Temelji ekonomije -

Embed Size (px)

Citation preview

ETIMOLOKI, IZVORNI POMEN BESEDE EKONOMIJAOIKOS - hia, dom NOMOS - zakon = pravila o hinem gospodarjenju = pravila o upravljanju z gospodinjstvom S IM SE UKVARJA EKONOMIJA KOT ZNANOST? z opisovanjem z analiziranjem razlinih ekonomskih procesov s povezovanjem preuuje probleme potronje zaposlovanja produkcije prouuje naine smotrne in racionalne uporabe razpololjivih sredstev tako z vidika posameznega ekonomskega subjekta kot tudi z vidika celotnega gospodarstva PREDMET PREUEVANJA delovanje narodnega gospodarstva delovanje obnaanje razlinih ekonomskih subjektov: - potronik (gospodinjstvo) ravnanje - proizvajalec (podjetje) - drava

ODGOVORI NA VPRAANJA - VAJE IZ TEMELJEV EKONOMIJE I. UVOD1. EKONOMIJA KOT VEDA 1.1 PREDMET PREUEVANJA EKONOMIJE1.a) Pojasni ekonomski problem v elementarni obliki! Ekonomski problem je nesorazmerje oz. razkorak med: potrebani in eljami - neomejene, se poveujejo viri ali resursi - omejeni, se zmanjujejo, so relativno redki b) Navedi zgodovinske in sodobne primere reevanja ekonomskega problema! Zgodovinski primeri reevanja ekonomskega problema as pred civilizacijo na elementaren nain , proizvodnja le za lastne potrebe Stara Grija - zaetek presekov - prodajali na trgu - poznajo trg - ita,olja, vina, sunjev zametki trga kot posrednika med eljami in viri srednji vek - fevdalni red menjava blaga v naturalijah zemljiki gospodje tlaani: - proizvajajo za preive - tlaka - desetina - dajatve cerkvi - ostanek gre za naturalno zamenjavo z razvojem kapitalizma postane trg glavni mehanizem za reevanje ekonomskega problema vsa tedanja gospodarstva so bila trna, drava je imela usmerjevalno vlogo

dananja gospodarstva so MIXED ECONOMY trg + usmerjanje od drave drava kot korektiv trnega mehanizma, popravlja trne napake c) Ali je mona dokonna reitev? dokonna reitev ekonomskega problema ni mona, ker se potrebe in elje veajo, viri pa so omejeni in se manjajo. 2.a) V em se loijo ekonomske in neekonomske dobrine? - ekonomske dobrine so tiste, ki jih glede na nae potrebe in elje ni dovolj so relativno redke ali omejene - neekonomske dobrine so tiste, ki jih je glede na nae potrebe in elje dovolj zrak, voda, itd b) Katere so faze gospodarskega procesa? proces drubene reprodukcije kot cikelj: 1. proizvodnja ---------------- 2. razdelitev 4. potronja -------------------- 3. menjava zaetna faza proizvodnja dobrin in storitev nanjo lahko gledamo kot na proces, ki se ohranja, zato lahko govorimo o njej kot o reprodukciji: - enostavna pridobivanje dobrin poteka v enakem obsegu kot njhova poraba - razirjena z novimi vlaganji oz. investicijami v proizvodne kapacitete se proizvodnja poveuje - zoena na obstojeih kapacitetah se obseg proizvodnje zmanjuje 2. faza razdelitve doloi dele posameznika v skupnem produktu neposredna znailna za naturalna oz. nedenarna gospodarstva, kjer ni menjave opravi se neposredno po proizvodnji, kot njen zakljuek posredna znailna za blagovna oz. denarna gospodarstva, v katerih se razdelitev opravi posredno preko menjave 3. faza menjave: znailna za vsa sodobna gospodarstva - to so blagovna oz. denarna 4. faza potronje konni produkt se tu potroi ni e konna faza, je pogoj za novo proizvodnjo proizvodnja je smiselna samo, e se dogaja tudi potronja c) Opredelite produkcijske faktorje (poslovne tvorce, prvine poslovnega procesa)! so tisti viri, ki kot INPUTI, vloki, vstopajo v fazo proizvodnje, da bi se proizvedel produkt ali storitev, da bi se na ta nain omogoil potek gospodarskega procesa produkcijski faktorji so: zemlja, naravni viri, surovine, energenti delo, delovna sila, ki jo njen lastnik lahko proda delodajalcu kapital, ne samo denarna sredstva, ampak tudi oprema,stroji informacije znanje 3.a) Pojasnite razliko med naturalno in blagovno ali trno produkcijo! naturalna p. = produkcija za lastne potrebe oz. za lastno potronjo blagovna/trna p. = ni namenjena samo za lastne potrebe, ustvarjajo se trni

preseki, ki so namenjeni prodaji na trgu, da bi se maksimaliziral dobiek oz. profit b) Navedi in pojasni mehanizme reevanja ekonomskega problema! tradicija, obiaji, navade znailno za rodovne skupnosti plansko gospodarstvo znailno za socializem trno gospodarstvo konglomerat povezanih trgov (glej shemo s predavanj: gospodarski kroni tok) mixed economy znailnost dananjega asa prevladuje trna ekonomija, ki je korigirana z usmerjevalno vlogo drave 4. Katera so poglavitna ekonomska vpraanja! kaj proizvajati? - storitve ali blago koliko proizvajati? - preve (zaloge), premalo (izguba strank) za koga proizvajati? - trni segment/nia (specifina skupina strank) kako proizvajati? - nain kombinacije PF, da bo produkcija optimalna, uinkovita - v makro pogledu se o teh vpraanjih razpravlja pri sprejemanju prorauna 5. Kdaj in zakaj se je pojavila teoretina (politina) ekonomija kot samostojna veda? Kdo je njen ustanovitelj? - konec 18.st. se pojavi kot samostojna veda - Adam Smith z delom Bogastvo narodov utemelji politino ekonomijo - takrat se je razvila zaradi treh procesov, ki so se takrat odvijali: kapitalizem dva razreda: - razred lastnikov kapitala - razred delavcev sprememba naina produkcije - prej naturalna - sedaj trna industrijska revolucija, ki vzpodbudi tovarniki nain produkcije s tehnino delitvijo dela oz. s fragmentacijo proizvodnega dela, ki omogoi mnoino proizvodnjo, kjer vsak delavec opravi tono doloeno posamezno fazo izdelave izdelka mehanizacija proizvodnje 6. Obrazloi etimoloko vsebino sintagme (politina) ekonomija! - OIKOS - hia, dom - NOMOS - zakon = pravila o hinem gospodarjenju = pravila o upravljanju z gospodinjstvom

7. Shema gospodarskega kronega toka v zelo poenostavljeni obliki ponazarja delovanje sodobnega trnega gospodarstva. Narii jo! trg 3 trg denarja trg 2 produkcijske enote trg 1 uvozno blago

potrone enote = gospodinjstva 9. a) Izhajajo iz sheme gospodarskega kronega toka na kratko oznai poglavitne trge in ekonomske subjekte! trg 1 = trg potronega blaga trg 2 = trg delovne sile trg 3 = trg reprodukcijskega in investicijskega blaga trg denarja in vrednostnih papirjev trg zunanje trgovine ta dva sta implicitno navzoa blago s 3. trga ni namenjeno za neposredno ali konno potronjo, s pomojo tega blaga se proizvede neko drugo blago, zato tem dobrinam reemo intermediarne dobrine Kako so trgi medsebojno povezani? - trgi so medsebojno povezani preko produkcijskih in potronih enot c + e) Pojasni vlogo denarja in kako ekonomski subjekti pridobivajo dohodke! - denar ima vlogo posrednika, ki se kae v tej shemi na nasleden nain: podjetje plaa delovno silo, katere lastnik ta denar potroi za nakup potronega blaga, ta denar gre v podjetje, ki je blago izdelalo, in s tem denarjem kupuje opremo, surovine na 3. trgu itd. d) Katere so osnovne funkcije denarja? denar je menjalni posrednik: blago - denar - blago denar je hranilec vrednosti: ohranja vrednost skozi as denar je enota mere: koliino blaga predoimo s ceno, s koliino denarja previdnostna funkcija denarja denar kot standard za odloena plaila: dolgorona posojila (rok > 1 leto) pekulativno sredstvo denar kot svetovni denar : oblika svetovnega cirkulacijskega sredstva 10.a) Obrazloi temeljne funkcije trga in spreminjanja cen v sodobnem gospodarstvu! - trg je stiie razlinih ekonomskih subjektov - spodbuja in prisiljuje k racionalnemu delovanju - glavna funkcija = na trgu poteka usklajevanje ponudbe in povpraevanja z vidika doloenih ekonomskih subjektov rezultat je ravnotena trna cena b) Opredeli nominalne, realne in relativne cene!

nominalna cena = vrednost blaga izraena v nekih denarnih enotah relativna cena = razmerje nominalnih cen dveh vrst blaga oz. cena ene vrste blaga izraena s ceno druge vrste blaga: p pr = ------p0 tisto blago, glede na katerega ceno, preraunavamo cene vseh drugih vrst blaga v gospodarstvu imenujemo numerer (p0), ki ima relativno ceno 1. realna cena = je dejanska (nominalna) cena blaga, pri kateri odmislimo ali eliminiramo uinke inflacije 1.2 METODE IN DEFINICIJE (POLITINE) EKONOMIJE 11. Na osnovi zdravorazumske presoje ugotovi odvisnost med: a) koliino zauitih kepic sladoleda in poteitvijo elje (zadovoljstva) b) koliino ur dela in utrujenostjo! Ugotovljene odvisnosti predstavi v diagramu in oznai osi! - mikroekonomski nain razmiljanja: a) b)

12. Opredeli ekonomske zakone! - gre za doloena spoznanja iz delovanja gospodarstva, ki jih vzamemo kot dokazana, resnina, da bi z njihovo pomojo in z loginimi metodami razmiljanja prili do novih spoznanj - spoznanja ali trditve, ki jih jemljemo kot dokazana ali resnina, imenujemo hipoteze, aksiome ali postulate - spoznanja, ki smo jih po miselni poti izpeljali iz teh aksiomov, pa imenujemo teoremi - hipoteze, aksiomi in instrumenti, s katerimi pridemo do teoremov, skupaj sestavljajo ekonomsko teorijo 13. Izhajajo iz vpraanja t. 11 pojasni razliko med statino in primerjalno statino metodo analize! Poii e kaken primer! Opii e druge metode analize! - statina metoda analize: gre za opazovanje in grafino ponazoritev odnosa med dvema koliinama pri predpostavki, da ostane vse drugo nespremenjeno ceteris paribus cena se spreminja, koliina pa se ji prilagaja - pri ostalih pogojih nespremenjenih - primerjalna (komparativna) statina metoda: gre za metodo, pri kateri primerjamo ve zaporednih statinih modelov, pri emer vsak naslednji diagram vsebuje neko spremembo sukcesivni niz taknih diagramov nam prikae moment dinamike - razlika med njima: e denimo v vpraanju 11 opazujemo le odnos med zadovoljstvom in koliino blaga (ceteris paribus), gre za statino analizo. e pa se kateri od pogojev, pri katerih je ta odnos zarisan, spremeni, se krivulja premakne, v tem primeru primerjalno-statina metoda nakazuje sukcesivne spremembe v premiku krivulje zadovoljstva (levo ali desno), ker ta spremenjeni pogoj doloa poloaj krivulje

e se spremenijo dohodek, preference ali cene preostalih vrst blaga, ki doloajo obseg povpraevanja, se krivulja povpraevanja, ki kae odnos med ceno in koliino doloenega blaga, premakne levo ali desno. Na primer: - diagram: 1. statina metoda: 2. primerjalno-statina metoda (npr. sprememba dohodka)

