UVOD

Četrta številka podružničnega časopisa je v celoti posvečena kulturi. V njej boste našli veliko zanimivega. Otroci naše šole so se preizkusili v sestavljanju pesmi in zgodb. Mladi novinarji iz novinarskega krožka so se odpravili na ulice in mimoidoče povprašali o kulturi. Sestavili so tudi kviz o Prešernu, križanko in uganke o pisateljih, pesnikih, književnih in filmskih junakih. Nismo pa pozabili niti na risbe otrok. Občudovali boste lahko upodobitev Prešerna, ilustracijo pesmi Povodi mož ter risbe živali. Želimo, da boste z veseljem prebrali četrto številko časopisa.

Andreja Dobre

Mladi novinarji so se na začetku februarja odpravili na primskovljanske ulice in mimoidoče povprašali:

Kaj je za vas kultura?

Ogledi muzejev, gledališč, lutkovnih predstav, kulturno obnašanje.

izobraževanje, slike, gledališča.

KULTURA JE TO KAKO SE OBNAŠAŠ , HODIŠ NA KULTURNE PRIREDITVE.

KULTURA JE PRAVILNO OBNAŠANJE IN IZOBRAŽEVANJE.

Lepo obnašanje, družabne prireditve, šport.

Beseda kultura me spominja na kulturni praznik, 8. februar,

ki ga lahko preživimo z družinami in gremo na ogled kulturnih dogodkov v mesto

FRANCE PREŠEREN

FRANCE PREŠEREN MOŽ JE BIL, KI JE VSE ŽIVLJENJE

PESMI PESNIL.

ZELO RAD SE JE UČIL SAME PETKE JE

DOBIL.

POTEM PA ŠOLO ZAPUSTIL IN SE NA DUNAJ

PRESELIL.

NA DUNAJU PRAVNIK JE POSTAL

ZELO RAD PESMI JE PISAL.

NATO SE V LJUBLJANO

PRESELIL IN SE V PRIMIČEVO JULIJO ZALJUBIL.

JULIJA LJUBILA GA NI, ZATO

SRCE MU JE POČILO OD ŽALOSTI.

MATIJA ČOP PRIJATELJ

MU JE BIL, NA KONCU V SAVI

JE UTONIL.

KER TAM SLUŽBE NI DOBIL,

SE V KRANJ JE PRESELIL.

V KRANJU JE ZBOLEL, KO JE UMRL, JE ZASLOVEL.

NOVINAR: MATEJ RIBNIKAR, 5. E

PEKARNA

Peki pečejo kruhe,

in sami sebe naredijo debeluhe.

Pečejo žemlje, pečejo štruce, vse to prodajo ter na novo garajo.

Veliki rumeni kruhki so kot puhki,

ko so pečeni v pečici, a vsi si brišejo slino pod lici.

Včasih peki goljufajo in med sabo

mrmljajo. Vedno jih dobijo in jih v kletko posedijo.

David Colner, Rebecca Colner, 5. f

ZIMA

KO ZJUTRAJ SE ZBUDIŠ, POGLEDAŠ SKOZI OKNO,

TAKRAT VSE BELO ZAGLEDAŠ.

SKOČIŠ OD VESELJA IN SE ZAPODIŠ V SNEG,

KER TO ZATE NEKAJ NEVERJETNEGA JE.

POKLIČEŠ ŠE VSE DRUGE BLIŽNJE

IN SE KEPAŠ, SE ZABAVAŠ.

NIKOLI NE POZABIŠ- NA KAJ? NA SNEŽAKA, SEVEDA!

ZA NOSEK MU KORENČEK DAŠ IN V ROKE METLO NE ZGREŠIŠ.

KAKO JE ZIMA LEPA! ŠE IN

ŠE… DOKLER SONČEK NE POSIJE,

TAKRAT PA SNEŽAK POČIVAT GRE!

ADIJO REČEMO ZIMI IN ŽIVJO SONČKU!!

Spesnil David Tomič, 2.f,

ob pomoči sestre Tjaše

ZIMA JE SNEGA PA NI !!!

Zima je, snega pa ni, še v gorah

sneg se topi.

Zima je, snega pa ni,

zato pomlad pri nas prednost dobi.

