Tržiški glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

INTERVJU PRIREDITVE KULTURA RAZVEDRILO

Peko tudi s tujimi oblikovalciTudi letos smo pred čevljar-skim praznikom povprašaliprvo damo Peka Marto Gor-jup Brejc, kako jim gre. Po-sledicam krize se niso moglipovsem izogniti.

Zmagala ekipa TržičaAvtor Tržiških iger veselja insmeha Silvo Japelj je bil za-dovoljen, da je letos zmaga-la ekipa Tržiča. Druga je bilamešana tržiško-kranjska eki-pa Leteča teleta.

Zarja petnajst letDrago Primožič iz Grahovšje leta 1994 ustanovil an-sambel Zarja, ki igra pred-vsem narodnozabavno glas-bo. Doslej so izdali kaseto indve zgoščenki.

stran 3 stran 8 stran 14

Stojan Saje

Tržič - Čevljarski mojstri vTržiču so nekdaj prvo nede-ljo septembra, na angelskonedeljo, sprejemali vajencemed pomočnike. Komisijimojstrov so morali prinestiročno izdelan par čevljev inpred njo opraviti ustni izpit.Ta običaj so poimenovali"frejšpreh'nga". Od lani gaspet obujajo igralci KUDLom, ki ga bodo letos upri-zorili že v petek zvečer vatriju Občine Tržič in pono-vili v nedeljo zgodaj popol-dne. Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Tržič bože drugič organizirala samo-stojno razstavo tržiških čev-ljarjev, ki bo v PaviljonuNOB na ogled od petka zve-čer do nedelje. Istočasno boodprta razstava unikatnihizdelkov podjetja Pe-lar&Bandelj v galeriji Vogal."V soboto bo Tržič zaživel všportnem duhu. Športnodruštvo Strelica bo pripravi-lo 17. mednarodno tekmova-nje na tekaških rolkah.Atraktivna proga od Tržičado Loma pod Storžičem pri-vabi vsako leto znane tek-movalce v teku na smučehin biatlonu. V nedeljo, 6.septembra, pričakujemo šte-vilne obiskovalce na šuštar-skem sejmu, ki bo trajal odjutra do večera. Izbira blagana več kot tristo stojnicah vmestnem jedru Tržiča bo

zelo pestra. Ker je na sejmunajveč povpraševanja poobutvi, smo sedemdesetstojnic na Predilniški uliciin Trgu svobode nameniliza čevljarska podjetja, do-mače čevljarje in obrtnike zusnjeno galanterijo. Roko-delci bodo na več kot tride-set stojnicah na treh lokaci-jah prikazali razne dejavno-sti, pripravili degustacije iz-delkov ter izvedli delavniceza otroke in odrasle. Bogata

bo tudi kulinarična ponudbana gostinskih stojnicah.Na treh prireditvenih odrihbo potekal pester program zdomačimi glasbeniki, šport-niki in plesalci. Organizator-ji bomo pozdravili obisko-valce v nedeljo ob 11.30 naodru ob avtobusni postaji.Tam bo tudi tekmovanje vizdelavi zgornjih delov obu-tve. Ob 13.30 se bodo pred-stavili člani AMD Tržič sstarimi vozili, ki bodo napo-

vedali XIII. Hrastov memo-rial 12. in 13. septembra naLjubelju. Med novostmi najomenim tekmovanje Naj-močnejši šuštar, ki bo v ne-deljo popoldne na parkiriš-ču ob trgovini Spar. Sevedase bo dogajalo še marsikaj.Na parkirišču ob tržnici bo vnedeljo popoldne velika Šu-štarska veselica," je opisalaletošnji program MarjanaZupan, predsednica Turi-stičnega društva Tržič.

Šuštarska nedelja ni le sejemTako meni predsednica Turističnega društva Tržič Marjana Zupan, ki vabi na 42. Šuštarsko nedeljo.Športne, kulturne, izobraževalne in zabavne prireditve se bodo vrstile več dni.

Stojan Saje

Brezovo - V avgustovski šte-vilki Tržiškega glasa smoporočali o začetku gradnjecentralne čistilne naprave vobčini Tržič, ki je stekla 23.julija. Tokrat lahko pišemotudi o slavnostni prireditvi,med katero so župan Obči-ne Tržič Borut Sajovic, mi-nister za okolje in prostorRS Karl Erjavec in generalnidirektor družbe PrimorjeDušan Črnigoj položili naBrezovem temeljni kamenza to napravo. Pomembnegadogodka so se udeležili šte-vilni domačini, tržiški ob-činski svetniki, župani so-sednjih občin, sodelavci pro-jekta in drugi gostje.Minister Erjavec je v nagovo-ru zbranim ocenil, da gre zapomemben dan v zgodoviniobčine Tržič. Čestital je eki-pi, ki je pred gradnjo prido-bila vso potrebno dokumen-tacijo za napravo. Čeprav je

rok za gradnjo do marca2010 kratek, ne pričakuje za-pletov. Ker bo za dobre 4 mi-lijone evrov vredno naložbozagotovil okrog 60 odstotkovdenarja Kohezijski sklad EU,25 odstotkov pa država, jepomembno pravočasno iz-koristiti ta sredstva. Kot jedejal direktor Črnigoj, po-meni centralna čistilna na-prava novo zgodbo v ureja-nju tržiškega okolja. Zato seveseli z domačini, da so do-čakali postavitev temeljnegakamna za pomemben ob-jekt. Vsem, ki sodelujejo inpomagajo pri uresničitvitega projekta, se je zahvalilžupan Sajovic. Čistilna naprava bo začelaposkusno obratovati predvi-doma marca prihodnje leto.Vanjo bodo speljali po glav-nem kanalizacijskem voduodpadne vode iz osmih na-selij, iz šestih pa bodo od-padne vode tekle do čistilnenaprave prek črpališča.

Položili temeljni kamen

Na slovesnosti 26. avgusta je tržiški župan z gostoma položil temeljni kamen za centralno čistilno napravo.

OB

ČIN

A TR

ŽIČ

, TR

G S

VOB

OD

E 18

, 429

0 TR

ŽIČ

Divjad in goreUpokojeni mizar Štefan Kle-menc iz Tržiča že dolgoustvarja intarzije z motividivjadi in gora. Avgusta jeimel drugo samostojno raz-stavo v galeriji Atrij ObčineTržič.