- dinamina metoda analize: v diagrame vnesemo ve momentov, ki potekajo hkrati (soasno). Upotevamo hkratne spremembe pomembnih (relevantnih) ekonomskih koliin, tako da upotevamo vplive preteklih odloitev na sedanjost in skuamo tudi napovedati, v katero smer bo lo gobanje (projekcija prihodnosti) - statistina metoda analize: gre za uporabo razlinih indeksov v ekonomiji 14. V ekonomiji se pogosto uporabljajo ekonomski modeli, kaken je njihov odnos do ekonomske realnosti? - ekonomski modeli so poenostavitev oz. redukcija kompleksnosti ekonomske realnosti - uporabljamo jih, da bi laje opazovali zveze med posameznimi pojavi oz. relevantnimi ekonomskimi spremenljivkami 15. Pojasni metodo abstrakcije kot poglavitno metodo ekonomske teorije! Navedi primere abstrakcije! Zakaj je abstrakcija neizogibna pri opazovanju ekonomskih pojavov? - pri metodi abstrakcije gre za odmislitev tistega, kar se zdi doloenemu teoretiku nebistveno, in za izpostavitev le tistega, kar je bistveno oz. pomembno - na doloeni ekonomski pojav oz. spremenljivko lahko vpliva cel niz drugih spremenljivk, ti vplivi oteujejo prouevanje tega pojava - npr.: e nas zanima odnos med ceno in koliino povpraevanja po doloenem blagu, potem odmislimo vpliv ostalih dejavnikov, ki tudi vplivajo na obseg povpraevanja po tem blagu - abstrakcija je pri opazovanju ekonomskih pojavov neizogibna, ker so ti pojavi kompleksni, veplastni ali multideterminirani 16. Katere so naloge ali cilji ekonomske teorije? - naloge ekonomske teorije: preuevnje delovanja mehanizmiv trgov preuevanje obnaanja ekonomskih subjektov preuevanje ekonomskih zakonitosti na makro in mikro ravni preuevanje produkcije, potronje, (mednarodne) menjave, zaposlenosti in inflacije - cilji ekonomske teorije: spoznati doloene ekonomske zakonitosti zlasti pa doseganje uinkovitosti, to je realizacije ti. mini - max naela - mini - max naelo pomeni:

doseganje danega outputa (proizvoda, uinka, cilja) z minimalnimi sredstvi (tvorci, viri, stroki) z danimi stroki maksimizirati nek cilj (rezultat, output, proizvod, dobiek) 17. Sodobna ekonomska teorija se v osnovi deli na mikroekonomijo in makroekonomijo. Kaken je bil nain ekonomskega razmiljanja pri toki 11? Pojasni razliko med mikroekonomskimi pojavi (pristopom) makriekonomskimi pojavi (pristopom)! - pri vpraanju 11 je bil ekonomski pristop mikroekonomski, ker smo preuevali zvezo med pojavi, ki zadevajo posamezno ekonomsko celico oz. posamezni ekonomski subjekt (potronika) - mikroekonomija je veda, ki preuuje posamezne subjekte in parcialne ekonomske pojave ter parcialne trge; hkrati je to veda o uinkovitosti gospodarjenja posameznih subjektov; ta pristop torej ugotavlja zakonitosti, ki prihajajo do izraza v posamezni ekonomski celici - makroekonomija pa preuuje gospodarske agregate oz. agregatne koliine (raven drubenega proizvoda, raven cen, pla,zaposlenosti in inflacije) na nivoju nacionalnega gospodarstva; ta pristop torej ugotavlja zakonitosti gospodarstva kot celote - obstaja tudi mezoekonomija, ki preuuje ekonomske zakonitosti na ravni panoge 18. Natej mikro- in makroekonomske kazalce uspenosti! - makroekonomski kazalci uspenosti: rast BDP (bruto drubeni proizvod) v kmetijstvu, industriji, storitvah in per capita uradna stopnja nezaposlenosti inflacija prihodki javne porabe v % BDP odhodki javne porabe v % BDP preseek/primanjkljaj javne porabe v % BDP - mikroekonomski kazalci uspenosti poslovanja podjetja so v zvezi s temeljnim naelom uspenosti gospodarjenja podjetja (= cilji gospodarjenja/sredstva za dosego ciljev), ki ga lahko izrazima na tri naine: naelo produktivnosti dela: P = Q / L naelo ekonominosti: E = Q / C naelo rentabilnosti (donosnosti): R = dobiek / kapital - ostali kazalci uspenosti podjetja so: finanna stabilnost plailna sposobnost - sploni kazalci: proizvedena ali prodana koliina proizvodnje na delavca vrednost proizvodnje na delavca ali poslovni prihodek na delavca prihodek na delavca (bruto) dobiek na delavca bruto ali neto osebni dohodek delavca povpreno tevilo zaposlenih v podjetju itd. 19. Pojasni razliko med ekonomijo kot vedo in ekonomsko politiko! Katere so poglavitne ekonomske politike, s katerimi skua drava pospeevati in usmerjati razvoj narodnega gospodarstva? - ekonomija kot veda preuuje naine smotrne racionalne uporabe razpololjivih sredstev z vidika posameznega ekonomskega subjekta in gospodarstva v celoti s ciljem doseganja najvejih monih uinkov oz. koristi - politina ekonomija razirja zakonitosti ekonomije na splono drubeno skupnost z uporabo vrednostnih opredelitev oz. sistema vrednot

- ekonomska politika je politika drave, ki skua z raznimi instrumenti in mehanizmi ter aplikacijo doloenih zakonitosti ekonomije kot vede posredovati in usmerjati v trnem gospodarstvu z namenom razreevanja konkretnih ekonomskih problemov in vpraanj -poglavitne ekonomske politike drave: monetarna = denarna fiskalna = proraunska dohodkovna zunanjetrgovinska 20. Obrazloi pojma meana ekonomija (mixed economy) in odprta ekonomija (open economy)! Kakne so implikacije za slovensko gospodarstvo? - meana ekonomija je ekonomija, v kateri je poglavitni mehanizem trno gospodarstvo z usmerjevalno vlogo drave - odprta ekonomija pa je tista, ki ima odprto gospodarstvo navzven, tako da vkljui e mednarodne odnose in menjavo (uvoz, izvoz) 21. Okvirno opredeli predmet preuevanja nekaterih ekonomskih disciplin: ekonometrije, raunovodstva, marketinga, menedmenta in trnega komuniciranja! - ekonometrija je veda o merjenju gospodarstva, ekonomske pojave v gospodarstvu skua kvantificirati, meriti, simulirati z modeli, napovedovati, itd. - raunovodstvo obravnava in rauna raunovodske izkaze bilance stanja (aktiva, pasiva), bilance uspeha (prihodki, odhodki, dobiek) in denarne tokove v podjetju - marketing se ukvarja z naini in metodami trnega blaga ali storitev - menedment se ukvarja z upravljanjem profitnih in neprofitnih organizacij (javna uprava) - trno komuniciranje preuuje (teoretske) komunikacijske vidike pri trenju doloenih proizvodov ali storitev

2. EKONOMSKI PROBLEM POSAMEZNIKA IN DRUBE 2. 1 EKONOMSKI PROBLEM POSAMEZNIKA1. Kako se v najbolj preprosti obliki kae ekonomski problem posameznega portonka? - gre za nesorazmerje med potrebami in eljami potronika in njegovim omejenim (danim) dohodkom za nakup dobrin, s katerimi bi zadovoljil doloene potrebe - pri nakupu ga omejujeta dohodek in cene blaga. Potronik eli maksimizirati svoje zadovoljstvo - predpostavimo pa, da se obnaa racionalno, kar pomeni, da premiljuje o svojih nakupih 2. Potronik se lahko pri danih cenah odloa za razline monosti razporejanja svojega dohodka - za alternativne monosti potronje, ki so ponazorjene na premici dohodka. Ekonomsko razloi: toko na premici (G), toko izven premice (P) in toko znotraj premice (O)! - diagram: - celoten trikotnik je na podlagi danega dohodka in cen obeh dobrin dosegljiv - vse ostalo ni dosegljivo postane dosegljivo, e se proraun (dohodek) povia - toke na proraunski premici kaejo vse monosti, kako lahko potronik ves svoj denar izkoristi za ti dve dobrini - toke znotraj proraunske ravnine kaejo potrone koarice blaga ob tem pa potroniku nekaj dohodka e ostane, ga privaruje 3. S pomojo premice dohodka pojasni pojem opurtunitetnih strokov potronika!

- alternativni ali opurtunitetni stroek dobrine je koliina druge dobrine, ki se ji mora potronik odpovedati, e eli kupiti enoto prve dobrine 4. Ali velja premica (omejenosti) dohodka tudi v primeru posameznega podjetja? Odgovor utemelji! - premica omejenosti dohodka potronika velja analogno tudi v primeru posameznega podjetja, saj ima tudi podjetje na voljo samo dani dohodek od prodaje na trgu (v tem primeru govorimo o premici strokov), s katerim lahko kupuje doloene kombinacije produkcijskih faktorjev po doloeni ceni the faktorjev - tudi podjetje je potronik 5. Obrazloi klavzulo ceteris paribus na primeru premice dohodka! Zakaj le ta uporabna oz. nujna v ekonomski analizi? - premica dohodka je narisana ob danih cenah dobrin x in y ter danem dohodku - kae obseg potronih koaric dobrin x in y, ki ju posameznik s tem dohodkom ob danih cenah teh dobrin lahko kupi oz. so mu dosegljive - e se spremenita ceni ene in/ali druge dobrine, se premica cene zavrti okoli preseia z absciso ali ordinato - e se spremeni dohodek potronika, se premica cene vzporedno premakne navzgor ali navzdol - diagrami: 1. sprememba nominalnega dohodka 2. sprememba px 3. sprememba py

6. Kaj izraa smerni koeficient premice dohodka (odtod tudi ime premica cene)? - izraa razmerje cen dveh dobrin oz. je enak relativni ceni dobrine x glede na dobrino y: k = px / py - izpeljava: M > px x + py y M = px x + py y py y = M - px x / :py y = M / py - px x / py k posledica tega je, da se moramo za vsako nadaljno enoto proizvedene dobrine y odpovedati vse veji proizvodnji dobrine x v ozadju tega je hipoteza o rastoih mejnih strokih in posledino zakon padajoega donosa -TK bi lahko bila tudi premica v primeru: da bi bili PF enako ustrezni (produktivni) za proizvodnjo obeh vrst blaga e bi veljala hipoteza o konstantnih mejnih strokih e bi pri konstantnem razmerju kapital/delo veljal zakon konstantnih donosov obsega za poveanje proizvodnje dobrine y se za dodatno enoto vsakokrat odpovemo enaki koliini produkcije dobrine x e so opurtunitetni stroki za proizvodnjo dobrine y konstantni - primer: Ricardova teorija komparativnih prednosti

14. Kako odgovarja TK na osnovna ekonomska vpraanja vsake drube? - odgovarja na vpraanja: kaj in koliko proizvajati ponazarja kombinacijo proizvodnje dveh dobrin pri najuinkoviteji izrabi PF, dela in kapitala; stvar drubene odloitve pa je, na kateri toki na tej krivulji bo proizvajala kako proizvajati proizvajati z najboljo razpololjivo tehnologijo ob najuinkoviteji izrabi PF

za koga proizvajati ekonomski subjekti namre v procesu razdelitve in menjave pridobivajo dobrine in storitve 15. Poii konkretne primere odloanja za produkcijo dveh dobrin pri nas! Kdo v drubi lahko odloa ali pa ima vpliv na koliino produkcije oroja oz. hrane? - konkretni primeri odloanja za produkcijo dveh vrst dobrin: vsakoletna dilema v proraunski razpravi o tem, koliko sredstev bomo v dravi namenili za hrano - blaginjo ljudi (olstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura) in koliko za oroje - vojsko oz. policijo ali bomo PF v veji meri usmerjali v proizvodnjo kapitalskih investicij ali v proizvodnjo potronega blaga; ali v proizvodnjo luksuznega ali potronega blaga o relativnih odnosih med koliinami proizvodnje posameznih vrst blaga mora namre odloati nekdo zunaj produkcije - udeleenci v menjavi, lahko pa na izbor vpliva tudi drava - diagram: 1. revna druba 2. bogata druba

16. S pomojo TK prikai posledice odloitve za veji dele investicijskega blaga v primerjavi s potronim blagom! - diagram: 1. pred investicijo 2. po investiciji

- TK se v dravah A2 in A3, ki se odloijo za investiranje, premakne navzgor - TK drave A1, ki vse svoje PF usmeri v proizvodnjo tekoe uporabe, se ne premakne 17. Kakni so opurtunitetni stroki v primeru TK? Primerjaj z opurtunitetnimi stroki v primeru premice dohodka! Navedi primere! - opurtunitetni stroki nam v primeru TK povedo, kolikni koliini produkcije dobrine y se moramo odpovedati, da poveamo proizvodnjo dobrine x za eno dodatno enoto - opurtunitetni stroki dobrine y, izraeni z dobrino x, so v primeru TK enaki meri proizvodne transformacije: MPT = y / x - ta izraa naklon TK oz. tangente na krivuljo v tej toki - to razmerje nam pove, kolikna je koliina dobrine y, ki se ji moramo odpovedati, e elimo poveati produkcijo dobrine x za eno enoto - mejni stroki se s padanjem krivulje (tangent nanjo) poveujejo - ker je MPT rastoa (naklon TK se poveuje), opurtunitetni stroki dobrine y glede na dobrino x naraajo, ko se po krivulji gibljemo od SZ proti JV

- opurtunitetni stroki dobrine y glede na dobrino x so v primeru premice dohodka konstantni, saj se moramo vsaki za nakup dodatne enote dobrine x odpovedati enaki koliini dobrine y 18. Pojasni zakon padajoega donosa! - ta zakon pravi, da se odnosi posameznih enot uporabljenega variabilnega PF spreminjajo glede na odnos med koliino tega PF in koliino fiksnih PF - pri manji koliino variabilnih PF in velikih koliinah fiksnih PF donos dodatno naraa rastoa funkcija mejnega proizvoda - naraa pa do toke, ko dodatno uporabljeni variabilni PF ob dani koliini ostalih PF prinaajo vse manji in manji donos padanje mejnega proizvoda - e doloenim fiksnim PF od vsega zaetka dodajamo variabilne PF (njihovo dano koliino), se proizvodnja poveuje to velja samo dokler je variabilnih PF relativno malo glede na dane fiksne PF - ko koliina variabilnih PF dosee doloen prag, se zane poasneja, upadajoa, vendar e vedno pozitivna proizvodna mo, s katero se proizvodnja e vedno poveuje, vendar za vedno manj, s asoma pa mejni produkt (donos) postane negativen proizvodnja zane upadati 19. Prikai uinke uvoza in izvoza enega blaga na TK! Kakna bo TK v prihodnjem obdobju? Utemelji odgovor! - gra za premik TK glede na uvoz ali izvoz npr. blaga y - diagrami: 1. uvoz y 2. izvoz y 3. uvoz y in x