Zima je,

snega pa ni, žalostni smo čisto vsi.

Zima je,

snega pa ni, ali se vam to

normalno zdi?

Radi bi se sankali

in še tudi smučali, snega na žalost pa še vedno ni!

Sestavili: Gaja Fleišer Izlakar in Lara Grims, 5.e

KULTURA

Kultura je lepa skrivnostna stvar, Včasih ne ve se kaj točno pomeni.

Vsako leto v šolski klopi z nami sedi in se nam smeji.

Včasih smo hudi nanjo , ker v glavo nam ne gre, Bolj veseli smo , ko pojedine in zabave so.

Ti , ti poredna kultura čisto si nam zmešala glavo. A ti nič ne moremo ,ker ne vemo kje si z nami. .

Hana Mazi Jamnik 4.f

TOLKALA

V ponedeljek, 16.1.2012, smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano v Cankarjev dom. Med potjo smo videli tudi gledališče Drama. Ko smo prispeli, smo se odpravili v Kosovelovo dvorano. Odložili smo bunde in predstava se je začela. Imenovala se je Tolkala od blizu. Prišli so tolkalci in nam zaigrali pesem Afrika. Imel sem občutek, da smo v Afriki. Nadaljevali so s pesmijo Čas za stop, ki so ji sledili Vojakov dan, Koncert za boben in ansambel, Mala kuhinja, na koncu pa smo se poveselili s pesmijo Jingo, pri kateri smo tudi peli. Najbolj všeč mi je bila pesem, v kateri je bil glavni instrument ksilofon. Tolkalci so se z veliko hecali. Bilo mi je všeč.

Juš Lesjak, 5.f

OGLED TOLKAL

DANES SMO SI OGLEDALI SLOVENSKI TOLKALNI PROJEKT-STOP. ZJUTRAJ SMO SE Z AVTOBUSOM ODPELJALI V CANKARJEV DOM V LJUBLJANO. TAM SMO ODDALI KAPE,ROKAVICE IN JAKNE. SKUPAJ Z DRUGIMI RAZREDI SMO ODŠLI V KOSOVELOVO DVORANO. POSEDLI SMO SE NA SVOJA MESTA,KI SO BILA ZELO UDOBNA. NASTALA JE TIŠINA. NA ODER SO Z GLASBILI PRIKORAKALI NASTOPAJOČI. BILO JE PET FANTOV IN ENA PUNCA. IGRALI SO NA RAZLIČNE BOBNE,KSILOFONE,METALOFONE,ČINELE,TRIANGLE IN NA ZVONČKE. OB POSLUŠANJU GLASBE MI JE KAR BOBNELO V GLAVI. ZAIGRALI SO VOJAKOV DAN,V RITMU AFRIKE,ČAS ZA STOP IN MALA KUHINJA. NSTRUMENTALISTI SO SE V IGRANJE ZELO VŽIVELI IN NAS PRIJETNO NASMEJALI. NAJBOLJ MI JE BILA VŠEČ MALA KUHINJA. TAM SO IGRALI NA LONCE IN POSODE. NA KONCU PA SMO SE NAUČILI KRATKO BESEDILCE. KONCERT SE JE HITRO KONČAL. NASTOPAJOČI SO NAM POKAZALI INSTRUMENTE IN POVEDALI NJIHOVO CENO. ODŠLI SMO NA AVTOBUS. HITRO SMO ODRVELI DOMOV. V AVTOBUSU SMO SE ZELO ZABAVALI. TA DAN MI BO OSTAL V SPOMINU,KER JE BIL ZELO SMEŠEN IN V DUHU GLASBE. ANJA PAVEC 5.F.