Znani po usnjarjihin čevljarjih

Sprehod po usnjarski in čevljarski zbirki Tržiškega muzeja razkrije, kakomočna sta bila ta dva ceha. MelanijaPrimožič meni, da bi morali vsaj čevljarstvu dati državni pomen.

stran 2

Letos dvanajstiVaški semenj

Krajevna skupnost Senično vztrajaz organizacijo Vaškega sejma. Primož Studen je zadovoljen, dase je prireditev že zasidrala medkrajani in obiskovalci.

stran 5

tržiški glasČasopis občine Tržič, September 2009, številka 3

Med obiskovalci nedeljskega sejma, kjer je prek tristo stojnic, je vedno največ zanimanjaza ugodne nakupe obutve.

Zaživele prenovljene ulice starega mestnega jedra

Drage Tržičanke, Tržičani!

Vabim vas na odprtje prenovljenih mestnih ulic, ki bo v petek, 4. septembra, ob 16.30

na novem parkirišču ulice Za Mošenikom.

Po uradnem delu vljudno vabljeni še na družabno srečanje z ansamblom Vaška godba in skromno pogostitvijo.

Mag. Borut Sajovic,župan Občine Tržič stran 12

2 Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Čevljarstvo

Stojan Saje

Tržič - Med najstarejše go-spodarske dejavnosti v Trži-ču sodita kovaško in usnjar-sko rokodelstvo. Čevljarstvose je razvilo zlasti z obrtnosvobodo v drugi polovici 19.stoletja. Delavci Tržiškegamuzeja so sledili razvoju go-spodarstva od cehovskih ča-sov. Zbrano gradivo je ureje-no v več zbirkah. Osnova stausnjarska in čevljarska zbir-ka, ob njih pa so za ogled za-nimive tudi lesna, kolarska,oglarska, kovaška, tekstilnain barvarska zbirka. Tokratsmo se z direktorico muzejasprehodili po prvih dvehzbirkah."Usnjarska zbirka daje obis-kovalcu primarni vtis o našiustanovi, saj ga sprejme navstopu v prvo nadstropje.Glede na to smo se odločili,da se najprej lotimo prenovete zbirke. Prvotno postaviteveksponatov so namreč pre-nesli z razstave o usnjarstvuv nekdanjem hotelu Poštaleta 1954. Obnovili smo pr-votni prikaz usnjarstva od ce-hovske organiziranosti do za-tona usnjarske industrije vTržiču. Zelo bogata je zbirkaročnega orodja in drugihpredmetov. Opis usnjarske-ga ceha poudarja pomen de-javnosti, saj je bilo nekdaj vmestu in okolici prek 20 us-njarn. Že Valvasor je v Slavivojvodine kranjske opisovalznano kordovansko usnje, kiso ga strojili v Tržiču iz ov-čjih in kozjih kož, izvažali paso ga v Rimsko cesarstvo.Naša zbirka predstavlja rod-bine usnjarjev, med katerimiso bile najbolj pomembnedružine Mally, Pollak in Deu.Eden od panojev prikazujezačetek slovenske usnjarskeindustrije. Zadnji opisuje za-ton tržiškega usnjarstva leta1972. Takrat so tovarnoRuno preuredili v obrat PURtovarne Peko," je predstavilaMelanija Primožič usnjarskozbirko.

Direktorica Tržiškega muze-ja je s ponosom povedala, daso ob letošnjem rušenju ne-kdanje Pollakove usnjarne zaMošenikom rešili tri starestroje in voz za prevoz usnja,kar je del bogate tehnične de-diščine. Gre za manjšo us-njarsko prešo, navijalni bo-ben in terilnik za usnje. Prvistroj je že razstavil restavra-tor Boštjan Meglič, ki bo ob-novil vse tri stroje. Ker jim vTržiču manjka prostora,bodo obnovljene stroje ver-jetno posodili nastajajočemuUsnjarskemu muzeju v Šo-štanju. Za domači muzej biradi izdelali še zemljevid z lo-kacijami tržiških usnjarn.Žal se niso ohranili recepti zaobdelavo usnja, ker so tostrogo varovano družinskoskrivnost prenašali le z ust-nim izročilom. Bogati pa jeso zapisi v obliki zgodb odelu in življenju tržiških us-njarjev.

Najbogatejša je čevljarska zbirkaNekdaj so bile v Tržiču naj-bolj številne majhne hišnečevljarske delavnice. Modeltake delavnice je predstavljenv prvi sobi čevljarske zbirke

Tržiškega muzeja. Za mizo -rekli so ji "berštat" - sedi lut-ka čevljarja pri delu. Z njo jeupodobljen Konrad Mehle,nekdanji lastnik mize. Lutkav desnem kotu spominja napopotnega čevljarja, ki je ho-dil "v štero". Potoval je odhiše do hiše, kjer je izdelovalin popravljal obutev. V levemkotu je polica s kopiti in raz-nim orodjem. V kotu na pre-hodu v naslednjo sobo stojistar šivalni stroj."Akademski kipar VinkoRibnikar že izdeluje lutko'šteparce', prešivalke zgor-njih delov. Ona bo sedela zašivalnim strojem. V delavni-co bi radi postavili tudi lutkočevljarskega mojstra, ki je ob-rezoval dele za čevlje," je po-jasnila direktorica muzeja inopisala še druge dele čevljar-ske zbirke. "V drugi sobi jena ogled rokodelsko čevljar-sko orodje, tehnologija izde-lave razne obutve in del čev-ljarskega ceha. Ohranjenasta skrinjica ceha in zastavačevljarske zadruge. Na stenije rodovnik družine Dobrin,iz katere je izšlo največ čev-ljarjev. Tukaj je še prikaz obi-čaja Gregorjevo. V tretji sobije delni prikaz industrijskega

šivanja obutve. Strojem biradi dodali gradivo o čevljar-skem šolstvu, ki ga je lani po-darila muzeju hči enega naj-večjih učiteljev čevljarstva.Četrta soba hrani stroje in iz-delke iz tovarne Peko. Letossmo dodali pano, ki je posve-čen tej tovarni in Petru Kozi-ni. Njegov nečak nam je daldokumentarno gradivo, ki biga radi uredili kot zgodbe opriljubljeni osebi med Trži-čani. Po zgledu tujih muze-jev želimo prirejati tematskerazstave o sedanjih tržiškihčevljarjih in njihovih podjet-jih. Letos smo gostili kolegeiz celjskega muzeja in obrtni-ke, ki so po ogledu muzejaobiskali čevljarsko družinoGros. Na muzejskih večerihbi radi predstavili znane trži-ške modelirje in druge stro-kovnjake. V zgornjih prosto-rih muzeja nameravamo pri-kazati življenje nekaterihdružin. Tam bo prostor tudiza pohištvo čevljarske druži-ne Ješe. Širjenje čevljarskezbirke bo odvisno od selitvenekaterih zbirk v druge pros-tore, finančnih možnosti inpopolnitve kadra," je dejalaMelanija Primožič o vizijahmuzeja.