3. PREGLED RAZVOJA EKONOMSKE TEORIJE 3.1 ZAETKI EKONOMSKE MISLI1. Ali obstaja povezanost med ekonomsko realnostjo in ekonomako teorijo? - ekonomska teorija je poenostavitev ekonomske realnosti - ob upotevanju doloenih privzetkov skua izoblikovati doloen model ekonomske realnosti s posploitvijo zakonitosti, ki naj bi veljale v nacionalni ekonomiji 2. Aristotelov prispevek k ekonomiji! - kae se v treh pogledih: a) sploni pogledi tu ekonomsko udejstvovanje razdeli na ekonomiko in hermatistiko ekonomika - zanj prava ekonomska veda - njen cilj je zadovoljevanje lovekovih potreb, zato se mu zdi naravna hermatistika - razume jo kot umetnost pridobivanja premoenja, ki gre prek naravnih meja zadovoljevanja potreb, in sicer v akumulacijo denarja, kar je nemoralno in loveka nevredno poetje b) ideje o uporabni in menjalni vrednosti - analizira podroje menjave in ugotovi, da ima vsako blago uporabnovrednost, ker se uporablja za zadovoljevanje potreb, in menjalno vrednost, ker sodeluje v menjavi - zavraa trgovino in vsako udejstvovanje, ki prinaa profit

c) teorija denarja - denar naj bi priel v obtok kot rezultat trgovine - ugotovi, da je denar hranilec vrednosti, menjalno sredstvo in merilo vrednosti 3. Pojasni etina ekonomska naela Tomaa Akvinskega! - znailne razprave o pravini ceni naj bi bila tako velika, da bi nadoknadila produkcijske stroke prizvodnje blaga, obenem pa naj bi posamezniku omogoila dohodek, ki bo zagotavljal njegovenu stanu ustrezno ivljenje - sprejemanje obresti je zanj greh, ker bazira na prodaji neesa, kar ne obstaja denar je jalov, ker se enkratno porabi, zato posojevalec ni upravien do obresti - pravina mezda je sestavni del produkcijskih strokov in zato doloa ceno 4. Merkantilizem in ideje merkantilistov! - v povezavi z nastankom velikih nacionalnih drav (15.-18.stol.) razvijejo idejo, da naj bodo velike drave mone in bogate, zato morajo: poveevati zalogo dragocenih kovin - zlata in srebra k temu naj si pomagajo z zunanjo trgovino skrbeti za pozitivno trgovinsko bilanco preseek izvoza nad uvozom vzpostavljati kolonije zgolj kot oskrbovalca matine drave s surovinami kolonialna trgovina naj bo monopolizirana v matini dravi drava naj ima veliko tevilo prebivalstva - zunanja trgovina je edina produktivna panoga - delovna sila in zemlja sta najpomembneja elementa v produkciji - kontrola produkcije in potronje naj pripomore k veji kvaliteti dobrin - implicitno so bili v glavnem predstavniki kvantitetne teorije denarja - zgodnji merkantilisti menijo: denar je sam po sebi bogastvo poveanje zaklada denarja se dosee predvsem z restrikcijami (npr. prepoved izvoza zlata) - kasneji merkantilisti pa to zahtevo omilijo: poveanje zaklada se zagotovi e s pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco in ne s prepovedjo izvoza zlata v tujino 5. Fiziokratizem, naravni red in zgodovinska omejenost fiziokratske misli! - fiziokratizem se pojavi v Franciji kot reakcija ali kritika merkantilistinih idej Quesay - poudarjajo, da mora v drubi tako kot v naravi vladati naravni red, h kateremu mora stremeti ekonomija merkantilizem z zakoni uvaja nered - poudarjajo pomen zasebne lastnine, ki je v skladu z naravnim redom - kmetijstvo je edini produktivni sektor v gospodarstvu - trgovina, zlasti zunanja, je nujno zlo - menjava ne prispeva k ekonomskemu razvoju in naravnemu redu je preve stihijska poudarjajo zgolj uporabno vrednost blaga in dominacijo sfere produkcije nad menajvo - da bi se vzpostavil naravni red je potreben laissez faire - laissez passer ki pomeni, da je treba gospodarstvu pustiti, naj gre svojo pot ekonomski individualizem - pravi kapital je le tisti, ki se ga vlaga v kmetijstvo, ker se le tu ustvarja isti produkt - davke naj plaujejo tisti, ki so za to ekonomsko sposobni edino lastniki zemlje razpolagajo s istim produktom, zato naj oni plaujejo davke - omejenost fiziokratske misli: kae v poudarjanju zgolj kmetijske produkcije kot vira narodnega bogastva, medtem ko trgovina ne ustvarja presenega produkta je sterilna dejavnost bogastvo vidijo le v uporabnih vrednostih, ne pa tudi (kot merkantilisti) v menjalni

vrednosti denar jim zato predstavlja le menjalno sredstvo, kar je njegova naravna funkcija 6. Kaken je pomen Quesnayeve ekonomske tabele v razvoju ekonomske teorije? - z njo pokae velike tokove denarja in blaga, ki potekajo med posameznimi drubenimi razredi -s tabelo prvi v zgodovini ekonomsko misel izrazijo v obliki zaokroenega sistema je tudi poskus izrazitve ekonomskega ravnoteja in prvi poskus izoblikovanja modela v njej je prvi sestavljena doloena kvantifikacija narodnogospodarskih tokov in celo prvi zametki multiplikatorja - Quesnay - ekonomska tabela: zemljika aristokracija potroniki obrtniki sterilni razred1.enota 2.enota obrt.izd.obrt.izd.

hrana hrana surovinesurovine

3 enote presekov

kmetje plodni razred

3.2 KLASINA POLITINA EKONOMIJA7. Pojasni naela Adama Smitha v Bogastvu narodov: delitev dela, nevidna roka, paradoks vrednosti, delovna teorija vrednosti! delitev dela koliina dela, ki je angairano v produkciji, in produktivnost dela vplivata na bogastvo naroda produktivnost dela se poveuje na podlagi delitve dela, ki vpliva na: poveanje spretnosti in urnosti delavca prihranke na asu izdelave ustvarjanje raznih inovacij v mislih ima tehnino delitev dela, ki je omejena z velikostjo trga, vendar pa jo mea z drubeno delitvijo dela b) nevidna roka s tem naelom opozarja, da so cene sposobne uskladiti ponudbo in povpraevanje ter usmerjati gospodarsko dejavnost, ne da bi bilo potrebno umeavanje drave vanjo to naelo temelji na naelu homo economicusa homo economicus v ekonomiji velja naelo egoizma vsak gospodarski subjekt se obnaa egoistino in skua z gospodarsko dejavnostjo maksimizirati doloeno kategorijo, ki opredeljuje njegov poloaj v drubi paradoks vrednosti ko razlikuje menjalno in uporabno vrednost blaga, ugotovi, da ima doloeno blago (npr. diamant) majhno uporabno vrednost in veliko menjalno vrednost, drugo blago (npr.

voda) pa ima veliko uporabno in majhno menjalno vrednost delovna teorija vrednosti vrednost blaga determinira koliina dela, ki je potrebna za izdelavo tega blaga oz. koliina dela, ki jo lahko kupimo s tem blagom ta teorija velja v prvotnem stanju, ko e ni bilo zalog, to je kapitala kot poglavitnega PF v drubi ko se pojavi akumulacija kapitala, delovna teorija vrednosti v zgornji obliki ne velja ve, Smith postavi novo teorijo teorija produkcijskih strokov, ki pravi, da je vrednost blaga doloena z naravnimi delei lastnikov PF: mezdo, rento in profitom 8. Kakna je bila Smithova razvojna teorija gospodarstva? - bil je optimist glede nadaljnega razvoja kapitalizma in vloge trnega mehanizma, kar naj bi po njegoven doprineslo k harmoninemu razvoju kapitalizma - sicer pa je bil prista ekonomskega liberalizma, nevmeavanja drave v gospodarstvo in prostega delovanja trga (laissez faire) 9. Zakaj je Sismondi v razvoju ekonomske teorije oznaen kot ekonomski romantik? - podarja kapitalistina protislovja, ki jih klasiki niso tako jasno izostrili kot reitev iz njih predlaga reitve in modele, ki so bili pred kapitalistinim sistemom, v emer mnogi vidijo poteze malomeanstva in romantike - ekonomska romantika se pojavi kot reakcija na hiter razvoj monetarnega sistema in denarne ekonomije v tem razvoju in konkurenci vidi brezizhodnost iz nastalega drubenoekonomskega poloaja - Sismondijev ideal je drobna produkcija v industriji in poljedelstvu ter cehovska zdruenja - kritizira tudi objektivizem anglekih klasikov in ga nadomea s subjektivizmom in idealizmom 10. Zakaj je Ricardo teorijo razdelitve opredelil za temeljni problem ekonomije? - Ricardo poudarja, da je profit vir akumulacije kapitala, investicij in razvoja kapitalizma - da bi preuil profit, je moral preuiti teorijo razdelitve po njej drubeni dohodke razpade na naslednji nain: ustvarjena vrednost = mezda + renta + profit - privzel je tudi brezrentno zemljie dohodek = mezda + profit - velikost mezde postavi na raven minimuma ivljenjskih strokov, odtod doloi tudi velikost profita kot rezidualne koliine kot razliko med mezdo in dohodkom 11. Pojasni Ricardov itni model gospodarstva! - ta model pojasnjuje kako se doloa profitna mera zakone razdelitve mimo teorije cene - na brezrentnem zemljiu velja: 100 kgita pita + 100 kgita pita = 250 kgita pita seme mezde output - profitna mera = (output - input)/ input = 50/200 = 25% - itna profitna mera doloa tudi splono profitno mero oz. profite - mezde so dane, bolja zemljia pa prinaajo rente diferencialno rento glede na oddaljenost in lego 12. Ricardova uporaba delovne teorije v Principih politine ekonomije in obdavenja! - tu ostaja v veliki meri na Smithovih usmeritvah: vrednost blaga je odvisna od koliine dela, ki je potrebna za njegovo proizvodnjo - delovna teorije vrednosti je uporabna v vseh panogah in ne samo v itni - Ricardo razlino blago izrazi v koliinah ivega ali opredmetenega dela za sleherno panogo tedaj velja:

(surovine, predmeti dela, obraba strojev) + stroek ivega dela (koliina dela) = output (koliina dela) 13. Kaj sporoa Ricardova teorija komparativnih prednosti? - ta teorija sporoa, da imata obe (vse) drave, ki so udeleene v mednarodni menjavi, koristi od mednarodne trgovine - v tej teoriji privzema: delo kot edini (razpololjivi) PF, ki je mobilen znotraj drave in nemobilen med dravami menjavo zgolj dveh dobrin med dvema dravama fiksne absolutne stroke dela na enoto proizvoda in nielno vrednost transakcijskih strokov popolnoma prosta mednarodna menjava ni vmeavanja drave - teorijo razloi na primeru Anglije in Portugalske: mednarodna menjava se med njima vri ne le v primeru, ko je ena drava absolutno bolj produktivna v proizvodnji enega, druga pa v proizvodnji drugega blaga (kot pravi Smith), ampak tudi v primeru, ko je ena drava absolutno bolj produktivna v izdelavi obeh vrst blaga glede na drugo dravo do mednarodne menajve med njima pride: e le obstaja razlika v komparativnih (relativnih, opurtunitetnih) strokih med dravama e menjalna sredstva (relativna cena izvozne dobrine glede na uvozno) leijo v razponu med najnijimi in najvijimi komparativnimi stroki komparativne stroke definira takole: a1 in a2 sta velikosti absolutnega stroka dela na eno enoto proizvoda A v prvi in drugi dravi b1 in b2 pa sta velikosti absolutnega stroka dela na eno enoto proizvoda B v prvi in drugi dravi iz tega izpelje, da so primerjalni stroki 1. oz. 2. drave izraeni kot razmerje: a1/b1 oz. a2/b mednarodno menjalno razmerje med blagom A in blagom B oznai z R, pri tem mora za obstoj mednarodne menjave veljati: a1/b1 = a2/b2 nujni pogoj za mednarodno menjavo a1 0 e sta A in B substituta v tem primeru relativno poveanje cene enega blaga pomeni, da se bo relativno povealo povpraevanje po drugem blagu, ker bodo potroniki nadomeali draji substitut s cenejim - Ekr < 0 e sta A in B komplementa v tem primeru relativno poveanje cene enega blaga privede do relativnega zmanjevanja povpraevanja po drugem blagu in obratno