DOŽIVLJAJ IZ SREDNJEGA VEKA (domišljijski spis)

Nekega dne sem se zbudil kot vitez. Služkinja mi je prinesla zajtrk. Ko sem pojedel, sem se napravil v obleko. Oče mi je sporočil, da bomo danes vadili bojevanje. Najprej smo šli nabrusit meče. Ko so bili nabrušeni, smo vzeli ščite in vadili bojevanje v dvojicah. Z vsakim novim nasprotnikom sem izgubil. Potem je na balkon prišel kralj in videl moje sposobnosti. Rekel je, če ne bom na bitki boljši, me bodo ubili. Ko sem to slišal sem se ustrašil, da me bodo ubili, tega si seveda nisem želel. Zvečer sem razmišljal kako bi se poboljšal. Odpravil sem se na večerjo. Po večerji sem se šel še umit potem pa spat. Naslednje jutro me je služkinja zbudila zelo zgodaj. Rekla je, da bomo danes napadli drugo mesto in ga zažgali. Tisto mesto je bilo 100 km proč. Zato sem se najprej napravil v tuniko, čez pa sem si oblekel še železno srajco. Ko sem se oblekel, sem stekel po konja. Vsi drugi vitezi so me že čakali. Ko je ura odbila 3 zjutraj, smo se odpravili. Jahali smo že eno uro in prispeli do majhnega mesta. Glavni vitez je razprl zemljevid in ugotovil, da je to mesto pravo. Rekel mi je, da naj stražim, če kdo pride. Drugi so odšli, mene pa so pustili samega. Skril sem se v gozd in pazil. Drugi vitezi so se že bojevali. Ko sem videl, da so nekateri v nevarnosti, sem stekel iz gozda, da bi jim pomagal. Ko sem prišel, sem se začel bojevati. Sedaj sem bil zelo dober. Premagal sem skoraj vse. Potem sem zagledal, da glavnemu vitezu preti nevarnost. Stekel sem k njemu in mu pomagal, da ni umrl. Ko je bilo boja konec, smo požgali mesto. Odpravili smo se nazaj. Ko smo prispeli do kralja, se je kralj začudil, da nisem umrl. Glavni vitez je rekel, da smo v boju izgubljali, potem pa sem prišel jaz in pomagal. Rekel je tudi, da sem mu rešil življenje. Ko je kralj to slišal, je rekel, da bom postal njegov naslednik. Čez nekaj časa je kralj umrl in postal sem kralj. Potem pa sem se zbudil, in ugotovil sem, da sem samo sanjal.

Maks Lebar , 5.E

DOŽIVLJAJ IZ SREDNJEGA VEKA  Neko jutro sem šel s psom v gozd na sprehod. V daljavi sem zagledal nekaj čudnega. Šel sem pogledat, kaj je. Ko sem se približal, me je posrkalo, pes pa je ostal zunaj. Zdelo se mi je kot, da se mi meša. Ko sem bil spet na tleh, se mi je zdelo, kot da sem v gradu in v viteški opremi. Pred mano je stal kralj in ob njem lepa gospa. Zazdelo se mi je, da sem v preteklosti. Kaže, da sem osebni stražar kralja. Dobro, potem pa ga bom varoval. Zvečerilo se je že, vsi so odšli spat, vendar jaz nisem mogel zaspati. Če sem že kaj zaspal, so me zbudile slabe sanje. Ko sem se zbudil, sem bil zelo utrujen, vendar sem imel dovolj moči, da sem ostal buden. V daljavi se je videlo nekaj podobnega človeku. Bili so vojaki iz sosednjega gradu. Jaz sem streljal z lokom. Mi smo imeli več vojakov, zato jih ni bilo težko premagati. Brez umrlega smo zmagali. Eden je bil zelo ranjen, ker pa ta grad ni imel zdravnika, je kralj rekel, naj mu pomagam jaz. Na srečo mi ga je uspelo rešiti in zakrpati rano. Tako me je kralj povišal v glavnega od vseh vitezov. Tako smo skupaj premagovali vse druge viteze. Kralj je imel tri hčere. Najstarejši je bilo ime Elizabela, srednji je bilo ime Zala, najmlajši pa Metka. Nekega dne je najstarejša hči zelo hudo zbolela. Spet mi je kralj rekel, naj ji pomagam. Ampak tokrat je bilo to težje. Ko sem ji potipal trebuh, sem začutil brco. Takoj sem vedel, da bo imela otroka. Ko sem to kralju povedal, je bil zelo zadovoljen. Rekel je, naj se potrudim po svojih najboljših močeh, da ga dobim ven. Ko je ven pogledala glavica, sem rekel kralju: »Pridite pogledat, kmalu bo prišel ven!«. Ko je prišel ven, so bili vsi zadovoljni. Bil je fantek. Mamica mu je dala ime Martin. »Lepo ime!«, so dejali. Kralj je povabil vse v soseski na proslavo. Zvečer je bila res proslava in prišli so tudi kmetje in vsi drugi. Tedaj pa se je zaslišal velik trušč. Bila je zelo veliko vojakov. Tokrat je šlo bolj na tesno, ampak smo tudi te premagali. Veselica se je lahko nadaljevala. Nato pa je kralj rekel, da si bo njegova hči izbrala moža. Izbrala si je bogatega viteza, ki mu je bilo ime Ožbej. Jaz pa sem postal varnostnik od Martina, najstarejše hčere in Ožbeja. Nekoč smo šli na prehod. Srečali smo tri sovražnike, ki so hoteli ugrabiti Martina. Jaz pa sem jim rekel, da se to lahko zgodi samo preko mojega trupla. Vsi so me napadli. Ker sem imel Martina rad, sem jih premagal. Odšli smo domov. Ko smo prispeli, je najstarejša hči vse to povedala kralju. Kralj je bil zelo presenečen, ko je vse to slišal, in me pohvalil. Potem me je vprašal, če znam biti tudi kaj smešen. »Odvisno, za koga.« sem odgovoril. »Za Martina.« je rekel kralj. »Lahko.« sem rekel. In tako sem se preoblekel v klovna ter zabaval Martina. Smejal se je na ves glas. Ko je postal utrujen, sem mu zapel uspavanko. Ko je zaspal, sem odšel. Kralj je bil zadovoljen in me pohvalil. Pred mano se je pokazal nekakšen izhod. Kralju sem rekel, da moram oditi domov, ker me v prihodnosti čaka moja mami. »Če me boste kaj potrebovali, samo zaploskajte in že bom pred vami. Nasvidenje, se še kaj vidimo.« sem mu rekel. Odšel sem skozi luknjo in bil sem spet v gozdu s psom. Zdelo se mi je čudno, da ni odšel. Ko sem se vrnil domov, sem mamico vprašal, če me je kaj pogrešala, ker me tako dolgo ni bilo nazaj. Ona pa mi je odgovorila, da me ni bilo samo deset minut.

