128
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 - popr.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-skl. US) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo na redni seji, dne , sprejel ODLOK o občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo - spremembe št. 1 (ID OPN - SP1) I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Geodetski zavod Celje d.o.o., pod številko projekta 10d2008-0. 2. člen (vsebina in oblika OPN ) (1) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del. (2) OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela. (3) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij: 1. Uvodne določbe 2. Strateški del 3. Izvedbeni del 4. Prehodne in končne določbe (4) Grafični del OPN je razdeljen na strateški in izvedbeni del: 1. Grafični prikaz strateškega dela OPN: Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000), Karta 2: Zasnove gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000), Karta 3: Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1:50.000), Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000), Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000), Karta 6: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000). 2. Grafični prikaz izvedbenega dela OPN: Karta 1: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000), Karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000), Karta 3: Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000), 1

številka: · Web viewObsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis in podobno, plavalni zimski bazeni,

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

številka:

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 - popr.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-skl. US) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo na redni seji, dne , sprejel

ODLOK

o občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo - spremembe št. 1

(ID OPN - SP1)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Geodetski zavod Celje d.o.o., pod številko projekta 10d2008-0.

2. člen

(vsebina in oblika OPN )

(1) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(3) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Uvodne določbe

2. Strateški del

3. Izvedbeni del

4. Prehodne in končne določbe

(4) Grafični del OPN je razdeljen na strateški in izvedbeni del:

1. Grafični prikaz strateškega dela OPN:

Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000),

Karta 2: Zasnove gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000),

Karta 3: Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1:50.000),

Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000),

Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000),

Karta 6: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000).

2. Grafični prikaz izvedbenega dela OPN:

Karta 1: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000),

Karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij

gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000),

Karta 3: Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000),

Karta 4: Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture

(M 1:5.000).

(5) OPN je izdelan v analogni in digitalni obliki.

3. člen

(obvezne priloge OPN )

(1) Obvezne priloge vsebujejo:

- izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov

- prikaz stanja prostora

- strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN

- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

- obrazložitev in utemeljitev OPN

- povzetek za javnost

- in okoljsko poročilo.

4. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

Antenski stolp oziroma steber je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu.

Atrijska hiša je enostanovanjska nizka stavba v nizu z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Stavbe v nizu imajo enake višinske gabarite. Če se gradijo več kot tri atrijske hiše, imajo lahko naslednje tri hiše drugačne gabarite kot predhodne tri.

Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo.

Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.

Železniška postaja je poslopje in zgradba, namenjena vodenju železniškega prometa in dejavnosti upravljavca.

Železniško postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za varno vstopanje in izstopanje potnikov.

Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836.

Dopustna izraba prostora (DIP) določa merila za velikost objektov na parceli namenjeni gradnji.

Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) je razmerje med površino zelenih in tlakovanih odprtih površin, namenjenih zunanjemu bivanju, ki služijo skupni rabi prebivalcev objekta, ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke), ter celotno površino parcele namenjene gradnji.

Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.

Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.

Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama namenjenima gradnji.

Družinska hiša je nizka prostostoječa eno- ali dvostanovanjska stavba.

Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M).

Faktor izrabe (FI) parcele namenjene gradnji je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena.

Faktor zazidanosti (FZ) parcele namenjene gradnji je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največje etaže objekta nad terenom in površino parcele namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči, upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.

Frčada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora.

Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom Občine Kidričevo, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).

Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

Parcela namenjena gradnji je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena njihova ureditev.

Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida.

Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur.

Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in občinske ceste.

Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho.

Nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.

Naselje je strnjeno območje grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in območje površin, predvidenih za širitev.

Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.

Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nestanovanjskih površin.

Nestanovanjska kmetijska stavba je objekt, ki je podvržen tehnološkim procesom kmetijske proizvodnje: stavbe za rejo živali: hlev, svinjaki, staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kašča, hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd.

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske table, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparente in podobno.

Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za katerega je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje.

Odprte bivalne površine so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi.

Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

Pešpot je pot, namenjena in primerna samo za pešce.

Plakatni stebri so objekti za oglaševanje. Po obliki se delijo na okrogle in na tristrane plakatne stebre.

Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim.

Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati določbe odloka izvedbenega prostorskega načrta Občine Kidričevo, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz finančnih razlogov (investicija bi bila več kot dvakrat dražja) ni mogoče oziroma je finančno neutemeljeno. Odstop mora biti obrazložen in utemeljen v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 5 m za vodotoke 2. reda (Polskava, Reka, itd.).

Pritličje (P) je del stavbe, katere prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.

Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne poveča za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.

Regulacijska linija je črta, ki obstoječe in predvidene javne površine ločuje od površin v zasebni lasti.

Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

Sprememba namembnosti objekta je sprememba dejavnosti v obstoječem objektu.

Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti.

Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih prebivanju.

Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.

Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, namenjena graditvi objektov.

Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za stare, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje.

Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene uresničevanju športne rekreacije, kakovostnega športa in vrhunskega športa. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis in podobno, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke.

Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene uresničevanju kakovostnega športa in vrhunskega športa (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe v večjih športnih centrih z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smučišča in žičniške naprave ipd.).

Varovalna ograja kot nezahtevni objekt je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost, in je visoka do 2,20 m.

Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.

Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanj (vila, vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

Višina objekta, stavbe je razdalja med najnižjo koto objekta na terenu in najvišjo točko na slemenu stavbe s poševno streho (eno ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho. Dopustno višino objekta lahko presegajo: dimnik, zaključek inštalacijskega bloka in objekt ali naprava elektronske komunikacijske infrastrukture. V primeru gradnje na nagnjenem terenu se dopustna višina objekta meri od najnižje kote objekta na terenu.

Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.

Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči.

Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Če se gradijo več kot tri vrstne hiše, lahko imajo naslednje tri hiše drugačne gabarite kot predhodne tri.

Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.

Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.

Zbirni center odpadkov je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij ali jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije začasno skladiščijo.

Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu. Zbirno mesto ni na javni površini in ga zagotavljajo uporabniki. Zbirno mesto mora biti urejeno tako, da je zagotovljena higiena in da nima vplivov na javno površino ali sosednje objekte.

Zelene površine so urejene in opremljene (klopi, koši za smeti) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

5. člen

(pomen kratic)

(1) Kratice, ki niso pojasnjene v besedilu odloka imajo naslednji pomen:

Preglednica 1: obrazložitev kratic.