5.4 AS IN ELASTINOST 11. A. Marshall je z uporabo koncepta elastinosti poudaril vlogo asa pri prilagajanju ponudbe povpraevanju. Pojasni obliko krivulje ponudbe v zelo kratkem obdobju in navedi primere znailnih trgov! Nato zarii in pojasni krivulji ponudbe v kratkem in dolgem obdobju! - zelo kratko obdobje: v tem primeru je obseg ponudbe fiksen in bo ravnotena cena odvisna le od obsega povpraevanja e se obseg povpraevanja zmanja, se cena znia (ceteris paribus) primer takega trga je oskrba ivilskega trga z nekim blagom v enem dnevu drugi primer je trg umetnikih del, kjer je ponudba balga dana z v preteklosti nastalimi deli - kratko obdobje: tu domnevamo, da so ponudniki tudi proizvajalci in da na trgu ponujajo blago, proizvedeno deloma z variabilnimi in deloma s fiksnimi proizvodnimi dejavniki tu so proizvodne zmogljivosti fiksne in jih ni mogoe spremeniti povpraevanju se je mogoe prilagoditi le s spreminjanjem variabilnih faktorjev tu velja, da vija cena pomeni tudi vejo ponudbo na trgu cena je e bolj odvisna od pogojev produkcije krivulja ponudbe pa je bolj elastina v seiu te krivulje s krivuljo povpraevanja se oblikuje ravnotena cena - dolgo obdobje: prilagajanje ponudbe povpraevanju je e veje krivulja ponudbe pa e bolj elastina v tem primeru proizvajalci gospodarijo v razmerah, ko so vsi proizvodni dejavniki variabilni in ko je obseg proizvodnih zmogljivosti e mogoe prilagoditi na dolgi rok krivulja ponudbe dolgorono lahko postane popolnoma elastina tedaj je cena fiksna in koliina variabilna - diagrami: zelo kratko obdobje kratko obdobje dolgo obdobje 12. Katera stran (ponudbe ali povpraevanja) bolj vplivana raven cene v razlinih asovnih obdobjih? - Marshall je opazil odnos med asom in vplivom na ceno im dalje je asovno obdobje, tem bolj vplivajo sile ponudbe na ceno im kraje je asovno obdobje, tem bolj vplivajo sile povpraevanja na ceno - v zelo kratkem obdobju ceno determinira povpraevanje - v dolgem obdobju pa ponudba oz. stroki produkcije tendenno znievanje cene k ravni produkcijskih strokov 13. Ali koncept asovne (ne)elastinosti velja tudi v primeru povpraevanja? - da - v trenutnem obdobju je krivulja povpraevanja neelastina - im dalje je opazovano obdobje, tem bolj elastina je krivulja povpraevanja - v zelo kratkem obdobju ceno doloa obseg ponudbe - im dalje je asovno obdobje, tem bolj na raven cene vplivajo sile povpraevanja - na dolgi rok je krivulja povpraevanja popolnoma elastina in cena fiksna

- diagrami: zelo kratko obdobje

kratko obdobje

dolgo obdobje

6. ANALIZA TRNEGA RAVNOTEJA 6.1 SPREMEMBE PONUDBE IN POVPRAEVANJA1. Zarii ravnoteje na trgu poljedelskih produktov in ugotovi posledice, ki nastanejo zaradi slabe letine! - znailnost tega trga je neelastina krivulja ponudbe zaradi omejenosti kmetijskih povrin - fiksne letine oz. dane koliine ponudbe (q0), pri kateri se vzpostavi ravnotena cena (p0) - e pride do slabe letine (q1), se navpina krivulja S premakne vzporedno na levo v poloaj S posledici sta nija ponudba pridelkov (q1) in vija cena (p1) - diagram:

2. Prikai uinke izboljanja tehnologije na trno koliino in ceno! - e se tehnologija izbolja, to vpliva na premik krivulje ponudbe, ponudba se povea, cena pa se znia - diagram: 3. Pojasni uinke poveanja kupne moi na nekem trgu! - to pomeni poveanje realnega dohodka potronikov - veji realni dohodek premakne krivuljo povpraevanja na desno navzgor - obseg prodane koliine blaga se povea, cena pa se zvia - diagram:

4. Kakne bodo posledice zvianja cen blaga A na cene in koliine na nekem drugem trgu B, e: sta dve vrsti blaga v substitucijskem odnosu - v tem primeru zvianje cene blaga a povzroi premik krivulje povpraevanja po blagu B na trgu

B, ker se povea povpraevanje po relativno cenenjem substitutu B - posledici sta veja prodana koliina blaga B in vija cena tega blaga - diagram:

b) sta dve vrsti blaga v komplementarnem odnosu - v tem primeru zvianje cene blaga a na trgu a pomeni tudi zmanjanje povpraevanja po njegovem komplementu B na trgu B, ki se kae v premiku krivulje povpraevanja na trgu B - posledici sta zmanjanje prodaje blaga B in nija cena blaga B na trgu B - diagram:

5. Pojasni uinke oglaevanja na nekem trgu! Razmeji uinek na povpraevanje in ponudbo! - gre za soasni ali simultani efekt, ki ga ima oglaevanje na obe krivulji - gre soasno za poveanje povpraevanja, ki ga inducira oglaevanje, in za zmanjanje ponudbe zaradi velikih strokov oglaevanja, kar se kae v premiku krivulje ponudbe desno navzdol - nesporna posledica tega je vija cena blaga - e pa se bo prodana koliina blaga poveala ali morda zmanjala, je odvisno od elastinosti obeh krivulj ter od intenzivnosti njunega premika - diagram:

6.2 UINKI ADMINISTRATIVNE CENE6. Na nekem trgu drava drava doloi administrativno ceno, ki je nija od ravnotene. Kakne bodo kratkorone, kakne pa dolgorone posledice? - pri administrativni ceni (p1), ki je nija od ravnotene cene (p0), obstaja na trgu preseno povpraevanje po nekem blagu - kratkorono je torej pri tej ceni povpraevanje veje od ponudbe blago se bo po administrativni ceni prodajalo do izpraznitve zalog oz. bo prilo do skrivanja blaga s strani ponudnikov za tem bo preseno povpraevanje pritisnilo na ceno, da bi se zviala, kar bi omogoilo zmanjanje presenega povpraevanja in povealo obseg produkcije doloenega blaga - dolgorono pa bodo proizvajalci, e bi administrativna cena e vztrajala, opuali proizvodnjo - diagram:

7. S pomojo trnega diagrama analiziraj uinke in posledice previsoko doloene administrativne cene! - v tem primeru je administrativna cena (p1) nad ravnoteno ceno (p0) - pride do presene ponudbe - kupci ne bodo povpraevanli dovolj, zato bo prilo do kopienja blaga (zalog) in do pritiska trnih sil po znianju cen na ravnovesno - dolgorono takna presena koliina blaga na trgu povzroi vejo uporabo proizvodnih dejavnikov v proizvodnji tako nadzorovanega blaga, kot bi bilo smiselno - diagram:

8. Pojasni ukrep poveanja prometnega davka na trno ravnovesje! Kdo plaa poveani davek v primeru neelastinega povpraevanja? Kaj pa v primeru elastinega povpraevanja? - davni uinek oz. tax incidence: drava lahko predpie zakon proizvajalcem ali pa kupcem, vendar tako prvi kot drugi teijo k zmanjevanju davnega bremena in prevaljevanju davne obveznosti od proizvajalcev na kupce in obratno odvisen je od elastinosti krivulj ponudbe in povpraevanja e uvedemo ti. specifini davek (doloeni denarni znesek na enoto proizvoda troarina) ali ti. ad valorem davek (% od vrednosti proizvoda - prometni davek) tedaj velja: imbolj elastina je krivulja povpraevanja in immanj je elastina krivulja ponudbe, tembolj davno breme nosijo proizvajalci immanj elastina je krivulja povpraevanja in imbolj je elastina krivulja ponudbe, temveji del davnega bremena nosijo potroniki - primeri: 1. neskonno elastino povpraevanje diagram:

v tem primeru intudi v ostalih treh predpostavimo, da drava predpie davek proizvajalcem upotevamo, da je krivulja povpraevanja neskonno elastina, tedaj uvedba prometnega davka (T) sploh ne spremeni cene, povzroi pa premik krivulje ponudbe v levo

koliina proizvodov se zmanja, celotno breme davka nosijo proizvajalci 2. popolnoma neelastino povpraevanje diagram:

v tem primeru uvedba davka (T) povzroi dvig cene za celotni znesek davka, to je posledica popolnoma neelastinega povpraevanja cena se zvia za davek, koliina pa ostane nespremenjena ponudba se zmanja, celotno breme davka nosijo potroniki 3. popolnoma elastina krivulja ponudbe diagram:

uvedba davka za proizvajalce premakne krivuljo ponudbe, koliina se zmanja, cena pa se povea za celotni znesek davka celotno davno breme nosijo potroniki 4. popolnoma neelastina krivulja ponudbe diagram:

v tem primeru se cena za potronika sploh ne spremeni celotno davno breme nosijo le proizvajalci 5. usklajeno elastina ponudba in povpraevanje a) obdavenje proizvajalcev diagram

obdavenje proizvajalcev povzroi premik krivulje ponudbe, koliina se znia, cena pa zvia davno breme proizvajalci deloma prelagajo na kupce cena za proizvajalca se znia za del davka, ki ga ponazarja daljica AB kupec pa blago plaa po viji ceni, ki je od prejnje vija za del prevaljenega davka (daljica AE1) b) obdavenje kupcev diagram:

v tem primeru se krivulja povpraevanja premekne navzdol davna incidenca pa je enaka kot v primeru a), ravno tako pa je enak tudi odgovor na vpraanje, kdo plaa davek 9. V nekaterih razvitih gospodarstvih vlada iti kmetijstvo kot pomembno strateko panogo. Pojasni ukrep zmanjanja obdelovalnih zemlji! Kakne bodo posledice - ali se bodo dohodki kmetijcev zviali? - v tem primeru se krivulja ponudbe, ki je neelastina, premekne vzporedno na levo - posledici sta zmanjanje koliine pridelkov in vija cena pridelkov - ali se bo dohodek kmetijcev zmanjal, je odvisno elastinosti krivulje povpraevanja - dohodek kmetijcev pred znianjem obdelovalnih povrin: doh1 = p0 q0 - po zmanjanju povin pa: doh2 = p1 q1 - sprememba dohodka: doh = p1 q1 - p0 q0 - dohodek kmetijcev se bo poveal le v primeru, e se cena relativno povea bolj kot se relativno zmanja koliina pridelkov - poveanje dohodka zaradi poveanja cene: q1 (p1 - p0) = q1 p - zmanjanje dohodka zaradi zmanjanja obdelovalnih povrin: p0 (q1 - q0) = p0 q - po definiciji je koeficient cenovne elastinosti povpraevanja: Ec = (q/q) / (p/p) - za poveanje dohodka kmetijcev mora veljati pogoj: q p > p q - od tod pa: 1 > (q/q) (p/p) desna stran je ravno Ec Ec < 1 - da se bodo dohodki kmetijcev zviali, mora biti cenovna elastinost povpraevanja po absolutni vrednosti manja od 1 - diagram: 1.neelastina ponudba 2.elastina ponudba

- e je ponudba elastina, potem so uinki zmanjanja obsega obdelovalnih povrin naslednji: - koliina pridelkov se znia - cena se zvia na minimalno ceno, ki je doloena s strani drave - kupci kupijo pridelke po viji ceni - med ponudniki pa se zmanja konkurenca - krivulja ponudbe postane pri novi koliini popolnoma neelastina 10. V diagramu ponazori posledice uvajanja subvencij za kmetijske produkte! - v tem primeru drava postavi garantirano ceno, ki je vija od ravnotene - proizvajalci dobijo za koliino q0 ceno pgar - kupci pa kupijo celotno koliino q0 po niji ceni, to je po ravnoteni ceni p0 - razlika v ploini oznaenih pravokotnikov predstavlja velikost subvencije drave kot razliko med dohodkom kmetov (pgar q0) in izdatki kmetov (p0 q0), se pravi, da je formula za subvencijo: subv = (pgar - p0) q0 - diagram:

11. Drava lahko izvaja tudi ukrep obveznega odkupa kmetijskih pridelkov. Ponazori taken ukrep v diagramu in priperjej odgovor z odgovorom na predhodnji vpraanji! - v tem primeru kupci kupujejo manjo koliino blaga po garantirani ceni, ki je vija od ravnotene cen - dohodek kmetijcev: pgar q1 - ploina oznaenega pravokotnika ponazarja viino sredstev, ki jih mora zagotoviti drava za odkup kmetijskih pridelkov za potrebe blagovnih rezerv: pgar (q0 - q1) - ta ukrep je smiseln le pri neelastinem povpraevanju, ker so tedaj potrebna sredstva za odkup manja kot v primeru elastinega povpraevanja - pri slednjem je bolj upravien ukrep subvencioniranja v ceni, ker je tedaj viina dravnih sredstev za subvencioniranje neodvisna od elastinosti povpraevanja - diagram:

6.3 UINKI UVOZA IN ZAITNA POLITIKA DRAVE12. Pojasni pojma prosta trgovina oz. free trade in protekcionizem! - prosta trgovina: govorimo o mednarodni menjavi, pri kateri ni nobenih ovir (carine, kvote) s strani drave - protekcionizem: o njem govorimo v primeru, ko obstajajo ovire v mednarodni menjavi, ki jih v obliki carin, uvoznih kvot in drugih ukrepov postavlja drava z namenom zaite domaega gospodarstva 13. Zakaj ima uvozna krivulja ponudbe na spodnjem diagramu horizontalno obliko? Pojasni posledice uvoza blaga v primeru, ko ni nobenih uvoznih carin (free trade equilibrium)! In 14. Pojasni tudi toko R, nato pa razdalje med tokama M in E, med E in F ter med M in F! - uvozna krivulja ponudbe ima tako obliko zaradi privzetka o majhnem odprtem gospodarstvu privzamemo, da je drava odprta za mednarodno menjavo, vendar je tako majhna, da s svojo proizvodnjo (ponudbo) ter s svojim povpraevanjem ne more vplivati na ravnoteje na svetovnih trgih svetovne cene blaga so ji dane in se jim prilagaja tudi svetovna krivulja povpraevanja ji je dana, ker ta drava s svojo ponudbo na svetovno ponudbo sama ne more vplivati - diagram: free trade ali prosta mejava

- toka R oznauje ravnoteje na domaem trgu pred uvozom - toka F pa ravnoteje na domaem trgu po uvozu - posledice prostega uvoza blaga so: poveanje koliine prodanega blaga pri svetovni ceni ps, ki je nija od domae ravnotene cene pd (le tedaj je uvoz ekonomsko smiseln) - pri ceni ps je obseg domae ponudbe qsd, obseg domaega povpraevanja pa q - dohodek domaih proizvajalcev je qsd ps - dohodek od uvoza pa (q- qsd) ps - razdalja med F in E predstavlja uvoz - razdalja med M in E predstavlja obseg domae ponudbe pri ceni ps - razdalja med M in F pa predstavlja obseg domaega povpraevanja pri ceni ps, ki je vsota domae ponudbe blaga in koliine istovrstnega uvoenega blaga 15. Kakne so posledice uvajanja carin na trno ravnoteje? Kakni bodo uinki ti. prohibitivnih carin? - carina je oblika ad valorem davka na uvozno blago, ki je izraeno v % od vrednosti enote tega blaga - e carinsko stopnjo oznaimo z d in svetovno ceno p s, potem je cena, po kateri se doma prodaja uvoeno blago enaka p1 = (1 + d) ps za enoto blaga - novo ravnovesje na domaem trgu se vzpostavi pri toki E - razlika med E in F predstavlja koliino uvoza - razdalja med S1 in E pa obsega domaega povpraevanja pri ceni p1 - oznaeni pravokotnik predstavlja dohodek drave od uvoza oz. carino: c = d p1 E F - dohodek domaih proizvajalcev: p1 S1F - dohodek uvoznika je ps EF - v primerjavi s prosto trgovino je uinek carine: zmanjanje koliine uvoenega blaga zveanje domae ponudbe zmanjanje domaega povpraevanja po blagu, ki se prodaja po viji ceni kot v primeru proste trgovine - uinki prohibitivne carine: e je carinska stopnja tako visoka, da se uvozna cena s carino izenai z domao ravnoteno ceno, potem na domaem trgu ni ve presenega povpraevanja po uvozu, ampak se domae povpraevanje izenai z domao ponudbo in koliina uvoza je enaka 0 v tem primeru je domae gospodarstvo opolnoma zaiteno pred uvozom - diagram:

16. Kakne so posledice uvajanja carinskih kvot pri uvozu doloenega blaga? Prikai v diagramu! - e drava predpie uvozno kvoto v viini FE, se mora domaa cena blaga dvigniti iz ps na nivo p1, da bi kvota zadovoljila preseno povpraevanje po uvoenem blagu s strani domaih potronikov

- oznaen pravokotnik na diagramu predstavlja dohodek proizvajalca, ki mu je drava podelila izkljuno pravico do uvoza doloene koliine blaga - ta dohodek je enak (p1 - ps) FE - v primerjavi s prosto trgovino je uinek uvoznih kvot enak kot uinek carine koliina domae ponudbe je veja koliina domaega povpraevanja je manja cena blaga pa je vija kot v primeru proste trgovine - diagram: 17. Primerjaj ekonomske posledice uvajanja carin in uvoznih kvot! Kako se navedeni ukrepi odraajo na ceni in koliini? Kateri ekonomski subjekti pridobivajo dohodek v prvem, kateri pa v drugem primeru? - ekonomske posledice carin: zmanjanje koliine uvoenega blaga zveanje domae ponudbe zmanjanje domaega povpraevanja po blagu, ki se prodaja po viji ceni kot v primeru proste trgovine - ekonomske posledice uvoznih kvot: koliina domae ponudbe je veja koliina domaega povpraevanja je manja cena blaga pa je vija kot v primeru proste trgovine - v primeru carin dohodek pridobiva neposredno drava - v primeru uvoznih kvot pa dohodek pridobivajo uvozniki, ki so od drave pridobili pravico za uvoz doloene koliine blaga 18. Primerjaj trga uvoznih avtomobilov (trg A) in domaih avtomobilov (trg B)! Pojasni uinke znianja carine na trgu A! Ali bo taken ukrep uinkoval tudi na ravnoteje na trgu B? Obrazloi! - e je ravnotena cena na trgu A (ps) nija od ravnotene cene na trgu b (p0), se zmanja povpraevanje na trgu B posledici bosta nija cena in manja koliina prodanih domaih avtomobilov - e se uvede carina na trgu A, se krivulja svetovne ponudbe oz. cene premekne vzporedno navzgor posledici bosta povianje cene za velikost carine in zmanjanje koliine prodanih uvoenih avtomobilov, lahko pa se povea povpraevanje po domaih avtomobilih na trgu B - e se carina na trgu A znia, se cena uvoenih avtomobilov znia, zato se povea koliina prodanih uvoenih avtomobilov, lahko pa se tudi zmanja povpraevanje po domaih avtomobilih na trgu B, kar je sicer odvisno od velikosti znianja carinske stopnje, ker postanejo tuji avtomobili kot substituti sedaj relativno ceneji, tako da kupci z njimi nadomeajo relativno draje domae avtomobile - diagrama: trg A trg B

19. Ob morebitnem vstopu Slovenije v EU bo Slovenija morala sprejeti enotne carinske stopnje na kmetijske produkte, ki so praviloma nije od slovenskih. V diagramu prikai

posledice! - e se znia carinska stopnja, se znia uvozna cena kmetijskih pridelkov, obseg domae ponudbe se zmanja, obseg domaega povpraevanja se povea in koliina uvoza se povea, vendar je manja kot pri prosti trgovini - diagram: 1. elastina ponudba 2. neelastina ponudba

- v primeru neelastine ponudbe obseg domae ponudbe zaradi njene neelastinosti ostane nespremenjen, obseg domaega povpraevanja se povea, vendar je manji od uvoznega povpraevanja pri prosti trgovini, uvoz se povea, vendar je manji od prostega uvoza, cena pa se znia, ker se je zniala carinska stopnja - iz obeh skic se vidi, da se pri znianju carinske stopnje spremeni tudi dohodek drave od carine ta sprememba je odvisna od viine znianja carinske stopnje in od elastinosti ponudbe in zlasti povpraevanja - imbolj je povpraevanje elastino, tembolj e majhno znianje cene povzroi veliko poveanje uvoza koliina uvoza se je poveala bolj, kot se je zniala cena in dohodek drave od carin se povea - pri neelastinem povpraevanju veliko znianje cene izzove le majhno poveanje uvoza, zato se carinski dohodek zelo malo povea ali celo zmanja

7. PODJETJE IN TEORIJA PRODUKCIJE1. Navedi mone kriterije za klasifikacijo podjetij! In 2. Pojasni obiajno klasifikacijo podjetij in navedi tipine oblike podjetij! V em se kaejo prednosti doloenih oblik podjetij, v em pa slabosti? - kriteriji klasifikacije podjetij: velikost podjetja glede na tevilo zaposlenih, prihodke in povpreno vrednost aktive po letnih raunovodskih izkazih v zadnjem poslovnem letu; ta kriterij je najobiajneji kriterij klasifikacije, uporablja ga tudi na zakon o dospodarskih drubah (ZGD) glede na dejavnost jih razdelimo na: proizvodna: predmet poslovanja je proizvodnja in prodaja blaga storitvena: predmet poslovanja je opravljanje storitev trgovska: kupujejo blago, da bi ga prodajali - tudi ta kriterij sodi med obiajne kriterije klasifikacije podjetij glede na organizacijski tip proizvodnje: mnoina - masovna proizvodnja serijska mala ali velika proizvodnja posamina - individualna oz. kosovna proizvodnja - prednosti velikih podjetij se kaejo v: ekonomijah obsega: padajoa krivulja MC tudi pri velikem obsegu proizvodne nizkih povprenih fiksnih strokih lajem dostopu do virov financiranja: investicijska sredstva, krediti avtomatizaciji proizvodnje veji produktivnosti bolji izkorienosti proizvodnih zmogljivosti - vse navedeno so hkrati pomanjkljivosti malih podjetij, ki pa imajo prednosti v: veji fleksibilnosti prilagodljivosti spremembam v okolju bolji koordinaciji enostavnejem vodenju 3. Navedi razline motive poslovanja podjetij! Kateri je temeljni motiv poslovanja (po neoklasini teoriji)? - motivi poslovanja podjetij: temeljni motiv po neoklasini teoriji: maksimizacija dobika oz. profita postkeynesianizem vidi motiv v maksimizaciji dolgorone rasti in v poveevanju trnega delea podjetja nekateri zagovarjajo koncept soulful korporacije, pti kateri so motivi iri kot samo maksimizacija dobika nekatera podjetja so organizirana kot javne slube, njihov motiv pa je javni interes proizvajanje javnih dobrin, ki ni v privatnem interesu 7.1 PRODUKCIJSKA FUNKCIJA 4. Produkcijska funkcija pojasnjuje razmerje med inputi - produkcijskimi faktorji (PF) in outputi - prodikti. Obrazloi poenostavitve produkcijske funkcije - nekakne tehnoloke mree produkcije (glej sliko 7.1 na strani 17 v zbirki vaj)! - proizvodna funkcija je enolino opredeljen odnos med proizvodnimi dejavniki in proizvodnjo - s spreminjanjem zaposlitve variabilnega PF opredelimo odnos med koliino tega dejavnika in celotno proizvodnjo

- v tem primeru je funkcijski zapis produkcijske funkcije slede: Q = f(L) - pri tem je Q obseg proizvodnje - L pa koliina zaposlenega dela kot edinega variabilnega PF - v primeru dveh variabilnih PF (dela L in kapitala K) je produkcijska funkcija odnos med koliino dela in kapitala ter obsegom proizvodnje: Q = A L K - pri tem je A stanje tehnologije - elastinost glede na spremembo dela - elastinost proizvodnje glede na sprembo kapitala - tehnoloke mree produkcije na sliki 7.1 kaejo kombinacijo PF zemlje in dela, ki dajejo enak obseg proizvodnje 5. Na kakne naine je mogoe proizvajati koliino 346? Kaj pa koliino 490? Pojasni krivulje enakega produkta - IZOKVANTE! Ali bi jih lahko poimenovali produkcijske indiferenne krivulje? Ali so izokvante lahko premice? - koliino 346 je mogoe proizvajati npr. s 6 enotami zemlje in 1 enoto dela, ali s 3 enotami zemlje in 2 enotama dela itd. - koliino 490 pa je mogoe proizvajati npr. s 6 enotami zemlje in 2 enotama dela itd. - IZOKVANTA je krivulja enakega proizvoda, ki kae kombinacije uporabe dveh razlinih PF, ki omogoajo enak obseg proizvodnje - izokvante bi lahko poimenovali produkcijske indiferenne krivulje, saj imajo enake znailnosti kot indiferenne krivulje: so negativno nagnjene oz. so padajoe v ekonomsko smiselnem podroju proizvodnje e poveamo koliino enega PF, lahko enako koliino proizvodnje proizvedemo na raun zmanjanja koliine drugega PF so vboene proti koordinatnemu srediu, saj mejna stopnja tehnine nadomestitve (MSTN) vzdol izokvante upada, ko se po njej gibljemo od SZ proti JV mejna produktivnost vse veje koliine PF z abscise upada, mejna produktivnost vse manje koliine PF z ordinate pa se poveuje, ker je ta faktor vedno redkeji izokvante se ne sekajo, e bi se, bi to pomenilo, da z isto kombinacijo variabilnih PF dobimo 2 razlina obsega proizvodnje - izokvante bi bile lahko premice, e bi bila oba PF popolna substituta in bi se med seboj lahko nadomeala vsaki v enakem razmerju MSTN bi bila vzdol take krivulje konstantna 6. V primeru, da je doloen PF fiksen, pojasni, kako se poveuje celotni produkt ob poveevanju koliine drugega PF! Kaken je mejni produkt drugega faktorja? Kateri zakon torej vsebuje produkcijska funkcija? - z naraanjem uporabe variabilnega PF proizvodnja najprej naraa po rastoih stopnjah - pri vejih koliinah uporabljenega variabilnega PF zanejo stopnje rasti proizvodnje naraati vse poasneje ali pa se njihovo zvievanje ustavi - pri dovolj veliki koliini variabilnega PF pa zanejo te stopnje celo padati - mejni produkt (MP) doloenega PF kae poveanje celotne proizvodnje, e zaposlimo eno dodatno enoto variabilnega PF kae pa tudi naklonski kot tangente na produkcijsko funkcijo v matematini obliki ga zapiemo kot odvod produkcijske funkcije po variabilnem PF: MPL = Q / L mejni produkt dela MPK = Q / K mejni produkt kapitala - iz oblike produkcijske funkcije lahko izpeljemo obliko funkcije mejnega proizvoda MP najprej naraa, dosee njavijo vrednost, potem pa pada

pri tisti koliini variabilnega PF, pri kateri se zane celotni proizvod zmanjevati, postane MP negativen produkcijska funkcija tako vkljuuje zakon padajoega donosa - diagram: proizvodna obmoja