Žiga Gartner, 5.e

DOŽIVLJAJ IZ SREDNJEGA VEKA

(Domišljijski spis)

Sem vitez Matej. Opisal vam bom en delovni dan. Zjutraj se z vitezi v sobi v kateri imamo ognjišče in jedilno mizo. Tam nas zjutraj čaka zajtrk. Pri zajtrku se pogovarjamo o veliko rečeh. Nato gremo v dvorano kjer ima kralj svoj prestol ter ob sebi svojo hčer . Na stropu je obešen velik lestenec. Vsi vitezi se poklonimo kralju nato pa gremo na pohod za živalmi za kosilo. Služabniki nam pripravijo konje. Med potjo pojemo in žvižgamo. Naenkrat se nekaj zaziba, bil je grm . Vzel sem pištolo s smodnikom in pomeril. Grm se je nehal zibati, puško sem odložil. Vendar iz grma je skočil merjasec, hitro sem porabil puško, nameril in ustrelil. Zadel sem merjasca, šli smo naprej. Pridemo do velikega hrasta, nakar zagleda eden, od vitezov purana. Vzame nož in ga vrže proti puranu. Purana nož oplazi in ga rani. Nato puran pade na tla. Z lovom smo bili zadovoljni in se vrnili na grad z merjascem in puranom. Kralj je bil z nami zadovoljen. Nato smo šli ven in se urili. Pri urjenju smo se mečevali z drugimi vitezi, svoj meč smo morali med jahanjem zasaditi v lutko. Z lokom in puško pa smo streljali v tarčo. Nato smo s kraljem in kraljico jedli kosilo. Po kosilu pa je močno zatrobil rog. To je bil znak, da se bližajo Turki. Vsi vitezi s kraljem smo šli v napad. Na obzidju so bili vitezi z loki in puškami. Začel se je spopad. Med vojno so me ranili. Komaj sem se obdržal na nogah. Nato me je neki Turk želel ubiti, dvignil je meč in me hotel ubiti. Na srečo je iz zadnje strani prišel vitez in ga ubil. Med vojno je bilo ubitih veliko vitezov in Turkov. Vendar smo pregnali Turke. Kralj ni umrl. Nato so me zdravniki odpeljali v posteljo, počasi sem ozdravel. Zvečer smo imeli gostijo. Proslavljali smo nad zmago Turkov. Kralj je počastil viteze,ki smo se bojevali proti Turkom. Imeli smo slovesno pojedino, kjer smo jedli in pili. Zadovoljni smo šli spat.