BEP

bruto etažna površina

BTP

bruto tlorisna površina

DIP

dopustna izraba prostora

DOF

digitalni ortofoto

DOBP

delež odprtih bivalnih površin

DLN

državni lokacijski načrt

DPN

državni prostorski načrt

EO

enostavni objekt

EUP

enota urejanja prostora

FZ

faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji

FI

faktor izrabe parcele namenjene gradnji

GJI

gospodarska javna infrastruktura

LN

lokacijski načrt

NO

nezahtevni objekt

NRP

območje namenske rabe prostora

NNO

nizkonapetostno omrežje

OLN

občinski lokacijski načrt

OPPN

občinski podrobni prostorski načrt

PGD

projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje

PIP

prostorski izvedbeni pogoji

PNRP

podrobnejša namenska raba prostora

PM

parkirno mesto

PRS

Prostorski red Slovenije

RPE

register prostorskih enot

SN

srednja napetost

SPRS

Strategija prostorskega razvoja Slovenije

TP

trafo postaja

UN

urbanistični načrt

ZN

zazidalni načrt

6. člen

(varstveni in pravni režimi)

(1) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN ), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih zakonov Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Zakona o ohranjanju okolja (ZON), Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD), Zakon o vodah (ZV-1), itd., ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

II. STRATEŠKI DEL

II.1 SPLOŠNE DOLOČBE

7. člen

(splošne določbe)

(1) Strateški del OPN določa:

· izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

· zasnovo prostorskega razvoja,

· zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

· območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje,

· območja razpršene poselitve,

· usmeritve za razvoj poselitve,

· koncept prostorskega razvoja občinskega središča Kidričevo,

· usmeritve za razvoj v krajini,

· usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in

· usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

8. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1) Splošna izhodišča

1. Prostorska strategija izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Kidričevo in njenega širšega območja.

2. Prostorska strategija upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07 in 57/12 – ZPNačrt-B; v nadaljevanju OdSPRS) in Uredbe o prostorskega redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07 in 57/12 – ZPNačrt-B) ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

3. Prostorska strategija upošteva tudi ostale razvojne dokumente, ki prostorsko vključujejo Občino Kidričevo, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013, Območni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007-2013.

4. Prostorska strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

5. Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja.

(2) Prostorska izhodišča

1. Občina Kidričevo obsega osrednji del ravnine Dravskega polja.

2. Občina, s površino 72 km2 in 6620 prebivalci (Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, julij 2012), spada med srednje velike slovenske občine.

3. Občino Kidričevo sestavlja 18 naselij: Apače, Cirkovce, Dragonja vas, Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče, Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas.

4. Občinsko središče je naselje Kidričevo.

5. Zaradi bližine se, v sistemu izvajanja posameznih dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi, celotno območje občine gravitacijsko navezuje na mesto Ptuj, kot bližnje regionalno središče nacionalnega pomena ter v manjši meri tudi na mesto Maribor, kot središče mednarodnega pomena.

9. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Splošni cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo: Ob upoštevanju izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

· skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj,

· skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve,

· optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru,

· zagotoviti enakomeren dostop do dobrin skupnega pomena,

· prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč,

· dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij,

· preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora,

· prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje,

· ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine.

(2) Prioritetni cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo: Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja Občine Kidričevo ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru pa so nekateri cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo natančneje opredeljeni:

· prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami,

· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev stanovanjskih dejavnosti v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera bo usmerjan razvoj poselitve v občini,

· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču in v oskrbnem središču Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju,

· zagotovitev prostorskih pogojev za širitev sekundarnih in terciarnih proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini, širitev območja industrijske proizvodnje, ureditev gospodarske cone,

· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev športno rekreativnih dejavnosti in vzpostavitev sistema zelenih površin vključno s prenočitvenimi zmogljivostmi v občinskem središču,

· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v občini,

· zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini - dopolnjevanje prometnega omrežja in navezava omrežja na novo zgrajene prometnice ter razvoj javnega potniškega prometa in ostalih trajnostnih oblik mobilnosti,

· zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja in zdravja v občini - gradnja okoljske infrastrukture,

· zagotovitev prostorskih pogojev za povečan obseg izkoriščanja mineralnih surovin v gramoznici v Pleterjah,

· zagotovitev prostorskih pogojev za širitev vrtnarske proizvodnje na zahodnem robu naselja Kidričevo z možnostjo izkoriščanja biomase za ogrevanje,

· zagotovitev prostorskih pogojev za izvedbo komasacij stavbnih, gozdnih in kmetijskih zemljišč ter melioracij s spremljajočo infrastrukturo

· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev na območju občine - plinovoda M 1/1 na odseku Ceršak–Kidričevo, vzporednega plinovoda M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec, plinovoda M9 Lendava–Kidričevo, plinovoda M9 Kidričevo–Vodice, vzporednega plinovoda R15/1, razširitev kompresorske postaje Kidričevo, daljnovoda DV 2x400 kV na odseku Cirkovce–Pince.

II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

10. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitve naselja so načrtovane le, kadar znotraj naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitve so prvenstveno usmerjene na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij) in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.

(2) Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine.

(3) V območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno ne načrtuje nove poselitve, razen kadar je to pomembno iz obrambnih razlogov in njeni vplivi in vplivi infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo fragmentacije naravnih območij.

(4) Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi pri gradnji objektov izven poselitvenih območij, naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti se zlasti zagotavlja na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

(5) Občina zagotavlja prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem v občinskem središču Kidričevo in nanj navezano naselje Njiverce. Območje naselja Kidričevo, zahodno in severno od obstoječe pozidave, je območje za fazno širitev stanovanjskih dejavnosti v naselju Kidričevo. Občina v manjšem obsegu zagotavlja tudi možnosti za stanovanjsko gradnjo in sicer predvsem organizirano in neorganizirano eno in dvostanovanjsko gradnjo v naseljih Apače, Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju, Njiverce, Stražgonjca in Šikole. Občina v manjši meri zagotavlja možnosti za stanovanjsko gradnjo v preostalih naseljih. Pri določanju prostora za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo prostora z zagotavljanjem strnjene gradnje, varčevanjem z energijo, materialnimi sredstvi in usmerjanjem stanovanjske gradnje v območja, ki jih je mogoče racionalno komunalno opremiti.

(6) Razvoj gospodarskih dejavnosti bo občina zagotavljala na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Območje zahodno od obstoječe industrijske cone Taluma je območje za širitev proizvodnih dejavnosti v naselju Kidričevo. Območje zahodno od AC priključka v Zgornji Hajdini je območje prednostne umestitve gospodarske cone skupaj z občino Zgornja Hajdina. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti bo občina upoštevala tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.

(7) Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Območje med železniško progo in glavno južno vpadnico v naselje je območje za ureditev turistično-rekreacijskega centra v naselju Kidričevo. Območje zahodno od obstoječ pozidave naselja Kidričevo ter severno od pozidave je območje za fazno širitev športno - rekreacijske dejavnosti in ostalih zelenih površin v naselju Kidričevo (trim steze, pešpoti, učne poti,…). Območje severno od Polskave v skrajnem jugozahodnem delu naselja Gaj je območje športno turističnega centra - strelišča s spremljajočimi dejavnostmi skupaj z delom območja v občini Slovenska Bistrica.

(8) Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva se bodo prednostno razvijale na dosedanjih območjih namenjenih za kmetovanje in gozdarstvo. Območje kmetijskih površin južno od obstoječe vrtnarske proizvodnje je območje za širitev te kmetijske proizvodnje v naselju Kidričevo.