Znani po usnjarjih in čevljarjihSprehod po usnjarski in čevljarski zbirki Tržiškega muzeja razkrije, kako močna sta bila ta dva ceha.Vodstvo muzeja si prizadeva, da bi vsaj druga zbirka dobila državni pomen.Stojan Saje

Tržič - Družina Jazbec iz Se-benj je ena tistih, ki je dolgopovezana z izdelavo obutve.Pred drugo svetovno vojnoje imel čevljarsko delavnicoAnton Jazbec. V njej je roč-no izdelovalo obutev več nje-govih bratov in sester. ŽenaMarija je skrbela za vodenjetrgovine in pekarne. Ker so

med vojno družini Jazbecodvzeli premoženje, je An-ton mlajši postal trgovskipotnik. Poročil se je s StanoJeše, ki je v šestdesetih letihzačela izdelovati otroškoobutev. Imela sta osemotrok, med katerimi se jePavel Jazbec odločil za nada-ljevanje čevljarske tradicije."Končal sem čevljarsko šolov Žireh. Tri leta sem bil mo-delir za podplate v tovarniPeko. Leta 1978 sem ostaldoma, kjer sem na starihstrojih nadaljeval izdelavootroške obutve. Začetek jebil težak, saj so na obrtnikegledali postrani. Nato semzgradil stanovanjsko hišo inuredil novo delavnico. Obobutvi sem delal še drugeproizvode. Ko sem kupilstroj za brizganje obutve,smo se lotili izdelave natika-

čev najprej doma. Leta 2001smo se preselili v eno odstavb BPT Tržič, kjer smonadaljevali proizvodnjo obu-tve do lani. Tu je sedaj leskladišče materialov in obu-tve, kjer delamo jaz, ženaSmiljana in sin Miha. Šival-nico smo preselili v Bosno,ker smo ob krizi lahko letako sanirali firmo. Okrog150 zaposlenih proizvaja iz-

delke iz istega programa, kiga prodajamo v Sloveniji, naHrvaškem in v Makedoniji,"je razkril Pavel Jazbec deltrde življenjske zgodbe.Priznal je, da bi brez vztraj-nosti že zdavnaj opustil čev-ljarstvo. Tudi srce mu ni do-pustilo tega. Čevljarstvo intrgovsko žilico ima v genih.Mamin oče, Anton Ješe, jeimel veliko čevljarsko delav-nico v Tržiču. V spominnanj in na mamo Stano na-merava urediti v hiši v Parti-zanski ulici čevljarski muzej.Do prihodnje Šuštarske ne-delje bo vanj postavil vso teh-nično dediščino, staro obu-tev, kopita in šablone, kar jevztrajno zbiral skoraj tri de-setletja. Tam bo eden od čev-ljarjev prikazoval ročno izde-lavo obutve in opravil tudimanjša popravila čevljev.

Četrti rod vztraja v čevljarstvuPavel Jazbec ima čevljarstvo v genih. Ded Antonpo strani očeta je imel delavnico v Sebenjah, dedAnton po mamini strani pa v Tržiču. V hiši slednjega bo uredil muzej.

Pavel Jazbec z izdelki njihovega podjetja; v ozadju na slikiiz časa šolanja.

Tehnično dediščino starih čevljarjev bo Pavel kmalu preselil v svoj muzej. Melanija Primožič ob panoju o Petru Kozini in tovarni Peko

Lutka čevljarja Mehleta v delavnici za ročno izdelavo obutve

Restavrator Boštjan Meglič že obnavlja dele usnjarske preše.

Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Intervju

3

Štefan Žargi

Tržič - Kot vsako leto smotudi tokrat pred čevljarskimpraznikom povprašali prvodamo Peka Marto GorjupBrejc, kako jim gre. Lani soposlovali z dobičkom, letosse posledicam krize nisomogli povsem izogniti.

Peko ima na prireditvi Šu-štarska nedelja posebno me-sto. Kakšen je vaš odnos dotega?"Vesela sem, da se ta tradici-ja nadaljuje, in menim, da jeto tudi del naše družbeneodgovornosti, o kateri je si-cer danes moderno govoriti.Peko s svojo 106-letno tradi-cijo izvira iz tega in vedno sebom zavzemala za to, da seta tradicija nadaljuje. ZaPeko je Šuštarska nedeljatudi priložnost. Tega dneodpremo vrata tovarne inpokažemo našo proizvod-njo. Imamo posebno ekipo,ki vodi ljudi, razkaže in raz-loži današnji način dela."

V kolikšni meri ste vpeti vpripravo tega praznovanja?"Peko veliko sodeluje pritem praznovanju. Najprejsmo eden od sponzorjev, to-rej pomagamo financiratiprireditev, pomagamo s svo-jimi prostori, parkirišči,predstavljamo svojo ponud-bo, odprte bodo prodajalnena Deteljici. Dobro sodeluje-mo z organizatorjem dogod-ka - Turističnim društvomTržič, ki ima odlično ekipo,dovzetno tudi za nove ideje.Tradicijo je potrebno nad-grajevati, dobiti kaže doda-no vrednost. Ustvarjalne de-lavnice za odrasle in otroke,kjer bodo tudi naši sodelav-ci, so že tak primer. Obliko-vanje je pri čevljih bistveno,čevlje kupimo predvsem, česo nam najprej všeč."

