USTANOVA: VRTEC VRHNIKA

Mentorji: MARIJA JEREB IN ELA RIJAVEC

Oddelek: REGICE

Starost otrok: 3-4 leta

TEMNI GOZD V ROSIKI

www.velikinemarniskornji.si

Projekt veliki nemarni škornji nas je spremljal celoleto. Ker je naša enota v naravi, smo zato še boljraziskovali gozd, travnike in Mali plac ( naravnirezervat). Otrokom so bili junaki zelo blizu. Vpletli sose njihovo domišljijo in igro, ter pogovore. Kadarkoliin kjerkoli smo našli smet, so bili za to krivi škornji.

Zgodbo smo prebirali velikokrat, predvsem vnadaljevanjih. Otroci so jo ponotranjili in o njej velikogovorili. Tako smo dobili tudi odziv staršev, ki so namapovedali, da škornji “nagajajo” tudi v domačemokolju. Osnovni cilj in namen je bil torej dosežen.Otroci so prepoznali pomen smeti v naravi, poleg tegapa smo se še ekološko osveščali.

Projekt še vedno živi in ustvarja med otroki velikodomišljijske igre.

Marija Jereb in Ela Rijavec

http://vrtec-vrhnika.si/

Skozi projekt nas je spremljala slikanica z zgodbo oškornjih in njihovemu »grdemu« ravnanju v gozdu.Ob tem so otroci spoznavali različne vrste gob invpliva onesnaževanja narave nanje. Zgodbo smobrali v nadaljevanjih, saj nam je nudila ogromnomožnosti za pogovor in razmišljanje. V oddelku smosi postavili svoje drevo, oblikovali jesenski gozd,slikali in strigli gobe, živali, listje. Tako smo si zlikovnim ustvarjanjem pomagali pri vprašanju kdoso sploh veliki škornji. Na sprehodih v gozd in nabližnjih travnikih smo iskali stopinje in sledi.Otroška domišljija je bila tako brezmejna, da so ševedno verjeli, da so škornji nekdo iz pravljice. Kljubtemu, pa smo ob iskanju škornjev v naravi začelibolj opazovati naravo. Otroci so začeli opozarjati, daje res veliko smeti tudi v Bevkah. Za vse pa so bilikrivi veliki nemarni škornji… V igralnici smo seposvetili tudi ločenemu zbiranju odpadkov. Prvikoraki pri tem so precej težki, vendar sevsakodnevno trudimo in razvrščamo smeti vpravilne koše.

Dela našega iskanja odgovorov na vprašanja,je bil reden obisk gozda. Otroci so samipoimenovali, da tam, kjer so Veliki nemarniškornji, tam je Temni gozd.

Ob zaključku projekta smo izpolnili nalogoprojekta, da ilustriramo slikanico, ki smo jobrali v času projekta. Naloga je bila dokajzahtevna, vendar so vsi otroci iz skupine pritem aktivno sodelovali. Risali so del zgodbe,ob tem pa pripovedovali. Ob tem smoevalvirali celoten projekt, saj sem lahkougotovila, kaj so otroci ob tem doživljali inkatera spoznanja so jim nova.

Na vprašanje kdo so Veliki nemarni škornji sootroci odgovorili še vedno v svojemdomišljijskem svetu. Otroci bi jih začarali,spodili, jim kaj povedali. Njihovo glavnospoznanje pa je bilo realno: smeti nespadajo v naravo, ampak v koše.

ANDRAŽ, 4 leta: “ Veš, prepodit bi jih mogu, da ne bodo več brcali gob in kamnov več metal. Jaz bi jih prepodil z žago.”

MIHA, 3,5 let: “Pokril bi jih z deko in povedal, da ne smejo it v noben gozd več metat smeti. Kar spodil bi jih iz gozda.”

GAŠPER, 4 leta: “ Prepodil bi jih in reku, da ne smejo več smeti nosit v gozd.”

JULIJA, 3 leta: “Rekla bi jim, da naj gredo drugam. Pa ne več v gozd. Napisala bi jim na papir.”

AMBROŽ, 3,5 LET: “ Povedal bi jim, da morjo smeti dat v žabo (smetnjak).”

