SLOVENIJA JE PRAVI PARADIŽ, JE

LEPA KOT ŠVICA, TODA CENOVNO UGODNEJŠA, SO

NAVDUŠENI TURISTI. LANI JE SLOVENIJO

OBISKALO 4,9 MILIJONA GOSTOV. SPET BO GNEČA, SE TURISTIČNI DELAVCI

ŽE VESELIJO LETOŠNJEGA

POLETJA. PONEKOD JE

V TOP SEZONI TREBA CELO

DVA DNI PREJ REZERVIRATI MIZO

V RESTAVRACIJI. IN KJE NAJBOLJE

ŽIVIJO OD TURIZMA? ŽE TRETJE

LETO ZAPORED SMO POISKALI TOP

Marja Miličmarja.milic@finance.si

Tudi doma je lepo!

Top 30

slovenskih

turističnih biserov

T E M A Z N A S L O V N I C E22

WWW.MOJEFINANCE.SI

Tudi doma je lepo!

Top 30

slovenskih

turističnih biserov

23

30 SLOVENSKIH TURISTIČNIH OBČIN. GORSKI TROJČEK – BLED, BOVEC, BOHINJ – JE NA VRHU LESTVICE, SLEDITA ANKARAN IN KRANJSKA GORA. NAJVEČJI SKOK JE OPAZITI PRI RADOVLJICI, KJER SI POMAGAJO TUDI Z AVSENIKI. POISKALI SMO POSLOVNE PRILOŽNOSTI V TURIZMU IN PREVERILI MOŽNOST RAZVOJA KRIPTOTURIZMA. VSEKAKOR PA NA LESTVICI NAJDETE TUDI KAKŠNO IDEJO ZA POLETNI ODKLOP. 

Američanka Danielle je navdušena nad slovenski-mi cenami – v primerjavi z New Yorkom se ji zdijo

zelo ugodne. Za spust po jeklenici bi v ZDA plačala od 150 do 200 evrov, pri nas pa četrtino zneska. Madžarka Barbara pa meni, da so slovenske tu-ristične cene primerljive s hrvaškimi in avstrijskimi. Povprečna dnevna po-raba tujega turista v hotelih v poletnih mesecih znaša okoli 120 evrov, v kam-pih skoraj 50, pri tranzitnih turistih, ki jih je tudi največ, pa le 10 evrov na dan.

Vizija Slovenije kot zelene butične de-stinacije za petzvezdična doživetja se usmerja na zahtevnega turista višjega dohodkovnega razreda, kar pomeni priložnost za večje prihodke. »Temu primerno bo treba precej narediti pri razvoju ponudbe,« priznava Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organi-zacije, ki pa jo veseli, da v turizmu pod-jetniške priložnosti išče vse več mladih.

Gneča bo!Letos bo na ulicah slovenskih turističnih mest spet veselo. Turističnim delavcem se smeji. Gneča bo tudi letos, pravijo v en glas. Lani je Slovenijo obiskalo 4,9 milijona gostov, ki so opravili skoraj 13 milijonov prenočitev, kar je v obeh pri-merih za slabo petino več kot predlan-skim. »Glede na rezultate v prvih petih mesecih in ob predpostavki stabilnih geopolitičnih razmer bo tudi letos re-kordno leto,« napoveduje Maja Pak. Zato se te rekorde vsekakor splača izko-ristiti. Pa jih bomo znali?

Top 30V katerih občinah imajo največ koristi od prihoda turistov, smo letos ugotavlja-li že tretje leto zapored. Izmed 212 občin smo izluščili top 30 turističnih biserov. Prvi je letos Bled (lani tretji), drugi Bo-vec (lani četrti), tretji Bohinj (lani drugi). Lanska zmagovalka Kranjska Gora je le-tos pristala na četrtem mestu. »Gre za tipično najbolj obiskane destinacije, ki imajo tudi najbolj prepoznaven imidž, ustrezno razvito turistično infrastruktu-ro, predvsem za stacionarni turizem, ter

so promocijsko najbolj izpostavljene. To so pa tudi najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na vedenje turistov in posledič-no na uspešnost turističnih destinacij,« komentira Emil Juvan, predstojnik ka-tedre za trajnostni razvoj destinacij na fakulteti za turistične študije Turistica. Kako smo to izračunali, pa podrobneje v okviru.