V začetku avgusta ste imeliredno skupščino družbe oposlovanju Peka v prete-klem letu. Vesti pri tem sodobre ..."Res nam je uspelo to skup-ščino pripraviti letos nekoli-ko prej, lani smo jo imeli ko-nec avgusta. Naš namen je,da bi jo v prihodnje imeli šeprej. To namreč kaže na to,kako je družba urejena,organizirana. Dobra vest jeseveda lani ustvarjeni dobi-ček, dobiček, ki v Peku rasteže šesto leto zapored. Dobi-ček pričakujemo tudi iz le-tošnjega poslovanja, pri če-mer bo najpomembneje,kako bo s prodajo v jeseni."

Vendar letos poslujete v bis-tveno spremenjenih razme-

rah. Koliko vas je prizadelakriza?"V prvem polletju manj kotv mnogih drugih podjetjih.Ne bi želela hvaliti dnevapred večerom, kot že reče-no: pomembna bo prodaja vjeseni."

Kako kažejo naročila?"Na tržiščih, kjer nimamolastne prodajne mreže, jeprecejšen upad, zlasti v Veli-ki Britaniji in Rusiji, kjer jeprišlo do velikih spremembv tečajih valut. V Nemčiji be-ležimo celo rahlo rast, pričemer naj omenim, da senaš kupec ukvarja s katalo-ško prodajo, torej ni vezanna zalogo v trgovinah, pačpa se odziva na povpraševa-nje. Mi kot proizvajalec natoizpolnjujemo naročila. Za-enkrat beležimo nekolikomanjša ponaročila. Naših tr-govin tudi ne nameravamomočneje zalagati na zalogo,pač pa je naš cilj hitro odzi-vanje na povpraševanje, dasmo prilagodljivi. Naša oce-na je, da bomo letos prodaliza približno desetino manjobutve kot lani."

Prihaja tudi do sprememb vcenovni strukturi obutve?"Uresničuje se moja napo-ved, da je obutev nižjega ce-novnega razreda najbolj ob-čutljiva. Če pada kupna moč,se to najprej pozna pri cenej-ši obutvi. Zato je dobro, daponujamo tudi ekskluzivnekolekcije, ki je oblikovalskobolj dovršena in namenjenasladokuscem obutve, torej ti-stim, ki jim obutev pomeninekaj več in so to pripravlje-ni tudi plačati."

Torej boste nadaljevali v tejsmeri?

"Da in še korak več. Letossmo se odločili, da k obliko-vanju povabimo tudi hrva-ške oblikovalce in v izdelaviter pripravi je kolekcija, ki jobomo proti koncu leta pred-stavili na posebno prireje-nem dogodku v Zagrebu.Na Hrvaškem imamo moč-no razvito prodajno mrežo zurejeno distribucijo in pre-pričani smo, da se na bo toobrestovalo. Skupina Peko,ki danes v šestih družbahzaposluje okoli tisoč ljudi,se tudi na tak način interna-cionalizira. Naše sporočiloje, da želimo na tržiščih,kjer delujemo, privabiti tudioblikovalce. Želimo doseči,da postanejo kolekcije tudiza zahtevnejše kupce v posa-meznih lokalnih okoljihprepoznavne."

Svojo prodajno mrežo imatetudi v drugih državah na ob-močju nekdanje Jugoslavije.Kakšen je tam položaj?"Različen. V Bosni in Her-cegovini je znano, da imadržava velike težave, državniuslužbenci so ostali brezplač in to se odraža na na-šem prometu; v Srbiji je vi-soka inflacija in bomo šelevideli, kako bo do konca leta;prodaja v Makedoniji pa jestabilna, močna, podobnokot na Hrvaškem z rahlorastjo."

V poročilu za lani ste se po-hvalili tudi z investicijami.Kako bo letos pri tem?"Letos smo na ravni Skupi-ne Peko ustavili investicije vprenovo trgovin. Ne tolikopo naši želji, kot ob dejstvu,da se počasneje gradijo novitrgovski centri, kjer naj biimeli tudi našo trgovino. Le-tos smo se odločili za preno-

vo informacijskih sistemovv Bosni in Srbiji, v dveh naj-mlajših hčerinskih podjet-jih, za investicije torej zaboljše poslovanje v samihhčerah, kot tudi na ravnimatične družbe."

Številna podjetja se nazmanjšanje naročil odzivajos skrajševanjem delovnegatednika, pošiljanjem delav-cev na čakanje in celo odpuš-čanjem. Kako se pri vas prila-gajate sedanjim razmeram?"Ves čas, odkar sem v Peku,se obsegu dela prilagajamos prerazporejanjem delovne-ga časa. To pomeni, ko je se-zona, se dela nad rednimobsegom oziroma delovni-kom, nato pa se presežneure v mrtvem delu koristijo.Ker je letos nekaj manj dela,bo verjetno nastal določenprimanjkljaj ur, zato sedajproučujemo državne razpi-se o izobraževanju s podpo-ro države. Razmišljamo to-rej o tem, da bi ljudi poslalina čakanje z izobraževa-njem, ki je najboljša investi-cija za prihodnost."

Skupščina je pred mesecemdni imenovala tudi nov nad-zorni svet, saj je znano, da jeprišlo med vami in doseda-njim svetom do zapletov.Bodo ti preseženi?"Res se je država, ki je 82-odstotni lastnica Peka, odlo-čila presekati stanje z ime-novanjem povsem noveganadzornega sveta. Sama lah-ko dodam le, da sem bilavedno vesela ljudi, ki so bilipripravljeni delati v dobropodjetja, v primerih, ko paso bila za podjetje škodljivadejanja, je moja dolžnost, dajih preprečim. Mislim, da sozapleti preseženi."

