje, ne greste vslu žbo? Č e želi š bitiuspe š en, ne sme šnič esar izpustiti. Kot bigradil hiš o in bi tu in tampozabil opeko. Hi š a bi sekmalu sesedla. Fo

to:T

adej

Rege

nt

Ajda Opeka: Obi č ajno prevozim 3000 km na leto, letos pa sem jih že do koncaavgusta 4000. Na DOS sem se odpravila z vpra š anjem: se da zdr žati, semsposobna ali ne? Moj cilj je bil tekmo dokon č ati in ne prevo ženi č as.

Bla ža Klemen č ič :Nikoli nisem imelaobč utka, da mi č esarkoli primanjkuje. Š portmi je ve č ino č asapomenil skorajda ve čkot š ola. Zmeraj mi jebilo fino zmagati,nikoli pa iti nastopni č ke ali datikak š en intervju.Fo

to:M

iroMajcen

Foto:Jože

Ferko