Omenimo še, da je največji skok, kar za 16 mest, na sedmo mesto, do-živela Radovljica, največji upad, za 16 mest, pa Solčava, kjer se lahko po-hvalijo z dvema krajinskima parkoma, Logarsko dolino in Robanovim kotom. Ljubljana je izboljšala uvrstitev za tri mesta, in pristala na 27. mestu. Letos se med top 30 ni uspelo uvrstiti Cerk-ljam na Gorenjskem, Cerknemu, Len-davi ... Novinci pa so Gorje, Postojna, Šmarješke Toplice pa recimo manjše naselje Luče pod pobočjem gore Radu-he v Zgornji Savinjski dolini.

Kje je največji naval?Največ prihodov turistov je bilo lani v prestolnici (840 tisoč), Piranu (535 tisoč) in na Bledu (410 tisoč). Toda da bi ugotovili, katere občine so dejansko odvisne od turizma, in izluščili top 30 turističnih občin med 212 občinami, smo primerjali statistike glede na števi-lo občanov. Trenutno imamo okoli tri turiste na prebivalca, kar je manj kot v večini razvitih turističnih držav, opozar-ja Juvan. Največ prihodov turistov po tem merilu imajo na Bledu, in sicer 52 na enega Blejca. Sledi Kranjska Gora s 47 prihodi na enega Kranjskogorčana. V prestolnici s skoraj 290 tisoč prebival-ci pa le 2,9 gosta na Ljubljančana. »To je sicer precej pristranski podatek, če upoštevamo, da se glavnina prihodov zgodi le v določenem delu leta (pravilo-ma poleti), ko navadno tudi največ do-mačinov odide iz kraja bivanja,« dodaja Juvan.

Je turistov preveč?Lani so na Bledu pozvali domače goste, naj Bled raje obiščejo po sezoni ali pred njo. »Pozdravljamo vse goste, ne more-mo pa preprečiti gneče na cestah,« pra-vi Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled.

T E M A Z N A S L O V N I C E24

Zadnji dve leti se Slovenija omenja tudi kot kriptodestinacija, saj imamo kar nekaj svetovno uspešnih kriptopodjetnikov, postavljen je celo spomenik bitcoinu v Kranju, nastaja pa tudi Bitcoin mesto v BTC Cityju. »Gre za področje, ki ima nekaj pozitivnih učinkov na turizem, saj se Slovenija promovira tudi v 'tem svetu' in gotovo se organizirajo dogodki, ki jih obiskujejo interesenti za kriptosvet. Gre za poslovni turizem,« meni Emil Juvan s fakultete za turistične študije Turistica. Vseeno pa meni, da tako turisti kot ponudniki na kriptoturizem še niso pripravljeni. »Gre za nov koncept, ki je še precej nejasen, in take stvari turistov praviloma ne zanimajo, celo odvračajo jih,« pojasnjuje.

KRIPTOTURIZEM – PRILOŽNOST ALI ŠE NE?

PRESENEČENJE LESTVICE: AVSENIKI POMAGAJO RADOL’CI Radovljica je letošnje presenečenje lestvice. V primerjavi z lani so uvrstitev izboljšali kar za 16 mest in so letos na sedmem mestu. Glede na to, da leži med turistično zelo konkurenčnimi občinami (Bled, Bohinj, Kranjska Gora), smo preverili, kako jim je to uspelo.Radol’ca, kot ji pravijo domačini, ima vsaj tri znamenitosti, ki jih tujci velikokrat prepoznavajo prej kot našo državo – Elan, Avsenike in baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, poudarja Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica.Eden najbolj prepoznavnih »izvoznih artiklov« Slovenije je Slavko Avsenik iz Begunj. Lani se je Radovljica lotila promocije prek Ansambla Saša Avsenika. Na kombiju, s katerim ansambel potuje po Evropi, so podobe