Peko tudi s tujimi oblikovalciPotrjuje se, da lahko Peko konkurira pri obutvi z dodano vrednostjo. Zaradi krize bo čevljev za desetino manj.

tržiški glasTržiški glas je priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

UREDNIKStojan Saje

NOVINARJIMaja Bertoncelj, Kristina Dželilović, Ana Hartman, Igor Kavčič, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Štefan Žargi

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič, Stojan Saje

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Tržiški glas št. 3/letnik IV je priloga časopisa Gorenjski glas št. 69, ki je izšla 1. septembra 2009.Brezplačno so jo prejeli vsi naročniki Gorenjskega glasa in vsa gospodinjstva v občini Tržič, izšla je v nakladi 24.500 izvodov. Tisk: Set, d. d., Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47/ Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazni-ki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redniplačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskegaobdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

Stojan Saje

Tržič - Lastniki stavbe naTrgu svobode 1 v Tržiču,kjer je poslovalnica Gorenj-ske banke iz Kranja, so seodločili za njeno posodobi-tev. Tržiška ekspozitura na-mreč ni več ustrezala banč-nim standardom za sodo-bno poslovanje. Med obno-vo so poslovalnico začasnopreselili v nekdanjo upravnostavbo BPT Tržič, kjer so de-lali od junija do avgusta. Ko-nec avgusta so se vrnili v ob-novljene prostore, ki so spetodprti od včeraj.Hišo nad glavno mestno uli-co v Tržiču so v njeni zgodo-vini že večkrat prezidali. Vprvem nadstropju je ohrani-la del secesijske fasade z za-četka 20. stoletja. To je slu-žilo arhitektki Katarini Lan-gus kot oblikovno izhodiščeza poseg v stavbno struktu-ro. Stavbo so ustrezno proti-potresno utrdili. Zaradi isto-časnega rušenja stavbe naBalosu 2 je arhitektka zdru-žila poslovno stavbo v enovi-to celoto. Pri obnovi sta ak-tivno sodelovala tudi kon-

zervatorka Maja Avguštin inZavod za varstvo naravne inkulturne dediščine Kranj.Gradbena dela je opravila vizredno kratkem roku druž-ba VG5 iz Ljubljane. Dela sose začela 27. maja letos,končali pa so jih do roka ko-nec avgusta. Na površini po-rušene stavbe so uredili par-kirišča za stranke, ki jih jedoslej primanjkovalo.Obnovljena hiša meri 470kvadratnih metrov. Od tegaso za poslovalnico banke na-menili 130 kvadratnih me-trov. Kot je povedala vodjaekspoziture Zorka Žos, soodslej v obnovljeni spodnjietaži poleg okenc za poslo-vanje z občani tudi prostoriza poslovanje s pravnimiosebami. Posodobljeni pros-tori omogočajo tudi lažjoosebno obravnavo strank.Pritličje je dostopno invali-dom, bankomat in dnevnonočni trezor pa so umaknilis pločnika na zatišno vhod-no ploščad. Prostore v zgor-nji etaži bo Gorenjska bankaponudila zainteresiranimnajemnikom, ki opravljajomirne dejavnosti.

Posodobili Gorenjsko bankoGorenjska banka je obnovila svojo poslovno hišona Trgu svobode v Tržiču. Nove poslovne prostore so odprli včeraj.

Prejšnji teden so še opremljali obnovljene prostore Gorenjske banke v Tržiču, ta teden pa so že odprti.

Marta Gorjup Brejc

4 Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Kraji

Stojan Saje

Leše - V vaseh pod južnimpobočjem Dobrče cenijo sta-re kmečke običaje. Ker jenekdanje ročno delo kmetovzamenjala sodobna mehani-

zacija, sta se vodstvi Krajev-ne skupnosti Leše in Aktivavaških žena odločila obuditidel skoraj pozabljene prete-klosti. Po lanski ročni košnjihribovskih travnikov in vleki"bremena" v dolino so letospripravili žetev po starem.Na nekdanji Valjavčevi njivipod vasjo se je 24. julijazbralo 25 starejših žanjic, kiso jim priskočili na pomočtudi moški in mladina. Zla-

sti mladi rod je doživel ne-pozaben dogodek."Prababica Francka me jepodučila, kako žeti s srpom.Tokrat sem prvič na pravižetvi. Vesela sem, da semlahko zraven," je dejala naj-

mlajša žanjica Nina Bohinc,ki je učenka osnovne šole.Razen nje je bilo na polju šenekaj deklet in fantov, ki sojim zaupali manj zahtevnadela. Na primer, pomagali sodeliti črno kavo in hruškovovodo, s katero sta žejnimstregli Ema Bohinjec iz Lešin Barbara Potočnik iz Palo-vič. Kot se je spomnila 82-let-na Angela Krsnik z Rahotovedomačije, so nekdaj morali

trdo delati že otroci. Pohvali-la je zamisel, da lahko mladispoznajo stare običaje. Do-mačinkam se je rada pridru-žila Dragi Bohinc z DobregaPolja. Po rodu je z Grabnovedomačije, kjer je bilo šest de-

klet. Ob njej sta želi še sestriMalči in Marija. Eden redkihmoških med žanjicami je bilViktor Bešter iz Vadič, ki jetudi brusil srpe. Spretnostipri vihtenju srpa in vezanjusnopov sta preizkusila lešan-ski župnik Ciril Lazar in trži-ški župan Borut Sajovic.Slednji je pohvalil priredite-lje iz Leš."Hvaležni smo Občini Tržičin sponzorjem za pomoč pri

organizaciji prireditve. Že-tev po starem smo pripravilina nekdanji Valjavčevi njivi,kjer je Janez Frantar z Grab-nove domačije posejal pše-nico. Čeprav nas poleg delagreje poletno sonce, bomo

njivo poželi v enem popol-dnevu. Snope bodo moškinaložili na voz in jih s ko-njem odpeljali do bližnjegakozolca," je opisala potekdela predsednica KS LešeMetka Kokalj. Še preden sobili vsi snopi žita pod streho,so za dobro voljo poskrbeličlani Vaške godbe. V Lešahso se spominjali, kako so senekdaj vaščani po delu dru-žili in zabavali.

Žetev po starem v LešahŽanjice iz Leš in okolice še niso pozabile, kako delati s srpom. Ročno so požele žito na nekdanji Valjavčevi njivi.