(9) Druga prednostna območja za razvoj v občini Kidričevo so: širitev območja izkoriščanja mineralnih surovin južno in zahodno od obstoječe gramoznice v Pleterjah, širši koridor južno od obstoječega visoko napetostnega daljnovoda koridor je širše območje za umestitev daljnovodne energetske povezave Cirkovce-Krško, Cirkovce-Pince, Cirkovce-Podlog, Maribor-Cirkovce, širši koridor južno od obstoječega regionalnega plinovoda je območje za umestitev plinovodne energetske povezave Ceršak–Kidričevo, Kidričevo–Rogatec, Lendava–Kidričevo, Kidričevo–Vodice, R15/1.

11. člen

(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)

(1) Občino Kidričevo sestavlja 18 naselij: Apače, Cirkovce, Dragonja vas, Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče, Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas.

(2) Naselje Kidričevo je občinsko središče, ki ima vse funkcije pomembnejšega lokalnega središča, ki zadovoljuje ostala naselja v občini. Naselje ima upravne, oskrbne, gospodarske, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športno-rekreacijske, kulturne funkcije. Je tudi v celoti opremljeno z javno gospodarsko infrastrukturo. Funkcije, ki jih naselje Kidričevo ne more zagotoviti samostojno, dopolnjuje v navezavi z drugimi pomembnejšimi naselji znotraj regije, predvsem mestom Ptuj kot središčem nacionalnega pomena, Slovensko Bistrico kot medobčinskim središčem in Mariborom kot nacionalnim središčem mednarodnega pomena.

(3) Vsa ostala naselja so funkcijsko manj pomembna. So pretežno bivalna območja z ohranjeno kmetijsko dejavnostjo. Čeprav ta upada oziroma se koncentrira na posamična večja kmetijska gospodarstva, pa so vsa naselja tudi oblikovno še kmečka naselja, zato se v njih ohranja kmetijska dejavnost s sočasnim razvojem servisnih in obrtnih dejavnosti. Te naj bi zadovoljevale potrebe naselja in občine.

(4) Nekoliko večjo funkcijo oskrbnega, storitvenega, družbenega in obrtnega središča imata, ob bivanjski in kmetijski dejavnosti, tudi naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce. Naselji izpolnjujeta vlogo lokalnega središča. Naselji imata poleg dobro razvitih primarnih dejavnosti, v manjšem merilu kot občinsko središče, razvite tudi terciarne in kvartarne dejavnosti, primanjkujejo pa sekundarne dejavnosti. Ostala naselja v občini nosijo predvsem bivalno in kmetijsko funkcijo in nimajo večje vloge v omrežju naselij.

(5) Občina spodbuja policentrični razvoj poselitve z usklajenim razvojem prometnega in poselitvenega omrežja ter krepitvijo (pomembnejših) lokalnih središč.

12. člen

(vloga in funkcija občinskega središča Kidričevo)

(1) Naselje Kidričevo se razvija in krepi kot občinsko središče s funkcijami pomembnejšega lokalnega središča. Naselje ima tudi posamezne funkcije regionalnega in nacionalnega pomena kot zaposlitveno središče (tovarna Talum d.d.). Naselje ima dobro razvite sekundarne dejavnosti ter terciarne in kvartarne dejavnosti. Znotraj občine je naselje Kidričevo prostor z največ možnosti za zaposlitev in najboljšo dostopnostjo do kulturnih, izobraževalnih, zdravstvenih in oskrbnih storitev.

(2) Stanovanjsko vlogo naselja Kidričevo dopolnjuje naselje Njiverce.

(3) Naselje bo krepilo svojo vlogo osrednjega gospodarskega, proizvodnega, zaposlitvenega, oskrbovalnega, storitvenega, športno-rekreacijskega in izobraževalnega središča. V ta namen se bo omogočal razvoj gospodarskih, proizvodnih, oskrbnih, storitvenih, športno-rekreacijskih, turističnih, družbenih in izobraževanih dejavnosti ter ureditve za pešce in kolesarje v naselju. Zagotavljale se bodo zadostne površine za dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta za okoliško prebivalstvo in zadostne površine za poselitev. Občinsko središče Kidričevo skupaj z delom naselja Njiverce je predvideno za intenzivnejši razvoj poselitve. Naselje Kidričevo že zdaj predstavlja pomembno športno-rekreacijsko središče, njegova vloga pa se bo okrepila z izoblikovanjem športno-rekreacijske turistične dejavnosti.

(4) Za občinsko središče Kidričevo skupaj z delom naselja Njiverce se izdela urbanistični načrt.

13. člen

(vloga in funkcija lokalnih središč)

(1) Naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce bosta ohranili in krepili svojo vlogo lokalnih središč s funkcijo manjših oskrbnih središč za podeželsko gravitacijsko zaledje. Naselji zagotavljata del storitvenih, obrtnih, proizvodnih, oskrbnih in družbenih dejavnosti. Zagotavljata možnosti za vsakodnevno oskrbo in osnovno izobraževanje. Za naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce se predvideva zmerni razvoj poselitve.

14. člen

(vloga in funkcija drugih naselij)

(1) Druga naselja ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve. Občina bo v teh naseljih ohranjala poselitev.

(2) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve bodo imela naselja in posamezne lokacije izven naselij s turističnim pomenom oziroma potencialom. Lokacije in naselja s turističnim potencialom so potencialne lokacije za razvoj turizma znotraj naselij ali druge turistične točke v občini. Ena takih je načrtovan športno-turistični center ob robu naselja Spodnji Gaj pri Pragerskem.

15. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1) Občina Kidričevo je s sosednjimi občinami povezana preko cestnega in železniškega omrežja, ki občino povezujejo tudi s sosednjimi državami (Republika Hrvaška).

(2) Temeljne smeri prometnega povezovanja potekajo preko:

· A4 Fram-Hajdina-Gruškovje (Republika Hrvaška),

· G1-2 Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj-Ormož-Središče ob Dravi (Republika Hrvaška),

· G1-9 Hajdina(Ptuj)-Gruškovje (Republika Hrvaška),

· R2-432 Rogatec (Republika Hrvaška)-Majšperk-Hajdina.

· železniške proge Pragersko-Hodoš (Republika Madžarska).

(3) Glavna cesta prvega reda G1-2 Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj-Ormož-Središče ob Dravi predstavlja osrednjo prometnico, ki občinsko središče in ostala naselja v občini povezuje z mestom Ptuj, kot središčem nacionalnega pomena. Ta prometnica se navezuje na avtocesto A4 Slivnica pri Mariboru-Hajdina-Gruškovje in G1-9 Hajdina(Ptuj)-Gruškovje.

(4) Čez osrednji del občine poteka železniška proga Pragersko-Hodoš ob kateri je predviden drugi tir glavne železniške proge št. 40 Pragersko-Središče-d.m. (Republika Hrvaška).

