TISKARSKI POSTOPKI 1

MEŠANJE BARV, RASTRIRANJE

Tadeja Mucke-mail: tadeja.muck@ntf.uni-lj.sigovorilne ure: ponedeljek: 12. – 13.

2

Spekter svetlobe, ki pade v oko nastane z: dodajanjem –odvzemanjem svetlobe.

MEŠANJE BARV

3

ADITIVNO MEŠANJEq z mešanjem monokromatskih dražljajev > dražljaji (barve) vseh

spektralnih barvq osnova je črna – brezbarvje, končni vtis > bela barvaq pogoj - izbira primarnih svetlob: z dvema ne smemo dobiti tretje

barve.

B + G = CR + B = MG + R = Y

Aditivni barvni model – sevalne naprave (zasloni, skenerji).

MEŠANJE BARV

4

q enaka dela B in R dražljaja dajeta učinek M barveq ta barvni dražljaj v spektru bele svetlobe nima pogojno enake

valovne dolžine, ker se B in R del spektra ne prekrivata

ADITIVNO MEŠANJESekundarne barve aditivnega mešanja.

MEŠANJE BARV

5

SUBTRAKTIVNO MEŠANJEq osnova subtraktivnega mešanja je bela barvaq končni barvni vtis je črna q različne barve dobimo s selektivno absorpcijo primarnih barv

MEŠANJE BARV

6

SUBTRAKTIVNO MEŠANJE

Komplementarni pari dajejo pri:q aditivnem mešanju - beloq subtraktivnem mešanju - črno barvo

MEŠANJE BARV

7

Tiskarske barve so lahko opačneali transparentne:q selektivna absorbcijaq odboj na površini

SUBTRAKTIVNO MEŠANJE

MEŠANJE BARV

8

MEŠANJE BARV

9

MEŠANJE BARV

OPTIČNO MEŠANJE BARVq pomeni zlivanje barvnih učinkov; v očesu ali možganih q nastane kot posledica fizioloških in psiholoških učinkov

1. dražljaji prihajajo na isto točko retine v zelo kratkih časovnih razmikih > posamezne barvne valence se zlijejo v nov barvni vtis2. različni dražljaji prihajajo v oko pod izredno majhnimi zornimikoti - oko ne loči več posameznih > nastane ena barvna valenca3. zaradi ločilne sposobnosti očesa, ki je odvisna od razdalje opazovanja

10

MEŠANJE BARV

11

AVTOTIPIJSKO MEŠANJE je kombinacija:q subtraktivnega (ali aditivnega) in q optičnega mešanja

Pri večbarvnih rastrskih reprodukcijah se vsak amplitudno rastriranbarvni izvleček izdela s sukanjem rastra - zmanjša možnost nastanka moareja.

avtotipijsko mešanje pri AM rastru.

avtotipijsko mešanje pri FM rastru.

MEŠANJE BARV

12

Rasterq ustvari iluzijo poltona q tonske vrednosti spremeni v ˝neopazne˝ pike

Pike se razlikujejo po: q barvi q gostoti q velikosti q obliki q tonu q razporeditvi (sistematičnost)

q tehnologija, s katero se pretvarjajo večtonske predloge v enotske in nato v rastrske reprodukcije.

RASTRIRANJE

13

ANALOGNO RASTRIRANJERastriranje je izumil Meisenbach (l. 1882) – stekleni raster.

Primer: 34 l/cm, 1156 pik/cm2.

Višja je gostota rastra, manjše so rastrske pike > kakovostnejša reprodukcija.

RASTRIRANJE

ANALOGNO RASTRIRANJEq gostoto in velikost rastrskih pik določa linijatura rastraq 4 sosednje stranice tvorijo (elementarni) rastrski kvadrat(dolga stranica – nizka liniatura, velike pike; kratka – visokaliniatura, majhne pike)

Liniatura – L; (l/cm - lpc, lpi)

Velikost rastrskih pik > rastrska tonska vrednost (A %) -razmerje med površino, ki jo pokriva pika (Fg) in površinokvadrata (Fo):

A (%) =Fg / Fo * 100 14

RASTRIRANJE

ANALOGNO RASTRIRANJEPogoj (enakomerno nabarvanje, globoki tisk – izjema).

AM rastrska reprodukcija (avtotipija) – pike različno velike,enako goste. 15

RASTRIRANJE

DIGITALNO RASTRIRANJE

q amplitudno rastriranje, moduliramo velikost rastrskih pikin oponašamo analogne rastrske strukture – AM

q frekvenčno rastriranje, moduliramo gostoto enako velikih(elementarnih) rastrskih točk znotraj rastrskega kvadrata -FM

q hibridno - kombinirano rastriranje - moduliramoamplitudo in/ali frekvenco, v nekaterih tehnikah tudiobarvanje odtisa

AM in FM digitalni raster. 16

RASTRIRANJE

DIGITALNO RASTRIRANJEq pri AM moramo upoštevati linijaturo rastra (lpc, lpi) in naslovno

ločljivost izhodne naprave (dpi)q tonski obseg slike je odvisen od gostote rastra ter od ločljivosti

naprave;

tonski obseg = (naslovna ločljivost / linijatura)2 + 1

17

RASTRIRANJE

FM > razporeditev elementarnih rastrskih točkq določena, urejenaq naključna, stohastična

18

DIGITALNO RASTRIRANJE

RASTRIRANJE

19

DIGITALNO RASTRIRANJE

RASTRIRANJE

20

DIGITALNO RASTRIRANJE

V zadnjem času se pojavljajo različne oblike – HIBRIDNEGA, kombiniranega rastriranja, s katerimi se skuša eliminirati slabosti AM in FM rastriranja.q lepši detajliq ni moareaq …

RASTRIRANJE

21

DIGITALNO RASTRIRANJEhibridni raster

Primer - SPEKTA Screening§ 1 – 10 % in § 90 – 99 % FM § 10 – 90 % AM

RASTRIRANJE

q rastrske strukture brez usmeritve (okrogla) - med C, M in Kizvlečkom 30°, Y - 15°. Prevladujoča barva 45° (najmanj opazen raster)

q rastrske strukture z usmeritvijo (elipsa) - kot med C, M, Y –60°, Y - 15°. Prevladujoča barva pod kotom 45 ° ali 135 °

q pri ustrezni formaciji vseh izvlečkov > ROZETA, sicer MOARE.

SUKANJE RASTRA – KOT RASTRA

RASTRIRANJE

23

V kolikor imamo barvno reprodukcijo z AM rastrom > original pretvoriti v izvlečke > rastriranje pod različnim kotom > preprečimo MOARE.

SUKANJE RASTRA – KOT RASTRA

RASTRIRANJE

Racionalno / iracionalno rastriranjeq R: koti sukanja odstopajo od želenih vrednosti: 15° > 18,4°,

(75° > 71,6°), q IR: ohranjajo koti, deformirajo pike

24

SUKANJE RASTRA – KOT RASTRA

RASTRIRANJE

25

PREDNOSTI IN POMANKLJIVOSTI AM IN FM RASTRA

Prednosti AM rastra:q enostavno za tiskanje,q zadnjih 70 let najbolj

uporabna metodaq …

Pomanjkljivosti AM rastra:q težje dosežemo visoko resolucijoq lomljenje linij v štirih barvahq moare efektq …

Prednosti FM rastra:q detajli večje kakovosti (manjše točke, ostrejše slike)q lepši prehodiq manj izrazito barvno neskladjeq …

Pomankljivosti FM rastra:q čisto delovno okolje (zelo

majhnepike, prah lahko popači reprodukcijo)q težave pri korekturiq …

RASTRIRANJE