Ana Hartman

Kovor - "Pridobitev zadruž-nega doma je za krajevnoskupnost izjemno pomemb-na. Doslej nismo imeli svo-jih prostorov, gostovali smov gasilskem domu," je pred-sednik Krajevne skupnostiKovor (KS) Janez Šter po-udaril na krajevnem prazni-ku, ki so ga pred gasilskimdomom praznovali drugo

soboto v avgustu. Ob tej pri-ložnosti mu je namreč žu-pan Borut Sajovic simbolič-no predal ključe kovorskegazadružnega doma, saj je bilapo dolgih letih prizadevanjKS v začetku avgusta napo-sled le podpisana pogodba, skatero je občina lastninskopravico nad domom prenes-la na KS."Na območju zadružnegadoma je bila nekoč ena odkovorskih kmetij, ki je bilamed vojno požgana, na po-gorišču pa je z udarniškimdelom kovorskih kmetovzrasel zadružni dom, ki jekasneje prešel v last kmetij-skih zadrug Križe in Tržič,po denacionalizaciji pa tudiv last Občine Tržič. Dom jezdaj znova v rokah krajevneskupnosti, ki je bila ves časmoralna lastnica, odslej patudi pravno-formalna," jepoudaril župan in spomnil

na veliko vlogo kovorskihkmetov, ki so se že pred de-setletjem obvezali, da sebodo odpovedali domu, čebo občina lastninsko praviconad njim prenesla na KS. Vzadružnem domu sta ta časdve stanovanji in trije po-slovni prostori, objekt pa sipo besedah predsednikakrajevne skupnosti v prihod-nje želijo sanirati in če bomožno, v njem urediti tudi

njihove klubske prostore:"Upamo, da bo dom polnozaživel in da bo morda vnjem nekoč prostor našeltudi kakšen obrtnik."Ob krajevnem prazniku sopriznanje za izjemen dose-žek podelili podružnični šoliKovor in njeni vodji Irmi Li-povec za prizadevno razis-kovanje zgodovine kraja inpripravo knjige Nekdanjaobčina Kovor, zahvalo pa jeprejela Jožica Špendal zaprizadevno delo pri vračanjuvlaganj v telefonijo.Srečanje ob krajevnem praz-niku, ki sta ga pripravila KSin PGD Kovor, se je začelo skrajšim kulturnim progra-mom pred obnovljenimspomenikom talcev, na pri-reditvi pred gasilskim do-mom pa sta za dobro vzduš-je skrbela ansambel Igor inzlati zvoki ter humoristMarjan Šarec.

Slovesno v KovorjuKrajevni praznik v Kovorju je bil letos posebejslovesen, saj je kovorski zadružni dom po dolgihletih prizadevanj prešel v last krajevne skupnosti.

Dobitnici priznanj Irma Lipovec in Jožica Špendal

Delo izkušenih žanjic si je ogledoval tudi mladi rod. Snope pšenice so naložili na voz in odpeljali h kozolcu.

Župan Borut Sajovic je predsedniku KS Kovor Janezu Šterusimbolično predal ključ zadružnega doma.

Kristina Dželilović

Letošnji oratorij v Križah jepotekal od 17. do 21. avgusta.Otroci so bili od doma odso-tni od devete ure zjutraj pavse do pozne četrte popol-danske ure. Tudi letos je biloratorij izredno razgiban, za-nimiv in niti približno dol-gočasen. Vsaj tako so gaoznačili otroci, ki so konecavgusta povedali in predsta-vili, kaj vse so tam počeli.Tudi letos je bilo otrokom navoljo veliko ustvarjalnih de-lavnic, ki so imele prav zani-miva imena. Tako so na pri-mer pri delavnici z imenomČiv Čiv izdelovali ptičke, pridelavnici Lepo in mehko bla-zine, pri delavnici Lepo dišipa so se učili izdelovati po-grinjke. Otroci so poleg vse-ga tega izdelovali tudi vetrni-ce, mozaike, skladali pesmi,plesali in počeli še mnogodrugih stvari, da so zapolnilivroče poletne dni. Tudi letoš-nji oratorij je imel svojohimno ter istoimenski slo-gan "Nate računam". Za pri-bližno osemdeset otrok, kiso se udeležili letošnjegaoratorija, je skrbelo okolidvajset animatorjev. Zaklju-

ček poletne aktivnosti je ob-iskal tudi tržiški župan, kitovrstne akcije spodbuja inse nad njimi navdušuje. "Kočlovek vidi toliko zadovolj-nih otrok, so besede odveč,"je še povedal tržiški županBorut Sajovic. Ob zaključkuoratorija je spregovoril tudižupnik tamkajšnje cerkveIvo Kožuh. "Rad bi se zahva-

lil za teden, ki sem ga preži-vel z otroki. Bil je čudovit te-den veselja, saj človek spo-zna različne vrednote in senauči, kako je življenjelepo," je še povedal. Župnikje prav tako poudaril, daljudje cerkev čutimo na raz-lične načine, in da je oratorijbrez dvoma lepa podoba cer-kve. "Za to se splača biti

kristjan," je še povedal Ko-žuh. Ob glasbenem zaključ-ku oratorija se je organiza-torka Tina Bohinc zahvalilatudi sponzorjem, ki so otro-kom teden še dodatno pole-pšali, in ob zvokih himne le-tošnjega oratorija so otrocisvoje starše popeljali skozirazstavo izdelkov, ki so jihletos sami ustvarili.

Kaj smo se naučili na oratorijuKonec šolskih poletnih počitnic zaznamuje tudi konec različnih dejavnosti, taborov, potovanj. Tako jebilo tudi v Križah pri Tržiču, kjer so otroci staršem predstavili, kaj vse so počeli na letošnjem oratoriju.

Na oratoriju je bilo približno osemdeset otrok; za njihovo varnost je skrbelo okoli 20 animatorjev. I Foto: Tina Dokl

Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Kraji

5

Stojan Saje

Senično - Središče vasi podcerkvijo v Seničnem je obkrajevnem prazniku avgustavedno živahno. Že dvanajstlet pripravljajo Vaški se-menj, ki je letos potekal 23.avgusta. Tokrat je bil v zna-menju čevljarstva, prej pa sopredstavili različna kmečkaopravila in mojstrovine ro-kodelcev, ki jih ohranjajoposamezniki. Ob praznova-nju so letos poskrbeli tudi zazabavo in šport."V petek, 21. avgusta, je Kra-jevna skupnost Senično pri-pravila Veseli večer pod va-ško lipo, kjer je obiskovalcezabaval ansambel Maj. Lojz-ka Zorc, ki izhaja sPavl'kove domačije, je z go-stincem iz Lesc poskrbela zapostrežbo. Veseli me, da jeprišlo veliko ljudi, in da jebilo vzdušje prijetno. Mladi-na je v soboto organiziralašportna tekmovanja. Ker jihje prekinilo neurje, so nekajtekem preložili na nedeljskipopoldan. Za Vaški sejemlahko rečem, da se je prire-ditev dobro zasidrala medkrajani in obiskovalci. Je enaredkih etnografskih priredi-tev na vasi, ki obuja stareobičaje kmečkega prebival-stva. Zaradi sejma se širiglas o Seničnem daleč poSloveniji," je povedal Pri-mož Studen, predsednik KSSenično. Ob njem sta po-zdravila obiskovalce tudiorganizatorka sejma Marja-na Zupan in Drago Zadni-kar, direktor uprave ObčineTržič.