največjih znamenitosti Radovljice. Letos so pripravili tudi koledar s fotografijami članov ansambla na turistično zanimivih krajih (Roblek, Kropa, Brezje, staro mestno jedro Radovljice, ob reki Savi, na letališču Lesce, v Begunjah, ob čebelnjaku, pri Lectarju). 25. junija bosta pohodniški dan in koncert z Ansamblom Saša Avsenika na Robleku. Pomembno vlogo ima tudi Festival Avsenik, v avgustu so na ta račun zasedene vse sobe že za leto 2019. »Avseniki in narodnozabavna glasba so premalo poudarjena značilnost Slovenije, s povezovanjem na nacionalni ravni bi bili lahko učinki še boljši,« meni Nataša Mikelj.Pohvalijo se še s Festivalom čokolade, ki ga je letos obiskalo 50 tisoč ljudi v treh dneh. Omenjajo tudi festival Okusov Radol’ce in butično glasbeno popestritev 36. Festival Radovljica.Očitno so se jim vse te aktivnosti obrestovale in se kažejo tudi v statistiki. Skoraj pri vseh osmih kategorijah, ki jih spremljamo (število sob na občana, število prihodov in prenočitev, pobrane takse ...), dosegajo 50odstotno rast v primerjavi s predlanskim.

»Nikoli ne bi rekli, da je turistov preveč,« pravi Valter Mlekuž, župan Bovca. »Imeli smo izkušnjo, kaj pomeni biti brez turistov, ko se je zaprl glavni hotel. Takrat je bil Bovec mesto strahov in duhov.« In koliko turistov sploh zmore Slovenija? »Prostor za rast in razvoj je še, saj je po kazalnikih turistič-ne razvitosti Slovenija v povprečju regije. Nekatere destinacije so v glavni sezoni precej obremenjene, kar je pričakovano, saj gre za ikone slovenskega turizma,« komentira Pakova. V razvojni strategiji 2017–2025 piše, da je cilj dvigniti število turističnih prihodov na od pet do 5,5 milijona, prenočitev pa na od 16 do 18 milijonov.

Nočemo slovenskega Disneylanda?Več denarja pustijo tisti, ki prenočijo. V povprečju turisti pri nas prespijo 2,5 noči. Vseeno pa to ni ovi-ra za rast ponudbe prenočišč. Na Bledu so opazili, da je v zadnjem času velika rast zasebnih namesti-tev, sami pa večjih investicij ne načrtujejo. »Vseka-kor ne bi bili radi neke vrste Disneyland, ampak bi radi ohranili avtentično okolje. Zato bomo tudi pazili, da število namestitev ne bo preseglo merila, ki ga štejemo za sprejemljivega – ena proti ena – število prebivalcev proti številu namestitev,« opo-zarja Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled.

Največ sob na 100 občanov imajo v Bovcu

(49), Kranjski Gori (40), Solčavi (38), na Bledu (30). V Ljubljani pa je le 1,6 sobe na 100 Ljubljan-čanov. Največ prenočitev na občana so našteli v Kranjski Gori (125), na Bledu (115), v Bovcu (107) in Podčetrtku (102), kjer so med drugim tudi Ter-me Olimia z največjo nastanitveno zmogljivostjo v tej občini. V Ljubljani je le pet prenočitev na občana. Na ravni države pa šest turistov na Slo-venca. To, da ostanejo nekaj dni, ni presene-čenje, meni Juvan: »Slovenija razvija celoletni turizem in zunaj tipično počitniških obdobij tu-risti potujejo za krajši čas, na krajše počitnice za recimo štiri dni.« Je pa vse skupaj odvisno tudi od turista samega. Denimo ruski turist v zdra-viliščih v povprečju ostane devet noči, turisti z oddaljenih trgov pa noč ali dve. Domači turisti so v povprečju prenočili trikrat, tuji pa 2,4-krat, dodaja Pakova.

Lani so tuji turisti ustvarili največ prenočitev v gorskih občinah (31 odstotkov), zdraviliških (18) in obalnih (18) ter v Ljubljani (17). V gorskih občinah (Bled, Bohinj, Bovec, Kranjska Gora ...) je bilo za petino več prenočitev kot predlanskim. »Tam je tudi največ prenočitvenih zmogljivosti, slaba tretjina sob in dobra tretjina ležišč, kar po-meni tudi največje možnosti za najboljše rezulta-te,« komentira Juvan.