(5) Vsa naselja v občini so neposredno preko regionalne ceste drugega reda (R2-432) Rogatec (Republika Hrvaška)-Majšperk-Hajdina, regionalne ceste tretjega reda (R3-711 odsek 9013) Rače-Kungota-Kidričevo in posredno preko lokalnih cest povezana z občinskim središčem.

(6) Navedene prometnice predstavljajo temeljne smeri prometnega medobčinskega, regijskega in meddržavnega povezovanja.

(7) Razvoj poselitvenega in prometnega omrežja mora potekati usklajeno.

(8) Osrednje razvojne osi v občini so pas ob regionalni cesti in pasovi ob lokalnih cestah v smeri Stražgonjca – Lovrenc na Dravskem polju (LC 165010) in orientaciji lokalnih cest od Kungote pri Ptuju – Kidričevo- Apače. Ob njih se bo omogočal in spodbujal intenzivnejši razvoj.

(3) Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih je potrebno zagotoviti varno odvijanje peš prometa.

(4) Železniško omrežje se posodobi in dopolni.

16. člen

(območja razvoja dejavnosti v krajini)

(1) Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se bodo ohranjale, na območjih zaraščanja kmetijskih površin pa se bo spodbujala ponovna kmetijska raba tal. Kmetijstvo bo skrbelo za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru bo kmetijska dejavnost opravljala skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.

(2) Na celotnem območju občine bo dan poudarek sonaravnemu načinu kmetovanja z upoštevanjem pravil kmetijsko – okoljskega programa RS. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo ustavljalo s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja.

(3) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini, se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se bodo ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničevali tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.

(5) Na območjih izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izvajati sanacijo sočasno z izkoriščanjem in zagotoviti končno sanacijo območja pridobivalnega prostora v skladu z rudarskim projektom ter spremljanje izvajanja sanacijskih ukrepov. Nelegalne površinske kope v občini se sanira brez izkoriščanja mineralnih surovin, bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo.

17. člen

(območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1) Na območjih naravnih kakovosti krajine, predvsem severno-vzhodni del občine, je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

18. člen

(splošne določbe za razvoj GJI)

(1) Občina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, tako da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Hkrati bo zagotavljala razumne cene za komunalne proizvode in storitve, ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za optimalno oskrbo prebivalcev.

(2) Infrastrukturna omrežja se razvijajo skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

(3) Načrtuje se obnovitev in dograditev neustreznih ali pomanjkljivih infrastrukturnih omrežij. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovite opreme posameznih območij.

(4) Praviloma infrastrukturni vodi potekajo po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih. Gradnja infrastrukturnega omrežja je izjemoma dovoljena na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri čemer je potrebno v največji možni meri na zemljiščih vzpostaviti prvotno stanje. Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno usmerja izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij).

(5) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor potrebno upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.

(6) Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja stavbnih zemljišč. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje.

(7) Večje objekte gospodarske javne infrastrukture (npr. večje energetske objekte), naj se ne načrtuje na najpomembnejših delih ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij.

(8) Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(9) Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost se ustrezno sanira.

(10) Sončne elektrarne se prednostno umešča na strehe obstoječih objektov.

(11) Območja za gradnjo večjih infrastrukturnih omrežij, naprav in objektov se urejajo z OPPN.

II.4.1 Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti s področja prometne infrastrukture

19. člen

(ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine)

(1) Ključnega pomena za razvoj občinskega središča Kidričevo in same občine s področja prometne infrastrukture so naslednje prometne ureditve:

· nova povezava z avtocesto Slivnica - Draženci – [Gruškovje] na severozahodnem robu naselja,

· izgradnja zahodne obvoznice Kidričevo, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom,

· rekonstrukcija križišča v krožišče na R2-432/1285 na stac. 7500 (Tovarniška cesta),

· ureditev ceste R2-432/1285 od stac. 5320 do 7400,

· prometno železniški terminal na območju železniške postaje v Kidričevem,

· izgradnja drugega tira glavne železniške proge št. 40 Pragersko – Središče – državna meja,

· elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko – Hodoš.

20. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prometno infrastrukturo v občini sestavljajo glavne državne ceste in kategorizirane občinske ceste - lokalne ceste in javne poti. V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet. Prometno infrastrukturo je potrebno ohranjati v dobrem stanju; skladno s potrebami se izvaja vzdrževanje, prenove in rekonstrukcije.

(2) Prioriteta občine na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem, regionalnim središčem Ptuj, nacionalnim središčem Maribor, medobčinskim središčem Slovenska Bistrica in ostalimi sosednjimi občinami ter urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja (državne ceste skozi naselja, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest), ali ogroža varnost cestnega prometa.

(3) Z izgradnjo zahodne obvoznice bo del prometa preusmerjen na to novo prometnico, kar bo razbremenilo promet na ostalih navezovalnih cestah skozi Kidričevo, kar bo prispevalo tudi k varnosti v prometu. Hkrati z obvoznico bodo zgrajene nove navezovalne povezave na samo obvoznico.

(4) Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.

21. člen

(lokalno cestno omrežje)

(1) Občina bo vzdrževala in prenavljala vse lokalne ceste in javne poti skladno s potrebami, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v občinsko središče. Glede na potrebe, se ob cestnih povezavah uredijo kolesarske poti ali peš poti oziroma pločniki.

(2) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.

(3) Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto z voziščem 2 x 2,75 in v območjih naselij s kolesarsko stezo in pločnikom ali posebna površina za kolesarje in pešce.

(4) Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.

(5) Za zagotovitev kar najboljših povezav lokalnega središča in drugih naselij v občini so potrebne sanacije, obnove in rekonstrukcije lokalnega cestnega omrežja.

22. člen

(železniško omrežje)

(1) Skozi občinsko središče in preko območja Občine Kidričevo poteka mednarodna železniška povezava Pragersko – Hodoš. Občina bo podpirala modernizacijo železniškega prometa na svojem območju z vsemi spremljajočimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost prometa na prometnih stičiščih.

(2) Občina bo zagotovila prostorske pogoje za lociranje drugega tira glavne železniške proge št. 40 Pragersko – Središče – državna meja.

(3) Uredijo se nova izven nivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.

23. člen

(prometni terminal)

(1) Občina bo zagotovila prostorske pogoje za umestitev prometno železniškega terminala na območju železniške postaje v Kidričevem.

(2) Občina bo ob sledenju ciljem trajnostne mobilnosti zagotovila fizično integracijo vseh prometnih podsistemov v okviru intermodalnega oz. skupnega potniškega terminala.

(3) S tem namenom bo občina zagotovila prostorske pogoje za umestitev prometno železniškega terminala na območju železniške postaje v Kidričevem, ki se bo navezal na glavno avtobusno postajo v Kidričevem, ki je v radiju 5 minutne peš dostopnosti.

(4) Železniška postaja in osrednje avtobusno postajališče v naselju Kidričevo se povežeta preko omrežja pešpoti in kolesarskih poti. Na območju železniške postaje se načrtuje postavitev pokritih/zavarovanih parkirišč za kolesa in lociranje »P+R« parkirišča.