Sprehod ob založenihstojnicahZnačilnosti stojnic je opisalSlavko Hočevar. On je Dole-njec, žena pa je Alenka izSeničnega. Zato se je lažeznašel med razstavljavci odvsepovsod. Ročno pleteneizdelke iz domače volne jenaredila Tatjana Švab iz vasi

Zgornje Veterno, ki je rednagostja sejmov. Iz PolhovegaGradca je prvič prišel JanezŠirok, ki že dvajset let izde-luje miniature iz lesa. Naj-več zanimanja je bilo za ori-ginalne makete starih voz,med katerimi je bil tudi vozza prevoz marmorja s Hota-velj iz leta 1860. Makete sije rada ogledala domačinkaSilva Gregorc z domačije pr'Jurčnik', ki je napisala knji-go Zgodovina prevozništvana območju Tržiča. Unikat-ne izdelke iz lesa - od skledin krožnikov do zibelke - ježe drugič pokazal upokojenimizar Gabrijel Pagon iz Bis-trice pri Tržiču. Člana druži-ne Pahovnik iz GornjegaGrada, ki ima domačoumetno obrt iz lesa, sta po-stavila vse od igrač do spo-minkov in daril. Rada staprišla na sejem, kjer ni kra-me in kiča. Andreja in JanezBojc iz Dolenje vasi pri Rib-nici sta pripeljala lončarskeizdelke. Pohvalila sta, datudi vasi ohranjajo zanima-nje za obrt. Več stojnic soimeli prebivalci Podljubelja;okrasne predmete je ponu-jala Mateja Škrjanec, doma-če čaje Irma Komac, narav-na mazila pa Urška Starc indružina Ropret. Ob ročno

izdelanih ovčkah je razstavilJurij Smolej iz Kovorja raz-glednice Seničnega iz leta1916. Na sejem so prvič pri-šle Mojca Zaplotnik in EvaSerpan Sitar s Spodnje Beleter Veronika Rozman izHrastja; prva izdeluje uni-katne okrasne izdelke, dru-ga slike in voščilnice tretjapa lesen nakit. Menile so, daima Gorenjska premalo ta-kih sejmov. Obiskovalce vSeničnem sta postregli s pe-civom Marija Polajnar inKatarina Tomc iz Društvapodeželskih žena Svit Tržič,gostinca Lojzka in Vanč pasta jih pogostila s krofi in pi-jačo.

Čevljar iz Kranja na obiskuŠtevilni obiskovalci so sezbrali pri nedeljski maši vcerkvi. Po njej so si ogledo-vali ponudbo na stojnicah inse ustavili tudi pri osred-njem gostu sejma. To je bilupokojeni čevljar AndrejGalun iz Kranja, s katerimje bila tudi žena Helena. Za-upala sta, da sta se spoznalav tovarni Planika. Andrej seje po 23 letih dela v tovarnileta 1993 odločil za čevljar-sko obrt. Dela ni manjkalo,zaslužek pa je bil skromen.Po Andrejevi upokojitvi He-

lena od lani nadaljuje popol-dansko obrt. Še vedno po-pravljajo obutev in izdeluje-jo copate.Andrej je ves dopoldan pri-kazoval, kako se ročno šivapolstene podplate na copate,pa kako se ročno popravljapodplat na čevlju. Za slednjeopravilo potrebuje klinčke izbreze, ki se ob vlagi napnejoin trdno vežejo podplat zgornjim delom. Vsak klin-ček zabije v luknjo, ki jo na-redi s šilom. Po končanemzabijanju obrusi podplat zrašplo, da je gladek. To muvzame kakšno uro časa, zaročno izdelavo čevlja pa po-trebuje vsaj šest ur. Andrejin Helena že sedem let so-delujeta na Šuštarski nedeljiv Tržiču, kjer prikažeta tudistrojno šivanje podplata naobutev. Obema je žal, da niveč čevljarske šole in mla-dih, ki bi se želeli učiti začevljarske poklice. Ročnespretnosti otrok sta med sej-mom razvijali Sara Gosar izBistrice in Nina Ahačič izPodljubelja. S prvo so v ri-sarski delavnici ustvarjalisvoj par obutve za nagradninatečaj na Šuštarski nedelji.Z drugo so oblikovali razneizdelke iz kamna lojevec."Odkar je v Seničnem se-menj, se še raje vračam vrodno vas. Po vojni je bilo vnjej komaj 25 hišnih številk,sedaj pa jih je več kot 120.Kraj je lepo urejen, njegovoprivlačnost pa povečujejotake prireditve. Senično jeena redkih vasi, ki ohranjatradicijo druženja ob sejmu.Z mano ga rada obiščetatudi žena Antonija in bratPeter," je dejal Zdravko Rib-nikar, ki že skoraj pol stolet-ja živi v Kranju. DomačinLuka Kalan je na sejem po-vabil prijatelje iz skupine 21planincev, ki so se vračali sTriglava. Primož, Martin inDomen so zaupali, da imajovsi dekleta v Seničnem, zatoradi prihajajo v to vas.

Letos pripravili žedvanajsti Vaški semenjKrajevna skupnost Senično vztraja z organizacijo Vaškega sejma, za katerega je vse več zanimanjamed razstavljavci in obiskovalci. Pohvale za ohranjanje starih običajev.

Silva Gregorc si je rada ogledala Janezove makete starih voz.

Slavko Hočevar je opisal, kako Andrej in Helena izdelujetaobutev.

Lojzka in Vanč sta skrbela, da obiskovalci niso trpeli žeje.