WWW.MOJEFINANCE.SI

25

TOP 30 SLOVENSKIH TURISTIČNIH DESTINACIJ V 2017Uvrstitev letos (lani)

Občina 3 vroče zanimivosti

1 (3) Bled blejski otok, blejski grad (ogled 11 EUR na osebo), kremna rezina (4,2 EUR)

2 (4) Bovec slap Boka, slap Virje, spust po Soči (od 45 EUR) in jeklenici (57 EUR)

3 (2) Bohinj žičnica Vogel (16,5 EUR), bohinjski Flyer (18 EUR), ribolov na Bohinjskem jezeru

4 (9) Ankaran Wellness center Adria, družinski park Jumpyland, vodni športi

5 (1)Kranjska Gora

Kekčeva dežela (15 EUR na osebo), poletno sankališče (8/11 EUR), vetrovnik Planica (60 EUR)

6 (8)Rogaška Slatina

zdraviliški dom, pivnica mineralne vode, Gozdni in Ivanov vrelec

7 (23) Radovljica Avseniki, mestno jedro s Čebelarskim muzejem in lectarsko delavnico

8 (5) Piran Tartinijev trg, Poletni festival Piran (22. 7.–5. 8.), mestno obzidje

9 (19) Kobaridslap Kozjak, muzej sirarstva (1,9/2,7 EUR), restavracija Hiša Franko (kuharica Ana Roš)

10 (6) Podčetrtek Terme Olimia, pešpot v Kozjanskem parku, minoritski samostan Olimje

11 (18) Izola park Arrigoni, Simonov zaliv, palača Besenghi degli Ughi

12 (6)Moravske Toplice

Terme 3000, Terme Vivat, Bukovniško jezero

13 (12) Brežice Brežiški festival piva (oktober), grad Bežice, vodovodni stolp Brežice

14 (10) Radencidružinski festival Mačje mesto (22.–24. 6.), Pot med vrelci življenja, Zdravilišče Radenci

15 (/) Luče Hiša Raduha (glamping), snežna jama, cerkev sv. Lovrenca

16 (17) Dobrna Terme Dobrna, gozdna učna pot Dobrna, Dolina mlinov

17 (11) Zreče Terme Zreče, sprehodi po Zreškem Pohorju, odbojka na mivki

18 (14) Laško Festival pivo in cvetje (12.–15. 7.), muzej Laško (3 EUR), Thermana Laško

19 (/) Gorje soteska Vintgar, Napoleonov kamen, Miklavževa pot

20 (21) Jezersko Ovčarski bal (druga nedelja v avgustu), Planšarsko jezero, pastirska jed maslovnik

21 (/) PostojnaMajlont (staro mestno jedro), Postonjska jama (od 1 do 25,8 EUR), Predjamski grad (od 8,3 do 13,8 EUR)

22 (16)Dolenjske Toplice

Dolenjske toplice, Muzej na prostem Baza 20, dvorec Soteska

23 (27) Tolmin Tolminska korita, festivali (recimo Sajeta 3.–8. 7.), Tolminski muzej

24 (15) Veržej Babičev mlin, Čebelarski muzej, doprsni kip Frana Kovačiča

25 (/) Sežana Botanični vrt, spominska soba Srečka Kosovela, Vinakras

26 (/)Šmarješke Toplice

Karlovškova hiša v Šmarjeti, vodnjak v zdraviliškem parku v Šmarjeških Toplicah, ruševine gradu Klevevž

27 (30) Ljubljana Ljubljanski grad, supanje po Ljubljanici, Brko tura (45 EUR)

28 (/) Ljubno muzej s flosarsko zbirko, greben Smrekovec–Komen, Fašunova domačija

29 (13) Solčavacerkev Marije Snežne, tematska pot do Solčavske tise, ekološka turistična kmetija Ramšak

30 (/) Naklo rimski obrambni stolp na Štuclju, pot kulturne dediščine, vožnja s konjsko vprego

Viri: statistični urad, ministrstvo za finance, lastni izračun; zanimivosti občin smo izbrali po lastni presoji, kako smo določili naj turistične bisere, pa v okviru ob tabeli.