NINA, 3,5 LET: “ Mal bi jih prestrašila in rekla bu. Gob se ne sme brcat, ker ji to boli.”

TIM, 4 LETA: “Reku bi, da tega ne smejo več delat. Pol bi pa še mal počakal, da bi šli ven iz gozda.”

MARUŠKA, 4leta: “ Jaz bi jim povedala, da je prepovedano smeti metat v gozd. To je treba dat v kanto za smeti. Tud brcat se ne sme.”

DAVID, 3 leta: “Gob se ne sme brcat, rajši je treba v koš dat. Moj oči bi jih glih iz gozda ven dal škornje.”

NACE, 4 leta: “Jaz bi jim povedal, da hočem, da ne brcajo gob.”

GALERIJA NAŠEGA

POTEPANJA Z VELIKIMI

NEMARNIMI ŠKORNJI!

Ustvarjali smo v knjigo

REGICE NA POTI - DAN GIBANJA IN ZDRAVJA

Na svetovni dan gibanja in zdravja smo se podali na dolgo

pot. Vreme nas je pozdravilo s toplim soncem in rahlimvetrom, vendar nas to ni motilo. Iz vrtca smo krenili pogozdni poti proti Brdu. Med potjo so nam pot prekrižalesrne. Poslušali smo ptice. Prva postaja in prva malica stabili na vrhu. Podrto drevo nam je služilo za klopco,korenine drevesa pa za velikansko metlo, s katero sootroci podili iz gozda Velike nemarne škornje. Iskali smojih namreč celo pot. Opazovali smo, v kolikšni meri jeumazan naš gozd. Po malici smo skozi » temen« gozdodšli naprej. Pot nas je vodila proti Malemu placu.Prometni znaki in opozorilne table na poti so nampomagali, da smo si krajšali čas in pot. Marsikajzanimivega in koristnega smo prebrali na njih! Tudi to,da je v Malem placu potrebna tišina. Skoraj s svetotišino smo vstopili v gozd. Tiho in počasi smo prišli dojezerca, kjer smo na toplem sončku pojedli svoje kosilo.Seveda smo za seboj pospravili smeti in jih odnesli vsmetnjake.

IGRA NA BRDUBrdo je hrib v bližini našega vrtca. Gozd, živaliin rastline smo tako lahko spoznavali vnaravnem okolju. Večkrat smo se podali naBrdo. Postal je naš naravni kotiček, kjer imajootroci polno možnosti za raziskovanje inučenje. Tam smo brali knjigo, jo obnavljali,poslušali gozd jeseni in spomladi, zaslišaliprijateljico žolno, igrali se z barvami listja.Podrta drevesa,drevesne gobe, veje, vejice,mah, listje, smeti, veter, sonce, oblaki – vse toso pa bili pripomočki za domišljijsko igro vkateri so nastopili škornji. Obrisovali smolubje z voščenkami, najprej pa smo ga tipali inbožali. Nabirali jesenske in spomladanskerožice.

Otroci so v gozdu bili izredno sproščeni.Velikokrat pa tudi razigrani, vendar tihi.

SPOZNAVANJE GOB IN DRAMATIZACIJE

Gobe smo spoznavali preko slikovnegamateriala. Otroci jih niso poznali, zato smo jihrazlično ustvarjali, da so jih počasiprepoznavali in dojemali kot del narave. Gobesmo slikali in barvali s čopiči, risali inizrezovali, izdelovali smo jih iz odpadnihmaterialov (plastenke, papir, blago) ter jihkaširali. Vsem dejavnostim so se radipridružili, saj so potem te izdelke uporabljali vigri in dramatizaciji zgodbe o Velikih nemarnihškornjih. Postavili smo si tudi drevo, ki jezaživelo v naši igralnici v jesenski, zimski inspomladanski preobleki. Gobe so otrokompredstavljale živo bitje, tako kot živali inškornji.

www.velikinemarniskornji.si

Koordinator projekta:Vista, zavod za razvoj vrednot Murska SobotaLendavska 1, 9000 Murska Sobotawww.zavodvista.siVodja projekta: Aleksandra Pinterič

Vključena ustanova:VRTEC VRHNIKAMentorice: MARIJA JEREB IN ELA RIJAVEC