Upload
others
View
19
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Metrologija 24.okt.,2016
• tolerance• označevanje toleranc
• referenčni elementi in pozicije
• kalibri
• o napakah pri merjenju• blokovni diagram meritve
• vzroki za nastanek napak - po izvoru
• primer merilnega sistema /na AWJ/
simboli za označevanje toleranc
MED IZDELOVALNIM POSTOPKOM PRIDE DO
RAZLIČNIH ODSTOPKOV OD IDEALNE OBLIKE
IZDELKA.
NA OSNOVI IZKUŠENJ, SMO V INŽENIRSKI
PREKSI PRIŠLI DO SISTEMATIČNEGA PREGLEDA
ODSTOPKOV, KI VPLIVAJO NA FUNKCIONALNOST
IZDELKOV.
KADAR JE POTREBNO UPOŠTEVATI ODSTOPKE Z
OZIROM NA LEGO ALI OBLIKO MERJENCA,
UPORABLJAMO NA NAČRTU SIMBOLE, KI SO
PRIKAZANI NA SLIKI.
Tolerance oblike in lege vpisujemo v okvir z dvema,
tremi polji ali več polji, tako kot je prikazano na
spodnji sliki. Polje s črko se nanaša na določen
referenčni element. Referenčna puščica povezuje
tolerančni okvir z oblikovnim elementom za katerega
velja toleranca, ki je lahko ploskev ali tvorilka ne
pa os. V primeru, da je to potrebno, lahko polje z
oznakami referenčnih elementov razširimo na več polj s
črkami, lahko pa tudi s črkami z indeksi, ki se
nanašajo na sekundarni, terciarni … referenčni
element.
SIST EN ISO 7083SIST ISO 5458SIST ISO 5459
SIST: slovenski inštitut za standardizacijo
OZNAČEVANJE TOLERANC
Primeri označevanja tolerance oblike in lege
Nekaj dodatno dovoljenih načinov označevanja
ravnostvzporednostpoložajpremost
ŠIRINA TOLERANČNE CONE
Širina tolerančne cone za vzporednost
a-predpis samo za vzporednost,
b-predpis za vzporednost valja
REFERENČNI ELEMENTI IN SISTEMI
Sekundarna
referenčna
ravnina
Terciarna
referenčna
ravnina
Primarna
referenčna
ravnina
Merjenec v triravninskem referenčnem sistemu
Tako kot si v matematiki in geometriji izberemo izhodišče v prostoru in nanj pripnemo
koordinatni sistem, tako tudi pri izdelavi in dimenzijskih meritvah potrebujemo na
konstrukcijski risbi in izdelku enega ali več posebej natančno obdelanih elementov, ki
tvorijo referenčni sistem, na katerega se nanašajo absolutne razdalje ( ki služi kot
geometrijsko izhodišče tako za izdelavo, kot tudi za meritve ). Primer triravninskega
referenčnega sistema vidimo na spodnji sliki.
POMEN REFERENČNIH
MEST ZA MERJENJA
REFERENČNI ELEMENTI IN SISTEMI
terciarni referenčni element
sekundarni referenčni element
primarni referenčni element
toleranca
vrsta odstopka
Tolerančni okvir z referenčnima črkama
a-zaporedje A\B,b-zaporedje B\A
VPLIV ZAPOREDJA REFERENČNIH ČRK
KALIBRI (LIMIT GAUGES)
Namenjeni so kontroli izdelkov na tak način da le preverimo ali je
izdelek narejen v predpisanih mejah ali ne.
Kadar izdelujemo izdelke serijsko, težimo k
cenovno, časovno, materialno in okoljsko optimirani
izdelavi. Meritve niso pri tem nobena izjema. Tudi
meritve je potrebno opraviti čim bolj racionalno in
najbolje je, da del naloge opravi kar operater, ki
je obdelavo tudi opravil. Takšnim meritvam pravimo
tolerančne meritve, merilom pa tolerančna merila
ali kalibri. Po definiciji izraz označuje natančno
pripravo brez gibljivih delov, s katero se preverja
ustreznost mer kakega predmeta [SSKJ]. Na sliki
vidimo kako izgleda kaliber za preverjanje
ustreznosti izvrtin. Kaliber ima dve strani, leva
je nekoliko daljša in je označena z dobro ali gre,
desna pa z izmet ali ne-gre.
TOLERANČNA MERILA
Izhodišče, da je izdelek označen kot
“dober”, če so njegove dimenzije znotraj
predpisanega tolerančnega polja, je
botrovalo povsem novemu načinu preverjanja
– tolerančnim meritvam.
Načelo tolerančnih meritev je formuliral
F.W. Taylor
Na strani tolerančnega merila (kalibra),
ki je označena z dobro morajo vse
predpisane mere ustrezati hkrati, na
strani ne-gre pa je treba preverjati
vsako mero posamič.
TAYLOR-jeva teorija meritev:
Ta teorija je ključ za oblikovanje (konstruiranje
kalibrov) mej in definira funkcijo in obliko, za
večino kalibrov mej in sestoji:
''Gre'' kaliber preveri maksimalne pogoje materiala
in preveri čimveč dimenzij kolikor je to mogoče
''Ne gre'' kaliber preveri minimalne pogoje
materiala in preveri le eno dimenzijo.