2017DESTINACIJA

TURISTIČNANAJ

Pri iskanju TOP 30 slovenskih turističnih občin smo upo števali osem izbranih in sestavljenih kazalnikov, ki so v izračunu imeli enakovredno utež. Da bi lah ko primerjali 212 občin, smo vse podatke preračunali na število njihovih občanov. Kazalniki so: število prihodov in prenočitev turi stov na občana, delež tujih gostov glede na prenočitve, število sob glede na sto občanov, znesek pobrane turistične takse na občana v letu 2017, prispevek občine v pobranih turističnih taksah v vsej državi v letu 2017, letna povprečna rast pobranih taks. Z lestvice smo izločili občine, ki nimajo registriranih sob ali podatkov o prenočitvah oziroma o prejetih turističnih taksah.

Kako smo računali?

Milijoni s pobranimi taksamiVsak turist, ki prespi v hotelu, kampu, tudi prek platforme Airbnb ali Boo-king, mora plačati turistično takso. Lani je bilo na ravni države pobranih 13,5 milijona evrov taks, kar je 14 od-stotkov več kot predlanskim. In kje so jih pobrali največ? Piran vodi z dvema milijonoma evrov pobranih taks, sledi-

ta Ljubljana z 1,6 milijona in Bled z 1,2 milijona evrov. Višina turističnih taks je med občinami različna, odvisna je od višine točk, ki jih določijo občine, in od vrednosti točke, ki jo določi vlada. Prihodnje leto se uvaja še nova taksa – in sicer promocijska, ki bo znašala 25 odstotkov vrednosti turistične takse. Recimo v Ljubljani so s 1. majem dvig-

nili turistično takso z 1,265 evra na še enkrat več – 2,5 evra. Prihodnje leto bodo zaračunali še 0,62 evra promocij-ske takse, to bi skupaj s turistično takso znašalo 3,12 evra.

Največ taks na občana so pobrali v Kranjski Gori (167 na občana), na Ble-du (152), v Bohinju (129), Bovcu (120) in Piranu (118).

2018

T E M A Z N A S L O V N I C E26

Martin, PLETNAR, ŠTUDENT, BLED: »Pletnar sem že tri leta, in odkar delam na Blejskem jezeru, lahko povem, da je vsako leto več turistov. Tudi letos se obeta zelo veliko število turistov. Največkrat se za vožnjo odločijo individualni turisti, na prvem mestu so po mojem mnenju Italijani in Madžari. V enem dnevu s pletno naredim tudi štiri vožnje. Cena vožnje tako kot lani znaša 14 evrov.«

TURISTIČNIM DELAVCEM V TOP TURISTIČNIH KRA-JIH SE ŽE ZDAJ SMEJI, V GLAVNI SEZONI NAMREČ PRIČAKUJEJO GNEČO. CELO TAKŠNO, DA BO TREBA MIZO V RESTA-VRACIJI REZERVIRATI DVA DNI VNAPREJ.

DOBRA NOVICA. GNEČA BO!

BESEDILO: Ksenija Sedej I ksenija.sedej@finance.si

FOTO: Jure Makovec I foto@finance.si  

Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije: »Izbiram kraje različnih nadmorskih višin, predvsem mi je pomembna narava. Na daljše dopuste zadnja leta ne hodim, poskušam vsaj kakšen poletni dan izkoristiti za oddih na morju ali v gorah. Večkrat sem v Rogaški, znanem

zdravilišču in mojem rojstnem kraju.«

Emil Juvan, predstojnik katedre za trajnostni razvoj destinacij na fakulteta za turistične študije Turistica: »Enkrat na leto v gorah in enkrat na morju. Občasno obiščemo slovenske termalne centre, počitnice pa praviloma preživljamo v tujini, ker je to drugačna izkušnja za otroke in starše

in razmere za ‘kulturni in družbeni odklop’ primernejše.«

KJE POČITNIKUJETE IN ZAKAJ?