24. člen

(omrežje kolesarskih in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1) Občina bo v povezavi z drugimi občinami spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti v Občini Kidričevo kot obliko dodatne ekološko naravnane turistične rekreacije oziroma rekreacije za potrebe svojih prebivalcev.

(2) Skozi Občino Kidričevo poteka daljinska kolesarska pot D5 (Poljčane – Majšperk – Ptuj – Ormož) in sicer po regionalni cesti Majšperk – Lovrenc na Dravskem polju – Hajdina.

(3) Občina podpira kolesarjenje kot obliko rekreacijske oziroma prostočasne dejavnosti tudi po ostalih cestah v občini.

25. člen

(zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljšanje, dopolnjevanje in posodabljanje javnega potniškega prometa na ravni občine in regije)

(1) V občini se spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega prometa. Zagotovi se fizično integracijo prometnih podsistemov, s čimer bo uporabnikom omogočeno učinkovito prestopanje med prevoznimi linijami znotraj posameznega prevoznega načina, pa tudi v kombinaciji avtobusnega in železniškega prevoza.

(2) Redni avtobusni javni potniški promet se odvija na relaciji Slovenska Bistrica – (Kidričevo) – Ptuj, (Kidričevo) – Ptuj – Maribor, Kidričevo – Majšperk. Občina ima organiziran šolski avtobusni prevoz. Linija šolskega avtobusa poteka skozi vsa naselja občine, razen skozi naselja v severnem delu občine (Kungota pri Ptuju, Njiverce, Starošince, Stražgonjce). Vsa naselja v občini so opremljena z avtobusnim postajališčem. Novo avtobusno postajališče je predvideno na severozahodnem delu naselja Apače.

(3) Avtobusni promet se ureja na celotnem območju občine, med vsemi naselji in njihovimi zaledji. Z načrtovanjem javnega potniškega avtobusnega prometa se omogoča večjo neodvisnost od rabe osebnega avtomobila ter s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov. Racionalizacija javnih potniških prevozov se zagotovi z združevanjem šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom. S tem se poveča tudi standard dostopnosti javnega potniškega prometa.

(4) Avtobusna postajališča se umešča v bližino oz. ob večje generatorje prometa (jedra naselja, šola, trgovina ipd.) ter na ostala območja naselij tako, da so upoštevani standardi dostopnosti.

26. člen

(mirujoči promet)

(1) V občinskem središču Kidričevo se zagotavlja ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(2) Po potrebi se dogradi parkirišča ob obstoječih javnih objektih, predvsem ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov.

(3) Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, in kadar je to potrebno.

II.4.2 Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti s področja okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture

27. člen

(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1) Na območju občine se vzpostavijo infrastrukturna omrežja ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitev izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2) Poveča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe naselja Kidričevo in oskrbnih središč ter zagotavlja minimalno komunalno opremljenost manj razvitih območij.

(4) Gradnja se praviloma izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato bo občina zagotavljala, da bosta načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova omrežij infrastrukture praviloma potekala sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma skladno s prostorskim razvojem. Občina bo razvijala okoljsko in energetsko infrastrukture v dveh, med seboj usklajenih smereh:

· s sanacijo stanja - na vseh obstoječih stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura še ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, je treba izvesti sanacijo stanja, da bo omogočena priključitev objektov na ustrezne infrastrukturne sisteme.

· z opremljanjem razvojnih območij v naseljih s potrebno infrastrukturo v minimalnem obsegu: javno vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje (če ga je treba izvesti v skladu z operativnimi programi za odvajanje in čiščenje odpadne vode), elektroenergetsko omrežje ter javno cestno omrežje. Za vsa nova stavbna zemljišča je potrebno zagotoviti ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov. Pri tem je treba uskladiti opremljanje zemljišč med občino, distribucijskim podjetjem za oskrbo z električno energijo, morebitnimi ponudniki komunikacijskih storitev in investitorji.

(5) Za vse nove investicije se izdela programe opremljanja.

(6) Z ustreznim prostorskim načrtovanjem je treba zagotoviti smotrno rabo energije ter z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako bo zagotovljena večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše vključevanje v prostor.

(7) Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija obstoječih stavbnih zemljišč, se izvajajo prioritetno.

(8) Za gradnjo infrastrukturnih vodov gospodarske javne infrastrukture po zasebnih zemljiščih je potrebno pridobiti služnostno pravico lastnika tangiranega zemljišča. Zato je treba za novogradnje praviloma pripravljati občinski podrobni prostorski načrt za načrtovanje posameznih infrastrukturnih ureditev, s katerimi je možno pridobiti zemljišča za gradnjo tudi z uporabo instituta prisilne služnosti oz. razlastitve.

(9) Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave praviloma izvajajo podzemno in le izjemoma nadzemno v primeru, če podzemna izvedba lahko bistveno ogrozi dele območij ohranjena narave. Slednje velja tudi za območja kulturne dediščine z izjemo arheološke dediščine.

(10) Občina ima za celotno območje občine izdelan lokalni energetski koncept, s katerim bodo programirane nadaljnje aktivnosti povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se postavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka, zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.

28. člen

(vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1) Na celotnem območju Občine Kidričevo je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe.

(2) Območje občine Kidričevo je v celoti oskrbovano z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Občina je priključena na vodooskrbni sistem Ptuj in Slovenska Bistrica. Črpališči se nahajata v naselju Šikole in Skorba (Občina Hajdina). Iz črpališča Šikole se oskrbujejo naselja Spodnji Gaj pri Pragerskem, Cirkovce, Stražgonjca, Šikole, Starošince, Pongrce, Jablane, Dragonja vas in Mihovce. Ostala naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz črpališča Skorbe.

(3) Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo tako, da varuje obstoječe in potencialne vodne vire in izvaja gradnjo novih ter prenovo obstoječih delov vodovodnega sistema.

(4) Na območju občine je zgrajen globinski vodnjak Župečja vas. Predvidena je povezava sistemov Ptuj - Slovenska Bistrica, avtomatizacija vodovodnih vozlišč in zamenjava oziroma dograditev vodovodnih cevovodov, kjer je predvidena gradnja nove prometne, energetske ali komunalne infrastrukture.

(5) Na območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, se predvidi dograditev oziroma obnova (zamenjava) vodovodnega cevovoda.

(6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne vode. Vodne vire se ščiti pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov.

(7) Zaželeno je, da se kljub priključku na javno vodovodno omrežje, z namenom zmanjšanja porabe pitne vode izkoristi možnost uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.

(8) Vodovarstveno območje: Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpise, ki varujejo vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Dravsko-Ptujsko polje.

29. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1) Osnovna dejavnost občine na področju ravnanja z odplakami bo zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih strnjenih urbanih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči OdSPRS.