Zato se zahteva ločen ''ne gre'' kaliber za vsako
dimenzijo posebej. Če vzamemo za primer sistem
kalibra mej za pravokotne luknje, kot je prikazano
na naslednji sliki.
Taylorjev princip
preverjanje kalibrov
Ker so kalibri namenjeni uporabi v serijski proizvodnji, je potrebno preverjati njihovo ustreznost v rednih časovnih intervalih, dodatno pa še po potrebi. Pred preverjanjem ustreznosti je potrebno napraviti izračun mejnih vrednosti pri katerih je merilo še ustrezno.
Za ilustracijo si oglejmo primer izračuna dovoljenih dimenzij kalibra za preverjanje notranje izvrtine, kot ga podaja strojniški priročnik
T
Tm
ax
Tm
in
Tm
in
TT
preverjanje kalibrov
V strojniškem priročniku najdemo tabelo za vrednosti odstopkov mere luknje oz. tolerance lukenj za imenske mere luknje od 10 do 18 mm in lego tolerančnega polja H7
imenska mera: N0 = 12 mm
največja mera luknje: Nmax = N0 +18 mm = 12,018 mm
najmanjša mera luknje: Nmin = N0 - 0 mm = 12,000 mm
Iz priročnika preberemo vrednosti H, z in y, za konkretno merilo za luknje:
H = 3 mm; z = 2,5 mm; y = 2 mm.
Uporabne intervale za merilo izračunamo po enačbah in sicer:
za stran DOBRO – GRE
dovoljeni interval za novo merilo je:
N = Nmin + z ± H/2 = 12,000 mm + 2,5 mm ± 1,5 mm
N: 12,001 mm 12,004 mm
dovoljena minimalna mera izrabljenega merila je:
N = Nmin – y = 12,000 mm - 2 mm = 11,998 mm
za stran IZMET – NE GRE
dovoljeni interval je: Nmax ± H/2 = 12,000 mm ± 1,5 mm
12,0165 mm 12,0195 mm
vprašanja
Vzroki za odstopke pri obdelavi
Kaj je nominalna, prava in resnična mera
Zakaj ne moremo izdelati izdelka s
predpisano mero?
Kaj je obdelava do ustrezanja, razvrščanje
podobnih izdelkov(uparjanje) in sistem
prileganja?
Skiciraj razmere pri ohlapnem, vmesnem in
tesnem ujemu.
Izračun meje uporabnosti kalibra.
Meritve v proizvodnji:
O NAPAKAH PRI MERJENJU 1/2
rm xx
http://en.wikipedia.org/wiki/Sailing_stones
OPAZOVANI SISTEM
MODELSKI SISTEM
http://en.wikipedia.org/wiki/Sailing_stones
preverjanje dolžine
objektivno preverjanje
subjektivnopreverjanje
vid
voh
tip
okus
sluh
merjenje
atributivnopreverjanje
MERILNI SISTEM
Merilni sistem (merilna veriga) je sestava vseh merilnih sredstev, ki:ugotavlja merilno veličinopošilja naprej merilni signal in ga prilagajaprimerja merjenec z merilno normalo inprikaže rezultat
MOTILNI VHODNI
FAKTORJI
MERITEVVHOD x IZHOD y
KONTROLNI VHODNI
FAKTORJI
[Likar: Osnove fizikalnih merjenj in merilnih sistemov]
merilni sistem
vir: Doebelin
senzor procesor aktuatorvhodni signal
izhodni signal
povzeto po Bajsić- Osnove meritev
Vprašanje (3.)komponente merilne verige komponente računalniško orientiranega merilnega sistema
SUBJEKTIVNI VPLIVIRazpoloženostIzurjenostNatančnostMotivacijaDelovni pogoji
VZROKI ZA NASTANEK NAPAK PRI MERJENJU razdelitev glede na izvor napake
NEZNANIKadar nimamo atesta ali garancije o ustreznosti, ki jo zahtevajo standardi.
ZNANISamo tisti, ki jih ugotovimo pri preverjanju merilnega sredstva. Podatek velja samo toliko časa dokler ne pride do obrabe zaradi uporabe.
VPLIVI OKOLICEtemperaturavlagavibracije EM vplivi
NAPAKA MERILNEGA SREDSTVAvsota vseh odstopkov zaradiizdelave in obrabe
SISTEMATIKA NAPAK PRI MERJENJUrazdelitev glede na velikost pogreška
[vir: Ačko, Tehnološke meritve]
Vpr.
KAKO MERITI KVALITETO REZA PRI AWJ
Merilni sistem
Tlačni senzor
TLAČNI SENZOR - DRUGA VERZIJA
Merilno območje: 0 – 100 kPa (0 – 1 bar)Natančnost: 2,5% maksimalna napakaObčutljivost: 45 mV/kPaPriključitvena napetost: 5 V
MERILNIK
ALI OBSTAJA OČITNA ZVEZA MED KAKOVOSTJO REZA IN ZAJETIMI SIGNALI?
Statistična analiza
Graf υ(t) Histogram
REZULTATI... funkcija βali B
Hitrost: 1,0*vscs
Debelina: 5 mm
Hitrost: 1,0*vscs
Debelina: 10 mm
Hitrost: 1,0*vscs
Debelina: 30 mm