Turiste povabimo v gozd na safari z jogoTurizem je ena najperspektivnejših in najhitreje rastočih panog. Pa znamo to unovčiti? »Slovenija ima čudovito nara-vo, kar opažajo in hvalijo tudi turisti, a to znamo zelo slabo unovčiti,« ugotavlja Emil Juvan. Meni, da bi bilo treba ustvariti turistična doživetja. »Če turiste vabimo na sprehod ali razisko-vanje gozda, tega ne bomo zaračunali. Če pa to oblikujemo kot doživetje – denimo fotosafari, ki je vodeno in obogateno z drugimi storitvami, denimo piknikom, jogo, učenjem ..., po-tem bodo turisti to tudi plačali in praviloma bili tudi bolj za-dovoljni, saj bodo od izkušnje odnesli več, kot bi sicer,« navaja Juvan kot primer. Slovenija je vseeno dežela s počasnejšim življenjskim ritmom, kot ga imajo države, od koder tuji turisti prihajajo k nam, zato bi se morali osredotočati na programe velnesa, selfnesa, zdravega življenjskega sloga, meni Juvan.

Turisti iščejo aktiven oddih v naravi s poudarkom na ko-lesarjenju in pohodništvu, adrenalinska doživetja, zdraviliške programe in programe dobrega počutja, kulinarične izkušnje. Vse več je zanimanja za glamping (luksuzni kamping) in za zelo nišne produkte, kot so čebelarski turizem, opazovanje ptic in podobno, našteva Maja Pak.

Lestvica top 30 naj vam koristi pri iskanju poslovnih pri-ložnosti in novih doživetij. Pojdite v Luče na kmečki turi-zem, spoznajte Vržej in obiščite Terme Banovci, preverite, kaj ponujajo v Naklem, obiščite Zreče, Laško, Gorje, pojdite v Radol'co, vrzite se v Bohinjsko jezero, plavajte do blejskega otoka, pojdite s kolesom na Vršič, obiščite metal festival v Tol-minu. To poletje uživajte tudi doma!

WWW.MOJEFINANCE.SI

27

Miha Vračun,GOSTILNA SOVDAT, BOVEC: »Mizo v naši gostilni je v glavni sezoni treba rezervirati dva dni vnaprej, tako veliko povpraševanje je. Vrhunec se že začenja in tako bo vse do konca avgusta. Tudi zaslužki gredo skoraj vsako leto za od 10 do 15 odstotkov navzgor. Cene pa se na splošno v Bovcu zvišujejo, od cen stanovanj do cen v restavracijah. Poskušamo ostati v stiku z drugimi turističnimi kraji.«

Zurap Šabani,

SLADOLEDAR, BOHINJ: »Turizem v Bohinju se je začel zelo razvi-

jati z vstopom Slovenije v EU, zdaj pa je neverjeten. Če izhajam iz

obiska turistov med prvomajskimi počitnicami, si lahko obetamo

res dobro sezono, še boljšo kot lani. Tako da smo seveda zelo

zadovoljni tudi z zaslužkom (cena ene kepice je evro, op. a.).

Sladoled si pač v toplejših dneh radi privoščijo vsi, zlasti osvežu-

joče okuse, kot je limona. Je pa opaziti, da je med tednom več

tujcev, med vikendom pa pridejo k nam tudi Slovenci.«

Grega Kavs, SOČA RAFTING, BOVEC: »Junija, julija, avgusta je zelo veliko turistov. Zadnji dve leti pa sta bili najboljši od vseh do zdaj. Za adre-nalinske dogodivščine pri nas se odloči največ Italija-nov, Avstrijcev in Izraelcev. Čeprav ponujamo vse vodne aktivnosti – rafting, zipline, kanjonig, kajak, hidrospeed – se je naš »paradni konj« zamenjal. Pred leti je bil številka ena rafting, zdaj prvo mesto zaseda povpraševanje po spustu po jeklenici, ziplinu. Rafting v glavni sezoni stane 52 evrov, spust po jeklenici (1,5 ure do 2 uri) 59 evrov, kanjoning pa recimo 54 evrov.«

DOBRA NOVICA. GNEČA BO!