Matej Ribnikar, 5.e

UČENCI 2. E RAZREDA SMO OPISOVALI SLIKE IN NASTALE SO PRVE ZGODBICE.

DEČEK IN DEKLICA STA GRADILA SNEŽAKA. DEČEK JE DELAL VEČJO KEPO OD DEKLICE. MALO POZNEJE JE BIL SNEŽAK NAREJEN. ŠE POZNEJE JE NASTALA LUŽA ZATO, KER JE POSIJALO SONCE.

TEJ DRAGAŠ, 2. E DEČEK IN DEKLICA STA SE ODLOČILA, DA BOSTA NAREDILA SNEŽAKA. DEČEK IN DEKLICA STA ZAČELA VALITI KEPE. KO STA ZVALILA KEPE, STA POSTAVILA SNEŽAKA. DODALA STA MU GUMBE, PISKER, METLO. POSIJALO JE SONCE IN SNEŽAK SE JE SPREMENIL V LUŽO.

MIHA SAJOVIC, 2. E DEČEK IN DEKLICA STA SE ODLOČILA, DA BOSTA NAREDILA SNEŽAKA. DEČEK JE NAREDIL VELIKO KEPO, DEKLICA PA MAJHNO. KO STA NAREDILA, STA MU DODALA ŠE KORENJE ZA NOS. POSIJALO JE SONCE IN SNEŽAK SE JE POČASI STOPIL.

ULA TUŠEK, 2. E DEČEK IN DEKLICA GLEDATA SKOZI OKNO. ODLOČILA STA SE, DA BOSTA NAREDILA SNEŽAKA. KO JE BIL SNEŽAK NAREJEN STA MU DODALA ŠE METLO, GUMBE IN LONEC. POSIJALO JE SONCE. SNEŽAK SE JE ZAČEL TOPITI.

MARTIN KRČ, 2. E

NEKOČ JE PADLO VELIKO SNEGA. DEČEK SE JE ODLOČIL, DA BO NAREDIL SNEŽAKA. TUDI DEKLICA JE HOTELA DELATI SNEŽAKA. DEČEK JE NAREDIL VELIKO KEPO, DEKLICA PA MAJHNO. POSIJALO JE SONCE IN SNEŽAK SE JE SPREMENIL V LUŽO.

KLARA HODNIK, 2. E

UGANKE O PESNIKIH,

PISATELJIH

V VRBI SE JE RODIL ,

V RIBNICO V ŠOLO JE HODIL IN NAJBOLŠI UČENEC NA

ŠOLI JE BIL. KO PA JE ODRASTEL JE PESNIK POSTAL.

RODIL SE JE KJER BELE BREZE RASTEJO

TAM ODRAŠČAL JE , PESMI JE PISAL

IN VELIKO DOMIŠLIJE JE IMEL.

NAŠA ŠOLA SE IMENUJE PO NJEM

SAJ JE ZELO DOBRO PESMI PISAL,

RODIL SE JE NA SORŠKEM POLJU

IN OTROKE JE RAD IMEL.

UGANKE O KNJIŽNIH,FILMSKIH

JUNAKIH

HODIL JE NA BRADAVIČARKO,

DA ČARATI BI ZNAL. IMEL JE DOBRE PRIJATELJE

MRLAKENSTEIN NJEGOV SOVRAŽNIK JE BIL.

V NAŠE KINO DVORANE JE PRIŠEL,

DA BI NAS RAZVESELIL. NJEGOV PRIJATELJ JE BIL

HUMPTY DUMPTY.

NA MADAGASKAR SO ODŠLI,

DA NOVE PRIJATELJE BI DOBILI.

KDO SO TO BILI ?

NJEGOVI PRIJATELJI SO: PETEK, SVETEK IN KAPITAN

HADDOK. KDO JE TO ?