7. Pojasni mejno stopnjo substitucije PF! Kakna je vrednost koeficienta mejne stopnje substitucije v primeru, ko so izokvante premice? Ali je vrednost mejne stopnje substitucije na dani izokvanti konstantna? - mejna stopnja substitucije PF = mejna stopnja tehnine nadimestitve izraa nagib izokvante oz. smerni koeficient tangente na izokvanto v doloeni toki pove na kolikni koliini enega PF se moramo odpovedati pri poveanju koliine drugega PF za eno dodatno enoto in da pri tem ostanemo na isti izokvanti da proizvajamo e vedno isto koliino blaga izpeljava: e sta PF delo (x os) in kapital (y os) potem vzdol izokvante velja: L MPL = K MPK po definiciji pa velja: MSTN = K / L iz the dveh enab sledi: MSTN = K / L = - MPL / MPK MSTN je torej enaka razmerju med mejnima proizvodoma dela in kapitala - e se po izokvanti gibljemo od SZ proti JV, se MPL zmanjuje, MPK pa poveuje, zato v tej smeri MSTN pada - e so izokvante premice, je MSTN konstanta izokvanta ima v vsaki toki enak nagib 8. Kako vpliva izboljava tehnologije na krivulje enakega produkta? Ponazori primer nevtralnega tehninega napredka! - izboljava tehnologije vpliva na premik izokvante proti koordinatnemu izhodiu, ker je tedaj mogoe enak obseg proizvodnje dosei z manjimi koliinami vseh PF - primer nevtralnega tehninega napredka: pri enakem razmerju kapital-delo opazujemo spremembo naklona izokvante oz. MSTN zaradi tehninega napredka e je tehnini napredek nevtralen, to pomeni, da je mogoe enak obseg proizvodnje proizvajati s sorazmerno manjimi koliinami dela in kapitala pri danem razmerju delo-kapital to pomeni, da se MSTN ne spremeni, saj se MPL in MPK poveata sorazmerno oz. po enaki stopnji - diagram: nevtralni tehnini napredek

9. S pomojo izokvant ponazori kapitalno intenzivni in delovno intenzivni tehnini napredek! - kapitalni tehnini napredek pri tem napredku pri danem razmerju delo-kapital naraste MPK relativno bolj kot MPL,

kar pomeni, da se MSTN zmanja pri nespremenjenem razmerju delo-kapital tangenta na izokosto postane poloneja enako koliino proizvoda je sedaj mogoe dosei z manjo koliino kapitala glede na uporabljeno koliino dela diagram:

- delovni tehnini napredek: pri tem tehninem napredku pri danem razmerju delo-kapital naraste MPL relativno bolj kot MPK, kar pomeni, da se povea MSTN pri nespremenjenem razmerju delo-kapital tangenta na izokvanto postane strmeja enako koliino proizvoda je sedaj mogoe dosei z manjo koliino dela glede na uporabljeno koliino kapitala diagram:

7.2 OPTIMUM PODJETJA 10. Kakno kombinacijo PF bo izbralo podjetje, e se odloi za doloeno koliino produkcije, e torej izhaja iz dane izokvante? Kdaj bo podjetje doseglo optimum? Denimo, da podjetje eli proizvajati koliino 490 (skica 7.1, str 17 vaje), cena enote dela je 5, cena enote zemlje pa 8. Kako bo kombiniralo PF? - kombinirajmo sistem izokvant s premico enakih strokov (izokosta) - na sliki 7.1 bo podjetje, ki eli proizvajati koliino 490, doseglo svoj optimum pri tisti kombinaciji dela in kapitala, pri kateri bo premica enakih strokov z nagibom k = -pl/pz v eni toki tangenta na izukvanto s koliino 490 - PF bo podjetje kombiniralo tako, da bo dano koliino 490 proizvedlo s takno kombinacijo zemlje in dela, ki podjetju prinaata minimalne stroke za proizvodnjo te koliine to pomeni, da se bo dana izokvanta v eni toki dotikala najnije premice enakih strokov (izokoste) 11. Pojasni izokoste! Primerjaj izokoste s premico dohodka oz. premico cene! - izokosta je premica enakih strokov - C - denimo, da so celotni stroki podjetja sestavljeni le iz strokov uporabljenih variabilnih PF dela in kapitala potem velja: C = K r + L w - C je velikost celotnih strokov - K in L sta uporabljeni koliini kapitala in dela - r je cena enote kapitala oz. obrestna mera - w pa je cena enote dela oz. mezda za enourno delo iz tega izpeljemo: K = C/r - Lw/r

- nagib izokoste je enak razmerju cen dela in kapitala in je negativen, saj je premica padajoa: k = - w/r - izokosto lahko primerjamo s premico cene, saj tudi njen smerni koeficient kae razmerje cen, le da gre v prvem primeru za cene PF, v drugem primeru pa za cene dobrin - dohodek podjetja-potronika je tu enak strokom C, ki jih ima podjetje z nabavo doloenih koliin dela in kapitala - izokosta predstavlja strokovno omejitev podjetja, tako kot premica cene predstavlja proraunsko omejitev potronika e se celotni stroki poveajo ali zmanjajo (ceteris paribus), se izokosta tako kot proraunska omejitev premakne vzporedno navzgor ali navzdol e se spremeni samo cena kapitala r, premica zarotira okoli preseia z absciso navzdol ali navzgor e se spremeni samo cena dela, premica zarotira okoli preseia z ordinato navznoter ali navzven - diagram:

12. Izhajajo iz dane izokoste opredeli optimum podjetja! Zarii diagram in zapii pogoj optimuma! - podjetje dosee optimum pri tisti kombinaciji PF (toka E na diagramu), pri kateri je dana izokosta tangenta na najvije leeo izokvanto - s kombinacijo PF, ki jo ponazarja toka E, podjetje z danimi stroki maksimizira obseg proizvodnje - diagram:

- podjetje lahko proizvaja s kombinacijo PF, ki jo ponazarjata toki A in B, toda ne bo doseglo maksimalne proizvodnje - pri danih strokih produkcije in cenah PF je kombinacija PF, ki jo ponazarja toka C, nedosegljiva - analitina opredelitev optimuma pogoj minimalnih strokov za optimum podjetja v toki E velja: MSTN = K / L = - MPL / MPK = - w/r = konst. od tod sledi pogoj minimalnih strokov: MPL/w = MPK/r = konst. - v toki optimuma je MSTN enaka naklonu izokvante skozi toko E, obenem pa tudi smernemu koeficientu najnije izokoste, ki se kot tangenta dotika dane izokvante v toki E - smerni koeficient te izokoste pa je k = - w/r = konst. ker sta v popolni konkurenci posamezne+mu podjetju ceni dela in kapitala dani in nanju ne more vplivati - v toki optimuma so tako mejni proizvodi posameznega PF na enoto njegove cene izenaeni

med seboj, s imer dobimo pogoj za minimiziranje proizvodnih strokov na najnijo raven MP na enoto cene posameznega PF mora biti enak za vse proizvodne dejavnike 13. Opredeli in obrazloi optimum podjetja v primeru, ko podjetje za svojo produkcijo uporablja veje tevili PF! - splona opredelitev optimuma podjetja: e podjetje uporablja ve PF, mora v toki optimuma veljati pogoj minimalnih strokov: MP1/p1 = MP2/p2 = = MPn/pn = konst. - v splonem imamo opraviti z optimizacijskim problemom: poiskati je treba ekstrem (minimum) ciljne funkcije celotnih strokov (C = p x) min(C) pri pogoju dane produkcijske funkcije y = f(x) - C so celotni stroki produkcije - p je vektor cen posameznih PF - x je neznani vektor koliin posameznih PF - y pa je dani obseg proizvodnje - potrebno je torej poiskati takne kombinacije PF oz. taken vektor x, da bomo dani obseg proizvodnje y proizvajali z najmanjimi monimi stroki 14. V kaknem primeru lahko nastopi sprememba optimuma? - ta lahko nastopi v primeru, ko se spremeni cena enega ali ve PF in se spremeni naklon izokoste ko se podjetje odloi, da bo povealo ali pa zmanjalo stroke produkcije za nakup PF vzporedni premik izokoste 15. Kakne posledice ima zvianje cene enega PF na ravnoteje podjetja? Kaken uinek je to? in 16. Izhajajo iz danega optimuma podjetja obrazloi dohodkovni uinek? - posledice zvianja cene enega PF na ravnoteje podjetja: e se zvia samo cena npr. dela (w) pri ceteris paribus, se izokvanta zavrti okoli seia z ordinato navzdol spremeni se optimum podjetja podjetje preide z izokvante I na nijo izokvanto I to pomeni, da lahko z danimi stroki dosee niji obseg proizvodnje, ker se je en PF podrail optimum podjetja se premakne iz toke E v toko E ta premik vsebuje dva uinka: substitucijski uinek ker se je delo podrailo, mora podjetje, e eli proizvajati enako koliino kot pred podraitvijo nadomestiti draji PF (delo) z relativno cenejim PF (kapital), ki se ni podrail ta uinek grafino ponazorimo tako, da izokosti spremenimo naklon, nato pa jo vzporedno premaknemo, da postane tangenta na prvotno izokvanto substitucijski uinek ponazarja premik po stari izokvanti iz toke E v toko E b) dohodkovni uinek ker se je podrail en PF (delo), potem je realni dohodek podjetja, ki ga nameni za stroke produkcije, manji, eprav se nominalno ne spremeni, zato mora tudi troiti manj, kar ponazarja vzporedni premik izokoste iz toke E v tokoE, ki lei na najniji izokvanti I zmanja se obseg produkcije - premik iz toke E v toko E ponazarja tako substitucijski kot dohodkovni uinek - diagram:

8. STROKI PODJETJA 8.1 CELOTNI, FIKSNI IN VARIABILNI STROKI1. Pojasni znailno krivuljo celotnih strokov (TC)! Pojasni razliko med fiksnimi (FC) in variabilnimi (VC) stroki! Kakni so fiksni stroki pri koliini produkcije 0?(glej tabelo 8.1, str. 19 vaje)

- celotni stroki (TC) so vsota celotnih fiksnih (FC) in celotnih variabilnih (VC) strokov - FC so stroki, ki nastanejo s porabo fiksnih PF v doloenem obdobju - VC so stroki, ki nastanejo s porabo variabilnih PF v podjetju v doloenem obdobju - FC so stroki, ki jih more podjetje plaevati v vsakem primeru, e obratuje aline - VC pa so stroki, ki se spreminjajo z obsegom proizvodnje - krivulja TC: (diagram glej prilogo 1. skica) je naraajoa in se zane nad koordinatnim izhodoem njena oblika je odvisna od oblike krivulje VC pri manjem obsegu proizvodnje se VC in zato tudi TC poveujejo s padajoo stopnjo, nato doseejo prevoj z naraanjem obsega proizvodnje pa zanejo VC in TC naraati po rastoi stopnji krivulja TC je zrcalna slika krivulje celotnega proizvoda krivulja TC je lahko premica, e velja domneva o linearnosti VC, e so VC iz koordinatnega izhodia rastoa premica - pri obsegu produkcije Q = 0 velja, da so FC > 0 in VC = 0 2. Opredeli naslednje stroke kot fiksne ali variabilne: najemnine, zavarovanja, varovanje podjetja, plaa administracije, plae menederjev, stroki materiala, plae delavcev, amortizacija strojev, obresti za najete kredite! - fiksni stroki: najemnine, zavarovanja, varovanje podjetja, plae menederjev, amortizacija strojev, obresti za najete kredite - variabilni stroki: plae administracije, stroki materiala, plae delavcev 3. Navedi konkretne primere panog (podjetij) z visokini delei fiksnih strokov in nasprotno! - taka podjetja najdemo v poljedelstvu, rudarstvu, gradbenitvu, zlasti pa kapitalno intenzivne panoge z veliko koliino kapitalne omejenosti - visok dele variabilnih strokov je znailen za delovno intenzivne panoge: tekstilna, prehrambena industrija 4. Kakna je fiksnost oz. variabilnost strokov glede na dolino asovnega razdobja? - na kratek rok razpolagamo z doloenimi fiksnimi in doloenimi variabilnimi PF in zato imamo tedaj variabilne in fiksne stroke - im dalje je asovno obdobje (dolgi rok), tem veja je mobilnost PF - na dolgi rok so vsi PF mobilni in tedaj imamo opravka le z variabilnimi stroki