(2) Del območja Občine Kidričevo (naselje Kungota pri Ptuju) je priključeno na centralno komunalno čistilno napravo Ptuj. Centralna komunalna čistilna naprava Ptuj ima kapacitete za 38.000 PE, njeno prispevno območje pa obsega mesto Ptuj in nekatera primestna naselja. Preostalo območje Občine Kidričevo je priključeno na centralno komunalno čistilno napravo Apače. Čiščenje odpadnih voda bo občina izvajala preko čistilne naprave v Apačah (za odpadno vodo s kapacitete približno 8.500 PE) in fekalne vakumske postaje v Cirkovcah. V Občini Kidričevo je zgrajeno le fekalno kanalizacijsko omrežje, medtem ko obstoječe meteorne kanalizacije ni in tudi ni predvidena. Meteorne vode se odvajajo disperzno, tam kjer je to potrebno, preko ponikovalnic.

(3) Predvidena je izgradnja sekundarnega (fekalnega) kanalizacijskega sistema Kungota, kanalizacijskega sistema Kidričevo, Njiverce, Apače in kanalizacijskega sistema Apače – Šikole. Javna kanalizacija v naselju Starošince se bo povezala na sistem kanalizacije v Brunšviku (Občina Starše).

(4) V območju manjšega pojava razpršene gradnje in razpršene poselitve v občini je predvideno zbiranje in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo ali individualni sistemi čiščenja odpadne vode.

(5) Zastarele in dotrajane dele obstoječega kanalizacijskega omrežja se obnavlja.

30. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Na območju Občine Kidričevo ni odlagališča odpadkov. Občina bo skrbela za organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču, katerega lokacija je v Gajkah - Mestna občina Ptuj.

(2) Na območju Občine Kidričevo se izvaja ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja v zbirnem centru Kidričevo v Njivercah, v zbiralnicah ločenih frakcij (na ekoloških otokih), s premičnimi zbiralnicami nevarnih frakcij, na zbirnih in prevzemnih mestih ostalih komunalnih odpadkov ter na zbirnih-prevzemnih mestih ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah, kot je to določeno s področnim odlokom, ki ureja način opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo.

(3) Zbirni center za kosovne odpadke se nahaja v Njivercah (k.o. Gerečja vas).

(4) Na omenjenih lokacijah se zagotovijo potrebne prostorske ureditve in objekti glede na tehnične standarde, ki urejajo gradnjo zbirnih centrov. Pri teh ureditvah se upoštevajo predpisi na področju varstva okolja in zagotavljajo rešitve, ki ne bodo razvrednotile kakovosti bivalnega ali naravnega okolja.

(5) Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov.

31. člen

(zasnova omrežja in objektov s področja energetike)

(1) Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju učinkovite rabe energije.

(2) Energetska preskrba Občine Kidričevo bo temeljila na treh energetskih virih: električni energiji, plinu in energiji iz ostalih virov. Uporaba obnovljivih virov energije se bo spodbujala na celotnem območju občine, pri čemer bo zagotovljeno, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani, in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(3) Občina spodbuja predvsem gradnjo objektov z učinkovito rabo energije ter izkoriščanje drugih obnovljivih virov energije za energent.

(4) Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept občine, ki obravnava predvsem analizo rabe energije in porabe energentov, oceno lokalnih energetskih virov in analizo predvidene bodoče rabe energije in napovedi glede prihodnje oskrbe z energijo.

32. člen

(električna energija)

(1) Na območju občine Kidričevo so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:

· visokonapetostno prenosno omrežje (400kV, 220kV, 110 kV),

· srednjenapetostno omrežje (20 kV),

· transformatorske postaje 20/0,4 kV ter

· pripadajoče nizkonapetostno omrežje.

(2) Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz 110/20 kV RTP Kidričevo.

(3) Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

(4) Na območju Občine Kidričevo se nahajajo sledeči objekti za prenos in razdeljevanje električne energije - RTP in daljnovodi:

· RTP Kidričevo

· RTP Cirkovce (pripravlja se razširitev že obstoječega RTP)

· načrtovan DV 2x400 kV Cirkovce - Krško

· načrtovan DV 2x400 kV Cirkovce – Pince

· načrtovan DV 2x400 kV Cirkovce – Podlog

· načrtovan DV 2x400 kV Maribor – Cirkovce

· načrtovana dogradnja stikališča 220/110 kV Cirkovce in prehod iz 220 kV na 400 kV napetostni nivo

· DV 2x400 kV Maribor - Mihovce

· DV 1x400 kV Maribor – Podlog

· DV 1x400 kV Maribor – Krško

· DV1x220kV Cirkovce-Podlog

· DV 1x220 kV Cirkovce – Žerjavinec

· DV 2x110 kV Cirkovce - Zlatoličje (SD1)

· DV 1 x110 kV Maribor - Cirkovce I za katerega je predviden prehod na napetostni nivo 2x110 kV

· DV 1 x110 kV Maribor - Cirkovce II

· DV 1 x110 kV Cirkovce - Formin

· DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidričevo I

· DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidričevo II

· DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidričevo III

· DV 1x110 kV Breg - Kidričevo

(5) Na območju Občine Kidričevo ima distribucijsko podjetje v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav - 20 kV kablovodi (KBV):

· KBV TP Halda - TP Strnišče,

· KBV TP Strnišče - TP Kidričevo 4-grad,

· KBV TP Kidričevo 4-grad - TP Kidričevo 1,

· KBV TP Kidričevo kopališče - TP Obrtna cona Kidričevo.

(6) Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

(7) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

(8) Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

(9) Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije.

(10) Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

(11) Razvoj elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

(12) Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4kV) bo odvisna od povečanja obremenitev in od tega, ali se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).

33. člen

(zemeljski plin)

(1) Sistem oskrbe z zemeljskim plinom zajema proizvodnjo plina, prenos, distribucijo in skladiščenje zemeljskega plina. V Sloveniji je proizvodnja zemeljskega plina zanemarljiva, zato bo tudi v bodoče oskrba države odvisna od virov iz različnih držav, proizvajalk zemeljskega plina. Zagotavlja se dolgoročno, varno in zanesljivo dobavo iz različnih virov.

(2) Občina Kidričevo nima sekundarnega omrežja zemeljskega plina s katerim bi oskrbovala gospodinjstva.

(3) Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost oziroma okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti.

(4) Obstoječ plinovodni sistem se okrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba.

(5) Za pokrivanje neenakomerne porabe in sezonskih nihanj se zagotavlja skladiščne prostore za zemeljski plin. Do izgradnje lastnega skladišča za zemeljski plin se skladiščni prostor zagotavlja v več sosednjih državah.

(6) Za zagotovitev čim bolj učinkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega plinovodnega omrežja.

(7) Koridorje za umeščanje plinovodov za potrebe vključevanja Slovenije v evropske energetske integracije se načrtuje tako, da se zagotovi maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko energetsko in urbano omrežje, upoštevajoč obstoječe infrastrukturne koridorje. Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi pogoji.