Pomagala sem Fruli

Sosedovi mački sem pomagala tako, da sem ji pomagala ven iz vrtnic in ji dala mleko in konzervo s tunami. Oskrbela sem ji rane in iz kože s pinceto potegnila trnje, čeprav sem bila malo popraskana. Na koncu pa sem jo čohala po trebuhu, za vratom in za ušesi. Ah, tale Fruli je zelo, zelo scrkljana. Ana Šmid, 3. F

TETA META LIMETA

TETA META LIMETA IMA ZAKLADE IZ MARMELADE IN GRAME OKUSNE SALAME. IMA ZELENJAVO ZA TRAVO,

HRUŠKE ZA PLASTIČNE PUŠKE IN BUŠKE.

TETA META LIMETA IMA SMREKO ZA SREČNO NOVO LETO IN JUTRANJE MLEKO.

IMA POTICE ZA LEPOTICE, IMA MLEKO ZA LEPO OBLEKO.

TETA META LIMETA IMA KURE ZA URE

IN ŽOGE ZA PREPROGE. IMA KUHANE GOBCE ZA MAJHNE GOLOBCE,

IMA PALICO ZA MALICO.

EVA CELAR, 3. F

ŠIVILJE Šivilje so živele v Celju, ustregle so vsakemu povelju. Zgodaj so vstale in se s šivanjem nagarale. A so šivilje nekatere delale narobe mere. Ponavadi pa se to tako odvije, da kmalu šiviljo vsakdo odkrije. Veliko šivilj, ki so v Celju živele, so vedno zelo se udobno imele. Je bila majica ali pa hlače, so delale za vse, tud' za kovače. Šivilje otrokom so šivale rade, za deklice in za fantke mlade. Meščani niso šivilj nikdar pozabili, saj so skoraj vsak dan po obleke hodili. Lara Pungerčar, 5.e

ZLATI MEDVEDEK Zlati medvedek k nam prihaja iz čarobnega kraja. Kakor v zlati kroni hitro mimo pluje, vozi punčko, ki ji je ime Nina, in spet potuje. Potuje mimo lončkov in pristane v deželi zvončkov. V deželi je našel dve omeli. Ko gre iz dežele zvončkov, potuje spet mimo lončkov. Ko pride v našo deželo, uporabi spet omelo. Klara Bukovšek, 3. f

NAŠ DEDO Naš dedo je pravi medo. Spi in sploh ne neha, vse dokler ne boleha. Dedo pridno je zdravila, mama mu pri tem pomaga kot dobra vila. Ko pa mama skuha kosilo, dedo pripravi novo milo. Ko pa se dedo pozdravi, obleče druga oblačila v omari. Ko pa se preobleče, dobi veliko sreče. Meta Frelih, 3. f

KVIZ o Francetu Prešernu

1. V koga je bil zaljubljen France Prešeren?

a) v Primičevo Julijo b) v Francko Novak c) v Primičevo Katro 2. Prešeren je bil po poklicu a) čistilka b) pesnik c) odvetnik 3. Kdo je bil najboljši prijatelj

Franceta Prešerna? a) Ludvik van Beethoven b) Jan Plestenjak c) Matija Čop 4. Kdaj se je rodil France

Prešeren? a) 8 . 2 . 1800 b) 3 . 12 . 1800 c) 6 . 5 . 1798

5. Kdo je sestra Franceta

Prešerna? a) Bojana Kranjc b) Katra Prešeren c) Martina Prešeren 6. Kdaj in v katerem mestu je umrl France Prešeren? a) 2 . 8 . 1860, Portorož

b) 8 . 2 . 1849, Kranj c) 8 . 2 . 1848, Kranj

7. Koliko knjig je napisal France Prešeren?

a) 0 b) 7 c) 1

8. Katera je Slovenska himna? a) Ždravljiča b) Zdravljica c) Vrba

KRIŽANKA 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 2 3

4 5 6

7 8 9 10

Šolski časopis učencev Osnovne šole Simona Jenka Kranj, podružnična šola Primskovo Avtorica risbe na naslovni strani: Rebecca Colner 5.f Mentorica: Andrejka Dobre Uredniški odbor: učenke in učenci novinarskega krožka Izdala OŠ Simona Jenka Kranj, PŠ Primskovo Zadružna 11 4000 Kranj februar, 2012