5. Pojasni razliko med fiksnimi povratnimi in nepovratnimi stroki (sunk costs)! - o nepovratnih strokih govorimo, kadar pri analizi gospodarstva predvidevamo negotovost, zanje je znailno, da jih, ko enkrat narastejo, ne moremo v vseh primerih povrniti, nadomestiti ali pokriti - primer: e se mora kupec odpeljati z avtom v bolj oddaljeno trgovino, so stroki prevoza nepovratni stroki, saj nastanejo ne glede na to, ali bo kupec v trgovini to blago kupil ali ne fiksni nepovratni stroki fiksni povratni stroki pa so, e podjetje proda ali odda v najem svojo zgradbo, s tem pokrije fiksne stroke, ki jih ima z zgradbo, niso pa ti stroki nepovratni

8.2 POVPRENI (FIKSNI IN VARIABILNI) TER MEJNI STROKI6. Pojasni mejne stroke (MC) in obrazloi njihovo krivuljo! Ali imajo razlina podjetja razline mejne stroke? - MC so stroki, ki nastanejo s proizvodnjo ene dodatne enote blaga - iz enabe MC = TC / Q je razvidno, da so MC grafino odvod celotnih strokov po obsegu proizvodnje in se tako izraajo s tangento na funkcijo TC (priloga skica 1) - krivulja MC ima znailno U-obliko in je zrcalna slika funkcije mejnega proizvoda, izraenega denarno - z naraanjem obsega produkcije se MC zniujejo, ker se sprva TC poveujejo po padajoi stopnji, nato so pri doloenem obsegu proizvodnje najmanji, potem pa se z nadaljno rastjo obsega produkcije MC poveujejo, ker se TC tedaj poveujejo po rastoi stopnji - obstaja zveza med povprenimi stroki (AC) in MC, s katero je tudi mogoe pojasniti obliko krivulje MC - razlina podjetja imajo razline MC, saj so ti odvisni od sestave TC, tehnologije, kapitalne opremljenosti itd. 7. Ali razlino veliki fiksni stroki vplivajo na mejne stroke? - razlino veliki FC ne vplivajo na MC, ker se FC ne spreminjajo z obsegom proizvodnje, ampak so konstantni - MC se spreminjajo, kot se spreminjajo VC glede na naslednji dokaz: TC = FC + VC MC = TC / Q = (FC + VC) / Q = VC / Q ker je FC/ = 0 Q 8. Pojasni povprene stroke (AC), povprene fiksne stroke (AFC) in povprene variabilne stroke (AVC)! - AC so vsota AFC in AVC - za AC pa tudi velja AC = TC / Q AC so torej celotni stroki na enoto proizvodnje - AFC so celotni fiksni stroki na enoto proizvodnje, ki z naraanjem obsega proizvodnje upadajo, zato se njihova krivulja asimptotino pribliuje abscisi - AVC so celotni variabilni stroki na enoto proizvodnje, njihova krivulja pa ima U-obliko in je zrcalna slika krivulje povprenega proizvoda (AP), izraenega denarno - AC grafino izraa naklon premice iz koordinatnega izhodia do toke na krivulji TC - AVC predstavlja naklon premice od koordinatnega izhodia do toke na krivulji VC - AFC predstavlja naklon premice od koordinatnega izhodia do toke na krivulji FC (prilogaskica 1)

- zato je potek oz. oblika krivulj AC, AVC in AFC odvisna od poteka oz. oblike krivulj TC, VC in FC

9. Obrazloi obliko krivulje AC, ki pravzaprav kae strokovno ceno enote produciranega blaga pri razlinih koliinah! - krivulja AC ima znailno obliko U, ta oblika je povezana z znano obliko krivulje TC, saj TC naraajo s padajoo stopnjo rasti, po doloenem obsegu produkcije pa zanejo naraati vse hitreje tudi AC sprva upadajo, pri vse vejem obsegu produkcije pa zanejo vse bolj naraati 10. Ali razlino veliki fiksni stroki vplivajo na povprene stroke? - FC vplivajo na AC tem manj, im veji je obseg proizvodnje, ker so tudi AFC tem manji, im veji je obseg proizvodnje - to se vidi tudi iz dejstva, da je toka najnijih vrednosti AC pri veji koliini proizvodnje kot toka najnijih vrednosti AVC, ker nekaj asa naraanje AVC ne odtehta zmanjevanja AFC - im manji je obseg proizvodnje, tem veji so AFC in tem veji je vpliv FC na AC 11. Pojasni odnos med povprenimi in mejnimi stroki! Zakaj MC sekajo AC v minimumu? - AC se zmanjujejo, dokler so MC niji od njih, ker niji MC kaejo, da vsaka dodatno proizvedena enota stane proizvajalca manj, kot so ga v povpreju stale do te enote proizvedene enote blaga (priloga skica 2) - AC pa naraajo, ko so MC veji od njih, ker tedaj dodatno proizvedene enote blaga stanjeo ve, kot so v povpreju stale enote blaga proizvedene do te dodatne enote - iz tega sledi, da MC krivulja nujno seka AC krivuljo pa tudi AVC krivuljo v toki njihove najnije vrednosti (minimum) - enak odnos, kot je opisan za primer MC in AC, velja tudi za AVC in MC 12. Navedi primere ekonomij obsega (economies of scale)! - o teh ekonomijah govorimo vprimeru, ko se podjetje sreuje s padajoimi MC pa tudi padajoimi AC tudi pri velikem obsegu proizvodnje - gre za podjetja z velikoserijsko ali mnoino proizvodnjo (bela tehnika, elektrini aparati, avtomobili) ali pa za naravne monopole - nekatera oligopolna podjetja imajo celo konstantne MC na vejem obmoju izkorianja proizvodnih zmogljivosti - MC se zanejo zvievati ele, ko preseemo maksimalno kapaciteto takega podjetja

9. OBNAANJE PODJETJA V POGOJIH KONKURENNEGA TRGA1. Pojasni povezavo med padajoo trno krivuljo povpraevanja v doloeni panogi (D), ravnotejem v panogi (R), ravnoteno ceno (pr) in horizontalno individualno krivuljo povpraevanja (d), ki velja za posamezno podjetje (d)! (glej sliko 9.1, str 22 vaje) - iz slike je razvidno, da se je trno ravnoteje na panonem trgu oblikovalo v toki R na nivoju ravnotene cene pr - v popolni konkurenci posamezni ponudnik s svojo ponudbo ne more vplivati na trno ravnovesje in na spremembo trne cene, zato je ta posameznemu ponudniku dana - individualna krivulja povpraevnja po blagu popolnega konkurenta (d) se tako oblikuje na nivoju cene pr kot neskonno elastina premica, vzporedna z absciso - tedaj velja: pr = d = MR - MR je mejni dohodek, to je dodatni dohodek, ki ga pridobimo s prodajo ene dodatne enote blaga - v primeru popolne konkurence je krivulja MR kar enaka krivulji d 2. Pojasni odloitve podjetja o koliini produkcije s pomojo krivulje celotnega dohodka (TR) in krivuljo celotnih strokov (TC)! Pojasni obliko krivulje TR in jo primerjaj s krivuljo

TC! - ker je v popolni konkurenci za individualno podjetje cena dana in ker velja TR = p q, sledi, da je pri popolnem konkurentu krivulja TR premica skozi koordinatno izhodie - popolni konkurent bo dosegel maksimalni celotni profit (TP) pri tistem obsegu proizvodnje: pri katerem bo (TR - TC)max, saj je TP = TR - TC ali pri katerem bosta tangenta na krivuljo TC in premica TR vzporedni (priloga skica 3) - opomba: seveda v primeru popolne konkurence ne obstaja taken obseg proizvodnje, pri katerem bo podjetje maksimiziralo TR, ta je namre tem veji, im veji je Q, in bi bil maksimalen pri neskonno velikem Q, kar je nerealno 3. V TR-TC diagramu (slika 9.3, str. 23 vaje) obrazloi kritine koliine poslovanja podjetja oz. podroje profita in podroje izgube! Ugotovi toko maksimizacije profita! - TP je negativen, se pravi, da je prilo do izgube, na podroju proizvodnje med 0 in priblino 8 enotami produkta podroje izgube - med 9 in 17 enotami produkta je obmoje pozitivnega TP, ki je maksimalen pri obsegu produkcije 13 enot podroje profita - celotna izguba pa se pojavi pri obsegu proizvodnje, ki je veji od 17 enot - pri 85 in 17 enotah je poslovanje na pozitivni nili ni ne izgube ne profita 5. Glej sliko 9.3 na strani 24 in doloi, do katere koliine se podjetju splaa poveevati koliino produkcije v pogojih konkurennega trga! Doloi optimalno koliino produkcije! Vrii krivuljo povprenih strokov! S primerjavo med prodajno ceno (240) in strokovno ceno (raven povprenih strokov pri optimalni koliini) ugotovi profit podjetja! - optimalni obseg proizvodnje je pri 14 enotah - v splonem velja ti. marginalno ali mejno naelo, da bo podjetje poveevalo obseg proizvodnje, dokler ga bo dodatno proizvedena enota stala manj, kot lahko iztri z njeno prodajo na trgu - pri obsegu produkcije, pri katerem je p = MR = MC, je TP najveji oz. je celotna izguba najmanja, kar je odvisno od lege AC pri tem obsegu proizvodnje - z nadaljnim poveevanjem obsega proizvodje bo MC > MR oz. MC > p, kar pomeni, da bo dodatno proizvedena enota blaga podjetje stala ve, kot iztri z njeno prodajo na trgu, zato v tem primeru podjetje ne bo poveevalo proizvodnje, ampak jo bo zmanjevalo proti toki MR = MC = p (priloga skica 4) - pri ravnoteni koliini q0 na tej skici velja TR = p0 q0 TC = AC p0 TP = TR - TC = (p0 - AC) q0 6. Pri kateri ravni panone cene, na katero podjetje v pogojih popolne konkurence nima vpliva, na sliki 9.3 na strani 24 v vajah je podjetje v stanju kratkorone pozitivne nule (break-even point)? Ali se podjetju kratkorono gledano e splaa poslovati pri niji ceni? Pri kateri ravni panone cene so podjetje ustavilo obratovanje? in 7. Ekonomsko pojasni podroje med toko prenehanja obratovanja (shutdown point) in toko pozitivne nule oz. raven cene, ki je med plr in psr na sliki 9.3 str. 24 vaje! - podjetje je v stanju kratkorone pozitivne nile, e velja, da je p = ACmin e je cena na ravni minimuma AC, skozi katerega poteka tudi krivulja MC - podjetje lahko e posluje, e je cena nija od ravni LR vse do ravni SR - pri ceni na ravni SR, ki poteka skozi minimum krivulje AVC, skozi katerega tee tudi krivulja MC, bo podjetje ustavilo proizvodnjo - na obmoju obratovanja med ravnema cene LR in SR bo podjetje e poslovalo, ker bo s svojim TR uspelo pokriti vse variabilne in del celotnih fiksnih strokov, ker bi imelo v nasprotnem izgubo v viini celotnih FC, tako pa ima izgubo le v viini dela FC, ki ga ni uspelo pokriti s TR

- e je cena na ravni SR, bo pri tej ceni podjetje s poslovanjem in ustvarjenim TR krilo le e celotne VC in bo imelo izgubo v viini celotnih FC, zato je pri tej ceni zanj bolje, da preneha z obratovanjem - podjetje bo vedno imelo kratkoroni profit, e bo cena nad nivojem LR - diagrami: 3 znailne situacije 1. p nad nivojem LR 2. p na nivoju LR 3. p med LR in SR