(8) Čez območje Občine Kidričevo potekajo naslednji obstoječi prenosni plinovodi:

· M1/1;MMRP Ceršak - MMRP Rogatec (P800); premer 800 mm; 70 bar

· M1;MMRP Ceršak - MMRP Rogatec; premer 500 mm; 50 bar

· P141;MRP Pragersko - Opekarna; premer 100mm; 3 bar

· P151/1;od R15 v 2+856 - MRP Kidričevo; premer 250mm; 50 bar

· P151;MRP Kidričevo - R15 v 2+858; premer 250; 50 bar

· R14;od M1 v 38+358 - MRP Impol; premer 100 mm; 50 bar

· R15;od M1 v 38+356 - MRP Lendava; premer 250 mm; 50 bar.

(9) Na območju Občine Kidričevo se nahajata tudi Kompresorska postaja Kidričevo in MRP Kidričevo.

(10) Na območju obstoječe KP Kidričevo je sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za razširitev kompresorske postaje Kidričevo (Uradni list RS, št. 54/10), prav tako pa poteka na omenjenem območju postopek priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Lendava – Kidričevo, s katerim je predvidena širitev KP Kidričevo in postopek priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Kidričevo – Vodice, katerega območje sega do regionalne ceste Pragersko - Ptuj.

(11) Preko območja Občine Kidričevo poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodnim R15 tudi načrtovani prenosni plinovod R15/1.

(12) Razvoj plinovodnega distribucijskega omrežja v občini bo usmerjen v razvoj distribucijskih zmogljivosti v posameznih naseljih, v kolikor bo to ekonomsko upravičeno.

34. člen

(drugi viri energije)

(1) Pri drugih virih energije bo občina podpirala tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju: biomasa, eko-derivati, plin, solarna, vetrna energija, ipd. Predvsem se spodbuja raba obnovljivih virov energije: predvideva se izgradnja sončnih elektrarn (solarni paneli) na industrijskih in gospodarskih območjih in strehah objektov na teh območjih.

(2) Izkoriščanje solarne energije s sončnimi celicami in plina se usmerja v območje industrijske cone Talum. Območje izkoriščanja sončne energije s sončnimi celicami se usmerja tudi na območje deponije pepela in deponije rdečega blata.

35. člen

(zasnova omrežja in objektov elektronskih komunikacij)

(1) Občina zagotavlja komunikacijske storitve. Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju Občine Kidričevo.

(2) Na območju občine sta prisotni (območje tovarne Talum) tudi dve bazni postaji mobilne telefonije z naslednjimi karakteristikami:

· bazna postaja Mobitel d.d. (UMTS – 29,7 dBm, GSM 900 – 47 dBm),

· bazna postaja Simobil d.d. (GSM 900 – 55,42 dBM, GSM 900 – 55,31 dBm).

(3) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se po potrebi gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj.

(4) Območje občine je s televizijskim signalom pokrito preko oddajnika na Boču.

(5) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.

(6) Na območju občine se zagotovi povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela. Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo, se na podeželju in na odročnih območjih, temu ustrezno zagotovi pripravo infrastrukturnih pogojev. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Zagotavlja se optimalna telekomunikacijska opremljenost izobraževalnih ustanov.

(7) Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.

(8) Za zagotavljanje storitev brezžičnih komunikacijskih povezav na celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Pričakuje se povečanje števila baznih postaj, zato se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(9) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(10) Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo njihove uporabe ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja.

(11) Oskrba s telekomunikacijskimi storitvami se bo izboljšala z izgradnjo avtomatskih central ter s predvideno širitvijo telefonskega omrežja v vseh naseljih. Načrtovana je posodobitev telekomunikacijskih enot. Kvaliteta in dostopnost telekomunikacijskih storitev bo izboljšana in posodobljena z digitalizacijo kabelsko komunikacijskega omrežja – KKS, kar bo omogočalo uporabnikom več digitalnih televizijskih programov v HD kvaliteti in hitri širokopasovni internet ter internet telefonijo.

(12) Obstoječe omrežje se bo posodabljalo načrtno, z gradnjo novega in zamenjavo obstoječega omrežja, z optičnimi kabli.

36. člen

(zasnova varstva okolja)

(1) Varstvo zraka

Cilj varstva zraka bo ohranjati njegovo kakovost tako, da koncentracije škodljivih snovi v občini ne bodo presegale dovoljenih vrednosti.

(2) Varstvo voda

Občina bo usmerjala dejavnosti v območju vodnih površin in v njegovi vplivni okolici v preprečevanje onesnaževanja površinskih voda na samem izvoru. Varovanje kakovosti podtalnice na območju Občine Kidričevo bo občina izvajala s spremljanjem stanja in izvajanja ukrepov za varovanje pitne vode v skladu s področnimi predpisi.

(3) Varstvo pred hrupom

Občina bo izvajala varstvo pred hrupom s sprejetjem ukrepov za preprečevanje ali postopno zmanjšanje hrupa na njegovih izvorih ter z upoštevanjem meril v zvezi s hrupom in protihrupnimi ukrepi v vseh fazah prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju posegov v prostor, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.

II.4.3 Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (grajeno javno dobro)

37. člen

(zasnova odprtih javnih površin v naseljih)

(1) V občinskem središču se uredi zeleni sistem, kolesarske in pešpoti ter vzpostavi sistem javnih odprtih površin.

(2) Športna infrastruktura se dopolni (širitev športnega parka, kopališče, itd.).

(3) V naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«. Ohranjajo se zelene površine.

(4) Po naseljih in v posameznih stanovanjskih soseskah se uredi otroška igrišča za različne starostne skupine otrok.

(5) Na odprtih javnih površinah se varuje območja zaščitenih naravnih in kulturnih vrednot. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.

(6) Na območju registriranih arheoloških najdišč je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturno varstvene projektne pogoje.

38. člen

(zasnova odprtih javnih površin izven naselij)

(1) Vzpostavi se rekreacijske površine v naravnem okolju ter kolesarske in peš poti v naravnem okolju.

II.5 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE

39. člen

(usmeritve za razvoj naselij)

(1) Razvoj naselij v Občini Kidričevo bo zaradi prostorskih omejitev naselij, zaradi varovanja in trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine usmerjen v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti.

(2) V Občini Kidričevo so večje širitve in intenzivni razvoj poselitve predvideni le za naselje Kidričevo, kar pomeni, da bo občina v prvi vrsti razvoj usmerjala v občinsko središče, ki ima tudi večjo vlogo v omrežju naselij, kot pomembnejše lokalno središče. Večje širitve in zmerni razvoj poselitve so predvideni za naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce, saj naselji predstavljata oskrbni središči z vlogo lokalnih središč. Vsa ostala naselja v občini predstavljajo območja, v katerih bo občina skrbela za ohranjanje poselitve. Ta naselja bodo ohranjala svoj ruralni značaj.