T E M A Z N A S L O V N I C E28 T E M A Z N A S L O V N I C E28

Angela in Roger iz Cambridgea, Velika Britanija: »Slovenija postaja pri nas zelo priljubljen turistični cilj – ali greš poleža-vat v Španijo ali pa občudovat naravo v Slovenijo. V Bohinj sva prišla za teden dni in lahko rečem, da je tukaj veliko videti. Hodila sva po svežem zraku, všeč nama je bilo tudi, ker ni bilo tako veliko turistov. Tukaj je seveda ceneje kot pri nas, ampak imajo stvari boljši okus – pivo je pivo, hrana ni plastična. Razmišljala sva, da bi kupila zemljo v Franciji, ampak zdaj, ko vidiva to izjemno naravo in glede na to, kako lepo sva se imela tukaj, je Slovenija prva na seznamu. Veliko potujeva, ampak, sodeč po Bohinju, je Slovenija paradiž!«

Lauren in Bob-bin Bady iz New Yorka, ZDA: »Naša potniška ladja, s katero plujemo po Sredozemlju, se je ustavila tudi v Sloveniji. Iz Kopra sva se z mamo odpravili pogledat Bled, ki so nama ga priporočili. Navdušeni sva. Jezero je čudovi-to, tudi na otoček se bova odpravili. Na žalost mora-va zvečer spet v Koper.«

SLOVENIJA JE PARADIŽ. IN TU BI RADA KUPILA ZEMLJO!TAKO VIDITA NAŠO DRŽAVO BRITANSKA TURISTA ANGELA IN RO-GER, KI SMO JU SREČALI V BOHINJU. TURISTE V TOP TREH TURI-STIČNIH BISERIH – BLEDU, BOVCU IN BOHINJU – SMO SPRAŠEVALI, ZAKAJ DOPUSTUJEJO PRI NAS. NE OMENJAJO LE ČUDOVITE NA-RAVE, AMPAK TUDI PRIJAZNE CENE.

Besedilo: Ksenija Sedej I ksenija.sedej@finance.siFoto: Jure Makovec I foto@finance.si

WWW.MOJEFINANCE.SI

2929

Bae Jang Soo iz Koreje: »V Slovenijo sem prišel v organizirani skupini. Navdušil me je blejski grad. Razgled je čudovit in vse je lepo urejeno. Všeč mi je tudi jezero. Tukaj bomo tri dni.«

Danielle iz New Yorka, ZDA: »V Slovenijo sem priš-la s skupino sošolcev, saj je to naš zaključni izlet ob koncu študija. Organiziral ga je prijatelj, ki ima dekle iz Slovenije. Najprej smo bili na Bledu, zdaj pa smo prišli za dva dni v Bovec. Pot nadaljujemo v Italijo. Najboljša stvar, ki sem jo počela v Bovcu, je spust po jeklenici, zipline – to mora poskusiti vsak. Navdušilo pa je me tudi pivo; za ceno ne vem, nisem plačala. (smeh) Se mi pa tukaj zdi vse zelo poceni v primerjavi z New Yorkom – za spust po jeklenici bi v Ameriki plačala od 150 do 200 evrov, tukaj pa stane četrtino tega zneska.«

David in Stefanie iz Londona, Velika Britanija: »Veliko na-jinih prijateljev je že obiskalo Bohinj, tako da sva v Slovenijo prišla po priporoči-lu. Tukaj bova pet dni, v Bohinj pa sva prišla samo za to popoldne. Izposodila sva si gorsko kolo, ker je to odlična možnost, da sva si ogledala kraj. Cene so tukaj zelo zelo prijazne, če jih primer jam s cenami v Londonu, pivo je tukaj približno dvakrat cenejše.«

Sirisha, Velika Britanija: »V Slovenijo smo prišli, ker radi potujemo po Evropi. Pred tem smo bili že v

Avstriji in Švici. Zato smo se tokrat odločili priti za teden dni v Kranjsko Goro, ki je dobro izhodišče

tudi za Bovec. V Bovcu smo se ustavili za nekaj ur, da smo si ogledali kraj in pojedli zelo dobro kosilo.

Cene so glede na Švico nižje. Gore, reke, nara-va – vse to, kar me je osupnilo, pa imate prav tako

čudovito kot oni.«

Barbara iz madžar-skega mesta Győr: »V Bovcu sem bila že pred desetimi leti, ampak pozimi. Želela sem videti Bovec tudi v toplejšem času, in to na motorju. S fantom sva se odločila, da bo Bovec najina ‘baza’ štiri noči, vsak dan pa bova šla na izlet po Triglavskem narodnem parku. Cene pa bi čisto po občutku lahko primerjala denimo s cenami v Avstriji in na Hrvaškem.«