8. Katere stroke mora podjetje kriti, e eli uspeno poslovati na dolgi rok? - dolgorono mora podjetje za uspeno poslovanje kriti ravno vse dolgorone stroke, tako da je dolgorona (tendenna) cena na ravni minimuma dolgoronih povprenih strokov (LAC) podjetje dolgorono ne posluje niti z izgubo niti s profitom (priloga skica 5) - opomba: e je dolgorona cena nad minimumom LAC, bo podjetje (priloga skica 6) poslovalo z dobikom - pri velikosti podjetja oz. proizvodnih zmogljivostih, pri katerih bo p = LMC (dolgoroni mejni stroki); vendar bodo dolgoroni profiti v panogo privabljali ostale konkurente, kar bo povealo produkcijo, znialo ceno in posledino povzroilo izgon nekaterih konkurentov iz panoge zaradi nije prodajne trne cene ta proces se vri toliko asa, dokler se cena ne vzpostavi na ravni minimuma LAC 9. Kakna je relevantna krivulja ponudbe podjetja v kratkem in dolgem roku? - relevantna krivulja ponudbe na kratki rok: je krivulja kratkoronih MC, ko so MC > AVC (priloga skica 4) - v panogah s konstantnimi stroki je dolgorona krivulja ponudbe krivulja, ki tee vzporedno z absciso skozi dolgorona ravnoteja pri razlinih koliinah proizvodnje in ponudbe v panogi - v tem primeru priselitev novih proizvajalcev v panogo, ki jih vanjo privabijo pozitivni profiti, bistveno ne spremeni strokov proizvodnje blaga in se dolgorono ravnovesje vzpostavi kar na ravni cene iz starega dolgoronega ravnoteja - e priseljevanje novih ponudnikov v panogo zniuje cene PF, govorimo o panogi z rastoimi stroki, zato novo ravnoteje ne nastane v toki LACmin pri prejnji ravnoteni koliini proizvodnje, pa pa na viji ravni - v tem primeru je dolgorona krivulja ponudbe naraajoa funkcija obsega proizvodnje in ponudbe v panogi - v primeru panoge s padajoimi stroki se z vejim povpraevanjem po PF njihove cene zniajo, zato se zniajo tudi LAC in novo ravnoteje nastanje pri niji dolgoroni ravnoteni ceni - dolgorona krivulja ponudbe je v tem primeru padajoa funkcija obsega proizvodnje in ponudbe v panogi - primeri vseh treh oblik dolgoronih krivulj ponudbe so rtkane krivulje na skici 7 v prilogi 10. Ali velja trditev: podjetje, ki posluje v pogojih popolne konkurence, realizira maksimalni profit v toki, kjer je p = MC? Ali lahko podjetje v tej toki posluje tudi z izgubo? Narii diagram! - podjetje lahko realizira maksimalni profit v tej toki samo takrat, ko je cena nad ravnijo AC pri istem obsegu proizvodnje

- e bi bila cena pri tem obsegu proizvodnje, pri katerem velja p = MC, pod ravnijo AC pir tem obsegu proizvodnje, bi imelo tedaj podjetje najmanjo mono izgubo - diagram: najmanja mona kratkorona izguba popolnega konkurenta

11. Pojasni razliko med kratkoronimi in dolgoronimi mejnimi stroki (SMC in LMC) ter kratkoronimi in dolgoronimi povprenimi stroki (SAC in LAC)! Zarii diagram! Pojasni teoretino dolgorono ravnoteje popolnega konkurenta! - LMC lahko izpeljemo iz LAC, SMC pa iz SAC - krivulji SMC in SAC sta zarisani pri danih proizvodnih zmogljivostih, tako da lahko za vsako proizvodno zmogljivost oz. velikost podjetja doloimi posebni krivulji SAC in AMC - kolikor ima proizvajalec razlinih proizvodnih zmogljivosti, toliko ima tudi povprenih in mejnih strokov - LAC in LMC dobimo tako, da upotevamo vse mone proizvodne zmogljivosti oz. da v eno skico zdruimo vse mone SAC in SMC - tako postanejo LAC in LMC le ovojnica SMC in LMC (priloga skica 8) - LMC so enaki SMC pri tistih obsegih proizvodnje, pri katerih se SAC dotikajo LAC - dolgorono ravnoteje popolnega konkurenta se oblikuje pri tisti velikosti podjetja, pri kateri je p = LMC - e so pri tej velikosti podjetja LAC pod ravnijo cene, potem podjetje realizira maksimalni dolgoroni profit pri tej velikosti - vendar mora ob dolgoronem ravnoteju biti podjetje hkrati tudi kratkorono v ravnoteju, zato morajo tudi SMC pri tej velikosti sekati premico cene in LMC v isti toki - pri obsegu proizvodnih zmogljivosti q0 (priloga skica 5 in 6) se tedaj tudi SAC dotikajo LAC, SMC pa potekajo skozi toko p = LMC 12. Dolgorona ravnotena cena v panogi se oblikuje kot rezultat priseljevanja in odseljevanja podjetij. Na kakni ravni povprenih strokov (AC) se oblikuje dolgorona raven cene? - dolgorona ravnotena cena se oblikuje na ravni minimuma LAC (priloga skica 5) - tedaj se fluktuacija konkurentov ustavi, saj na dolgi rok v tej panogi ni niti dobika niti izgube - podjetje krije s celotnim prihodkom ravno vse dolgorone stroke 13. Ali velja trditev: v minimumu AC je optimalna koliina produkcije podjetja? - kratkorono ta trditev ne velja, ker v tem primetu podjetje pokrije s TR ravno vse TC in posluje brez dobika in brez izgube, vseeno pa se mu v tem primeru e vedno splaa poslovati - e se cena dvigne nad nivo ACmin, potem podjetje pri obsegu proizvodnje, pri katerem je p = MC, maksimizira celotni dobiek in je potem ta obseg proizvodnje kratkorono optimalen - dolgorono pa se dejansko ravnotena cena tendenno lahko oblikuje na nivoju LACmin, s imer podjetje pri obsegu proizvodnih zmogljivosti, kjer je p = LMC, tedaj pokrije s celotnimi prihodki vse dolgorone stroke, nima dolgorone izgube, vendar pa ne posluje niti z dobikom - z vidika dolgorone maksimizacije dobika takno stanje ni optimalno, je pa tedaj vseeno e mono poslovati tudi na dolgi rok - diagram:

14. Ali velja trditev: zaradi znianja povprenih strokov se povea dohodek podjetja? Narii diagram! - veljavnost te trditve lahko potrdimo s spodnjim diagramom - ob tem je potrebno povedati, da se znianje AC grafino prikae kot premik krivulje AC desno navzdol - e se zniajo samo AC (ceteris paribus), se pri enakem obsegu proizvodnje q0 in enaki legi MC zmanjajo TC, na njihov raun pa se povea TP podjetja - navadno pa znianje AC implicira tudi premik krivulje MC desno navzdol, tedaj se optimalni obseg proizvodnje pri nespremenjeni ceni p povea na q0 in se TR podjetja povea za (q0 - q0) p - diagram:

10. NEPOPOLNA KONKURENCA: MONOPOL IN DISKRIMINACIJA CEN1. Izhajajo iz slike 10.1 (str.26,vaje) opredeli istega monopolista ali popolni monopol! Opredeli vmesne konkurenne oblike med popolno konkurenco in istim monopolom! - monopol je trna struktura, za katero je znailno, da blago na trgu ponuja en sam prodajalec, po njem pa povprauje veliko kupcev - blago, ki ga ponuja, ni diferenciirano oz. nima substitutov koeficient krine elastinosti povpraevanja po blagu monopolista je 0 - vpliv monopolnega podjetja na ceno je velik monopolist je PRICE-MAKER sam doloa ceno blaga, po kateri bo prodajal - vmesne oblike med popolno konkurenco in monopolom so: - monopolistina konkurenca - diferenciirani oligopol - nediferenciirani oligopol 2. Navedi nekatera slovenska podjetja in pojasni, v kakni trni strukturi po tvojem mnenju poslujejo! - pri opredelitvi konkretnih podjetij, za katere veljajo navedene konkurenne oblike, izhajaj iz slike 10.1 (str.26,vaje), kjer so navedeni znailni trgi za posamezne trne oblike 3. Kateri zgodovinski procesi so povzroili nastanek monopolno-oligopolnih trnih struktur? - to so denimo procesi centralizacije in koncentracije akumuliranega kapitala Marx - procesi povezovanja podjetij v kartele in truste oz. njihovega zdruevanja - nastanek teh struktur je pospeil tudi razvoj ti. dravnega kapitalizma v 20ih letih tega stoletja

4. Pojasni ekonomske vzroke nepopolnosti trne konkurence! - tenja kapitala po im veji maksimizaciji profita in rasti podjetij, ki se navzven kae v procesih koncentracije in centralizacije kapitala - pojavnost monosti kriz v kapitalistinem sistemu zlasti gospodarska kriza v 30ih letih 20. stoletja - pojav diferenciacije oz. umetnega razloevanja proizvodov (oglaevanje) v oeh kupcev in ostale oblike necenovne konkurence - pridobivanje vedno veje ekonomske moi posameznih podjetij, zaradi esar popolno konkurenni mehanizem ni ve deloval - vedno veja ekonomska vloga drave kot nosilca ekonomske politike

10.1 ISTI MONOPOL5. Razlika med monopolnim in popolnokonkurennim ponudnikom se kae v obliki individualne krivulje povpraevanja. Pojasni to razliko, pri tem pa izhajaj iz podatkov, ki so navedeni v tabeli 10.1 (str.27,vaje)! - pri popolnem konkurentu je krivulja dd vodoravna premica neskonna elastinost vzpostavi se na ravni trne cene, ker kupci niso pripravljeni plaati ni ve kot toliko - ker je monopolist edini ponudnik na trgu, je njegova ponudba hkrati trna ponudba, pri tem pa je trno povpraevanje (krivulja DD) hkrati tudi povpraevanje po izdelkih monopolista (krivulja dd monopolista) ker je trna krivulja DD padajoa, je hkrati padajoa tudi individualna krivulja dd po izdelkih in storitvah monopolista - diagrama: krivulja dd za popolnega konkurenta in monopolista 1. popolni konkurent (dd = p) 2. monopolist (dd = DD)

6. Pojasni razliko med monopolnim in konkurannim ponudnikom s pomojo elastinosti individualne krivulje povpraevanja! V katerem primeru je elastinost krivulje povpraevanja manja? - kot je razvidno iz zgornjih dveh diagramov, je individualna krivulja povpraevanja popolnega konkurenta neskonno elastina pri vsakem obsegu proizvodnje - individualna krivulja povpraevanja monopolista pa je v primerjavi s prvo manj elastina oz. se njen koeficient cenovne elastinosti spreminja pri razlinih obsegih proizvodnje vzdol te krivulje 7. Pojasni stopnjo monopola s pomojo elastinosti krivulje povpraevanja! Kolikna je krina elastinost povpraevanja po blagu istega monopolista? - stopnje monopola je kot element, preko katerega se pri monopolu oz. oligopolu oblikuje cena po principu pribitka na stroke - ta stopnja je v doloeni panogi tem vija, im manja je elastinost panone krivulje povpraevanja - im manj nadomestkov je za doloeno blago in im nija je elastinost panonega povpraevanja, tem vije so lahko stopnje monopola v doloeni panogi ta elastinost opozarja na monost substitucije blaga in na monost prehajanja kupcev z enega trga na drugega zaradi razlinih relativnih

cen blaga 8. Izhajajo iz individualne krivulje povpraevanja monopolista pojasni obliko krivulje celotnega dohodka (TR) monopolista! (glej priloga skica 1) - krivulja TR monopolista je kopaste oblike - obliko te krivulje lahko izpeljemo iz oblike krivulje dd monopolista oz. z opazovanjem cenovne elastinosti povpraevanja vzdol te krivulje vrednosti koeficienta te elastinosti se vzdol krivulje gibljejo od vrednosti, veje od 1, preko vrednosti, enake 1, do vrednosti manje od 1(priloga skica 1) - pri majhnem obsegu proizvodnje oz. prodaje pomeni vsako poveanje prodaje sorazmerno veliko poveanje, zato se na tem obmoju obseg prodaje povea relativno bolj, kot se relativno znia cena (Ec > 1) - pri majhnem obsegu prodaje pa se celotni dohodek (TR = pQ) poveuje s poveanjem prodaje, ker poveanje dohodka zaradi poveanja prodaje presee zmanjanje dohodka zaradi relativnega znianja cene - pri obsegu prodaje, pri katerem je Ec = 1 na krivulji DD, je relativna sprememba obsega povpraevanja enaka relativni spremembi cene na trgu v tem primeru se TR ne spremeni tu monopolist maksimizira celotni dohodek - pri obsegih prodaje, pri karerih je na krivulji DD E c < 1, krivulja TR upada naraanje obsega prodaje je tu relativno manje od relativnega znianja cene - pri obsegu prodaje 0 je TR = 0 cena je tako visoka, da monopolist ne proda niesar - pri ceni 0 pa je tudi TR spet enak 0 9. Primerjaj krivuljo celotnega dohodka v primeru popolnokonkurennega ponudnika in krivuljo celotnega dohodka monopolnega ponudnika! - krivulja TR popolnega konkurenta je rastoa premica (poglavje 9, priloga, skica 3), ker je dd = p = konst. cena je ponudniku dana - krivulja TR monopolista pa je kopaste oblike, ker je dd padajoa in se vzdol te krivulje spreminja Ec monopolist z uravnavanjem obsega prodaje doloa ceno: manjo koliino blaga bo prodal po viji ceni, vejo pa po niji 10. Denimo, da monopolist nima nobenih strokov, za kakno koliino produkcije se bo odloil, e eli maximizirati svoj dohodek? - ob tej predpostavki se bo odloil za tisti obseg produkcije,