Terra Terra Australis Australis IncognitaIncognita

Terra Australis IncognitaTerra Australis Incognita

O obstoju neznane (incognita)

zemlje, celine  (terra) na južni (australis) polobli

so domnevali že dolgo časa preden so jo odkrili.

Menili so, da je neprimerno večja, kakor današnja Avstralija

in da predstavlja neko protiutež kontinentom na severni polobli.

Orteliusova karta sveta iz leta 1571 z vrisano Terro Australis (zelena barva) na jugu.

Okoli 200 let so iskali “Neznano južno celino”. Odkritje Terre Australis je postalo boj za ugled in prestiž med pomorskimi velesilami takratnega časa – Španijo in

Portugalsko, kasneje še Nizozemsko in Veliko Britanijo.

Portugalci, Nizozemci in Angleži

Eredia, 1601

Torres, 1606

Prvi Evropejec, ki je ugledal obale Avstralije je bil Portugalec Godinho de Eredia leta 1601. Prekrižaril je severni rob kontinenta, vendar puste obale oceanske neskončnosti in otoških labirintov niso izgledale kot obljubljeni iskani kontinent. Štiri leta kasneje je do polotoka York prijadral znani pomorščak Luis Vaes de Torres, ki tudi ni slutil, da so obale pripadale iskani celini.

Eredia, 1601

Torres, 1606

Tasman, 1642

Kasneje so celino iskali Nizozemci, ki so območje zahodne obale poimenovali Nova Holandija in jih označili kot “pusta, z revnim prebivalstvom poseljena območja”. Abel Janssen Tasman je prispel do najjužnejšega dela Avstralije, za katerega se je kasneje izkazalo, da je otok in se po njem imenuje Tasmanija.

Eredia, 1601

Torres, 1606

Tasman, 1642

Cook, 1770

Leta 1770 je Anglež James Cook na ladji Endeavour odkrival JV Avstralije in se ustavil v zalivu

Botany Bay. Ozemlje je razglasil za britansko posest in ga

imenoval Novi Južni Wales.

Eredia, 1601

Torres, 1606

Tasman, 1642

Cook, 1770

Flinders, 1803

Trideset let za Cookom je Avstralijo obplul še Matthew Flinders in dokazal celovitost celine.

britanska kaznjenska kolonija

Med leti 1750 in 1770 se je londonsko prebivalstvo podvojilo. Življenje je

postajalo vse težje. Oblast je želela s strogim kaznovanjem omiliti zločine

mestne revščine ter se znebiti prestopnikov - "plevela družbe". Vozili so jih v oddaljene izolirane kolonije, ki

so postale ogromne jetnišnice.

Leta 1788 je v zalivu Sidney po 251 dneh plovbe pristalo 11 ladij s prvo "pošiljko" 717 kaznjencev. Od takrat

dalje so do leta 1868 na oddaljen kontinent poslali okoli 160000

kaznjencev.

britanska kaznjenska kolonija

ladja Hulk – plavajoča jetnišnica

Na območju Avstralije so živeli staroselci. Kolonizatorji so celino razglašali za “ozemlja, pripadajoča nikomur.” Staroselce so zasužnjevali, preganjali in razseljevali,

uničevale pa so jih tudi številne bolezni, lakote in alkohol. Prizadevanja za asimilacijo staroselcev so bila ustaljena

praksa.

“Nikogaršnja zemlja”

Zlate mrzlice, neugodne naravne razmere za kmetovanje ter trgovina in obrt za lastne potrebe, niso zagotavljale

ekonomske prihodnosti; sčasoma pa je potreba britanske industrije po surovinah zagotovila Avstraliji trdno

gospodarsko osnovo. Razvilo se je rudarstvo, trgovina in specifično kmetijstvo.

obalna mesta in nikogaršnja zemlja Iz območja največjih obalnih

naselbin se je sčasoma oblikovalo 7 enot –

• Sydney je postal središče Novega Južnega Walesa,• Brisbane Queenslanda,

• Darwin Sever. teritorija,

• Adelaida Južne Avstralije,

• Melbourne Viktorije in• Hobart Tasmanije.

• Perth Zahodne Avstralije,

S 1. januarjem 1901 so kot obliko državne ureditve izbrali federacijo, ki se je obdržala do danes. Avstralija

je sčasoma postala državna skupnost 6 samostojnih držav in 2 teritorijev (Severni teritorij in Teritorij

prestolnice Canberre). Zaradi vsestranske povezanosti z Veliko Britanijo se je priključila Britanski skupnosti

narodov (Commonwealth) - združenju držav, v katerega so vključene v glavnem nekdanje britanske kolonije.

Canberra je bila leta 1927 proglašena za glavno mesto, ko je prevzela vse upravne državne funkcije.

1. januar 1901

V zadnji svetovni vojni so se Avstralci borili na strani zaveznikov v Aziji, pa tudi v

Evropi in Severni Afriki. Danes uspešno odpravljajo probleme oddaljenosti, sušnega podnebja in zapostavljanja

staroselcev. Omejiti želijo evropski in ameriški vpliv na celini, oblast britanske

kraljice pa sčasoma zamenjati z republiko. Avstralska multikulturna družba je danes

ena najzglednješih na svetu.