(3) Manjše širitve naselij, zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij ter manjših širitev dejavnosti, so dopustna v vseh naseljih. Večje širitve in intenzivni razvoj poselitve so predvidene le v naselju Kidričevo z umestitvijo stanovanjskih, proizvodnih, centralnih dejavnosti, športno rekreacijskih in kmetijskih proizvodnih dejavnosti ter dejavnosti gospodarske javne infrastrukture na območja, ki so dolgoročno opredeljena za širitev naselja. Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(4) Območja za dolgoročni razvoj poselitve, prikazana na kartah strateškega dela odloka OPN, predstavljajo strateške usmeritve občine za razvoj poselitve, medtem ko so območja za kratkoročni razvoj poselitve predmet izvedbenega dela OPN.

(5) Razpršena poselitev se praviloma ne širi na kmetijska zemljišča, oziroma se razpršeno poselitev tam, kjer je to mogoče, ustrezno sanira (zapolnjevanje vrzeli, ustrezna komunalna opremljenost, itd.). Umeščanje novih objektov oziroma območij za poselitev v odprt kmetijski prostor ni sprejemljivo. Občina bo tudi na teh območjih skrbela za ohranjanje poselitve.

(6) V območjih razpršene gradnje izven območij naselij so dovoljene le funkcionalne in oblikovne zapolnitve ter umestitev tistih dejavnosti, ki so motečega značaja v večjih strnjenih naseljih. Dovoljena je tudi umestitev objektov industrijske kmetijske proizvodnje in prestavitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(7) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se:

· izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo,

· izboljša raven ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje, počitek in podobno,

· poveča pogostost in kvaliteto vključevanja javnih prostorov urbane in ruralne strukture,

· zagotovi raznolikost zelenih in drugih javnih odprtih površin glede vloge, uporabnosti in njihovega pomena za prepoznavno podobo naselja,

· v čim večji možni meri ohranja elemente tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor.

(5) Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.

(6) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih razpršene pozidave, namenjenih zgoščevanju.

(7) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti z ustreznim komunalnim opremljanjem zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.

(8) Na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt, če s prenovo ali rekonstrukcijo ni možno zagotoviti zadostnega izboljšanja bivalnih pogojev. Nov objekt se dovoli v okviru obstoječe parcele namenjene gradnji objekta, pri čemer se ne smejo bistveno spremeniti vplivi na okolje dosedanjega objekta.

(9) Ob širitvi in prenovi naselij naj se v polni meri upošteva vidik javnega potniškega prometa v smislu načrtovanja postajališč JPP z varnimi dostopi za pešce in kolesarje in v povezavi s parkirno politiko.

40. člen

(usmeritve za notranji razvoj in prenovo naselij)

(1) Pri načrtovanju naselij imata notranji razvoj naselij z aktiviranjem prostih površin in nezadostno izkoriščenih površin ter prenova površin znotraj naselij prednost pred širitvami naselij.

(2) V vseh naseljih občine se spodbuja njihov notranji razvoj, kjer se s prenovo, sanacijo, oziroma racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in ob skrbi za ohranjanje kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine zagotavlja kvalitetnejše bivalne razmere. Pri tem se upoštevajo merila in pogoji za določitev velikosti parcel in objektov, brez pozidave javnih površin. Notranji razvoj se bo prvenstveno spodbujal v naseljih kjer je raven komunalne oskrbe nezadostna (Kungota pri Ptuju, Starošince) ter v naseljih, kjer najdemo več prostih stavbnih površin (primernih za gradnjo) znotraj naselja in so ta ekstenzivno izrabljena (Njiverce, Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Šikole, Cirkovce).

(3) Manjša območja v naselju Kidričevo, v katerih zaradi opustitve dejavnosti ali zaradi dotrajanosti in zastarelosti stavbnega fonda že poteka delna prenova ali je le-ta potrebna, so območja nekdanjih farmskih objektov, območje gradu Kidričevo, območje industrijske cone južno od železniške proge, območje gradu Ravno polje, območje starega naselbinskega jedra in območje kmetijskih površin znotraj urbane strukture (Lovrenc, Jablane, Cirkovce).

(4) Z notranjim razvojem in s prenovo se določijo in izkoristijo tiste notranje prostorske rezerve naselja, ki jih predstavljajo:

· neustrezno izrabljena zemljišča,

· stavbni fond v neustreznem gradbenem, tehničnem ali sanitarnem stanju,

· nezadostna opremljenost z javnimi površinami ali gospodarsko javno infrastrukturo,

· vizualno degradirana območja,

· območja z negativnimi vplivi na kulturno dediščino, na naravne vrednote ali na vodne vire.

(5) Z notranjim razvojem in s prenovo se zagotovijo stavbna zemljišča za gradnjo oziroma objekte za bivanje, gospodarske ali družbene dejavnosti s čimer se ustrezno zmanjša potreba po širitvah naselij. Notranji razvoj in prenova se osredotočata v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin, gospodarske javne infrastrukture ter odprtega prostora v naseljih. Pri zagotavljanju notranjega razvoja naselja in načrtovanju prenove je potrebno upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(6) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih, ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(7) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov, ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

(8) Posebna pozornost se nameni notranjemu razvoju in prenovi naselja Kidričevo in vaških jeder z ohranjenimi značilnostmi identitete arhitekturne krajine (naselja ali dela naselja in stavbnih kompleksov), ki jih je potrebno pri načrtovanju notranjega razvoja in prenove obvezno upoštevati (ohranjati oz. interpretirati).

41. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1) Razvoj obstoječih dejavnosti in nove dejavnosti v območju občine bo usmerjen v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja, prenove ali širitve posameznih enot urejanja. Rabe površin in dopustne dejavnosti se razporedijo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter v območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti.

(3) Površine za stanovanjsko dejavnost se zagotavljajo:

· za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, dvojčki, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše, ipd.) na območju občinskega središča Kidričevo,

· kot organizirana in neorganizirana gradnja eno in dvostanovanjskih objektov v oskrbnih središčih Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju,

· kot avtohtone oblike stanovanj v stanovanjskih objektih na domačijah in v enostanovanjskih ter dvostanovanjskih objektih v ostalih naseljih.

(4) Naselje Kidričevo je občinsko središče in je predvsem stanovanjsko naselje novejšega tipa, ki je zraslo kot stanovanjsko naselje ob povojni industrijski dejavnosti. Poleg stanovanjske dejavnosti so v njem prisotne še centralne, proizvodne in transportne dejavnosti ter posebna območja, ki so namenjena turizmu in športu s spremljajočimi dejavnostmi. Naselje Kidričevo je skupaj z delom naselja Njiverce predvideno za intenzivnejši razvoj poselitve.

(5) V oskrbna središča (Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju) se umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja. Naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce sta predvideni za zmerni razvoj poselitve.

(6) V naseljih podeželskega tipa naj še naprej prevladujejo stanovanjske dejavnosti, primarne dejavnosti kmetijstva ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti:

· centralne dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja,

· družbene dejavnosti (ambulante, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.),

·