Ana Hartman

Drugo nedeljo v avgustu soob spomeniku prvim žrt-vam okupatorja v občini Tr-žič počastili dan spominapadlim pod Storžičem.Spomnili so se tragičnegadogodka izpred 68 let, ko jeokupator pri Verbičevi kočipresenetil skupino partiza-nov in je padlo pet fantov intri dekleta. Med NOB je si-cer padlo 331 Tržičanov.Slavnostni govornik TineTomazin, dobitnik zlate pla-kete za življenjsko delo Zve-ze združenj borcev za vred-note NOB Slovenije, je po-udaril, da na Slovenskem odTrubarja dalje ni bilo po-membnejšega dejanja od

NOB in boja za osamosvoji-tev Slovenije. Kot pravi, bi sev krizi morali pogumneje vr-niti k vrednotam obeh bojev,to je razumu, pogumu, sa-mozavesti, pravemu domo-ljubju in solidarnosti. "5. av-gust je bil in bo občinskipraznik, naš dan spomina,ki želi združevati ljudi dobrevolje," je v svojem govorudejal župan Borut Sajovic.Obiskovalce pod Storžičemsta na kratko nagovorila šeMatej Slapar, predsednikkrajevne skupnosti Lom, inAnton Kramarič, predsed-nik združenja borcev zavrednote NOB Tržič, ki je vsodelovanju z občino in dru-gimi pripravilo slovesnostpod Storžičem.

Lom pod Storžičem

Obnova cerkve svete KatarineAvgusta so na cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske v Lomukončali obnovo strehe, ki je krita z lesenimi skodlami. Predtremi leti so popravili ostrešje zvonika in ga na novo prekrili.Severni del strehe na cerkvi in prezbiteriju ter delu zakristijeje dobil novo kritino predlani. Julija in avgusta letos je moj-ster s Kokrice nadaljeval obnovo na južnem delu strehe, za-kristiji in kapeli sv. Antona. Kot je povedal župnik SilvesterNovak, v Lomu pričakujejo povrnitev dela stroškov za velikonaložbo tudi od Ministrstva za kulturo RS. Župnija namrečže devetnajst let skrbi za obsežne obnove stavbe, ki so jo odpostavitve v 15. stoletju večkrat širili. Ob cerkvi so že leta1990 uredili drenažo. Nato je prišla na vrsto obnova fasade.Ruski restavratorji so vrsto let obnavljali štiri oltarje v cerkvi.Načrtujejo še obnovo Marijinega oltarja, ki bo končana pri-hodnje leto. Takrat bodo praznovali stoletnico ustanovitvežupnije. S. S.

Spomin na padle pod Storžičem

Župan Borut Sajovic in slavnostni govornik Tine Tomazinsta k spomeniku pod Storžičem položila venec.

Letos so dokončali obnovo strehe na cerkvi v Lomu.

6 Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Društva

Ana Marija Hafner

Uradno imamo v poletnihmesecih vrata društvenepisarne zaprta. Ker pa je točas toplote in dolgih dni,smo se v društvu odločili,da bomo za člane pripravi-li nekaj lahkotnejših vse-bin in izrabili priložnostza druženje. Osrednji do-godek sredi poletja je druš-tveni piknik, ki ga že nekajlet pripravimo pri brunari-

ci ob teniških igriščih vPodljubelju. Vedno je toprvi petek v avgustu, letosje bilo to, 7. avgusta. Zbra-lo se je kar 49 članov, kotgosta pa sta se piknikaudeležila tudi predsednicaDruštva invalidov TržičMarta Mesarek in Društvaupokojencev Tržič KarelŠtucin. Z obema društvo-ma dobro sodelujemo inprizadevamo si, da bomo stem tudi nadaljevali. Po-sebnost naših prireditev jev tem, da zelo pazimo nato, da v dejavnost vključi-mo tudi primerno prehra-no. Tako je naša "kuhar-ska" ekipa pripravila polegobveznih čevapčičev tudi

kar nekaj jedi iz zelenjave.Udeleženci so lahko poku-sili svežo zelenjavo, kasne-je pa tudi dušeno, poseb-nost pa so bile bučke s si-rom. Ta dan je bilo naPodljubelju res lepo. Oko-lica je kar vabila na spre-hode v bližnjo okolico,nadvse pa so bili udeležen-ci zadovoljni, da so se lah-ko v miru pogovorili medseboj. Kar precej jih je ba-linalo na tamkajšnjem ba-

linišču. Ob vsem navijanjuna koncu nismo vedeli,kdo je bil zmagovalec. Pasaj to sploh ni bilo po-membno. Glavno je dobropočutje in razpoloženje,tega pa tokrat ni manjkalo.Ravno tako pa smo izkori-stili to poletje za dva ko-palna izleta, v Laško inStrunjan. Udeležba je biladobesedno množična inob vsesplošnem dobremrazpoloženju in uslugahnaših zdravilišč je bilo po-čutje dobro. S tem pa senačrti v društvu ne bodoustavili. Pred nami sonove Sladke novice in pe-ster program tudi za jesen-ski čas.

Pestro poletje v Društvudiabetikov TržičČlani društva diabetikov Tržič so si poletje lahkopopestrili z raznovrstnimi aktivnostmi. Poleg žetradicionalnega piknika so organizirali tudi dvakopalna izleta.

Janja Budič, Aleš Bešter

Proga meri v dolžino 2.300metrov, višinska razlika pa je330 metrov. Organizatorjemje v največje veselje ohranja-nje tradicije in nadaljevanjeprizadevanj Avto-moto druš-tva Tržič, predvsem dolgolet-nega uspešnega dirkača Mir-ka Hrasta - Grče. Veseli jihtudi, da je ostal Ljubelj med-narodni preizkus, ki vsakoleto privabi večje število voz-nikov tako iz Slovenije kot iztujine. Vsa leta nadaljujetatradicijo tudi zakonca Ankain Mirko Hrast na znameni-tem prikoličarju BMW R 75,letnika 1939.O pripravah na gorski preiz-kus starodobnikov so pred-sednica AMD Tržič AnkaHrast, predsednica SekcijeOldtimerjev AMD Tržič JanjaBudič ter direktor dirke AlešBešter povedali: "Priprave nadirko potekajo skozi celo leto,tako po organizacijski kot fi-nančni plati. Zadnjo polovico

leta več pozornosti posvetimopredvsem pripravi vsebinepravilnika, finančnim sred-stvom, promociji, kadrovskiter tehnični ekipi, preventiviin tako naprej. Različne aktiv-nosti večinoma potekajo vsedo prireditve, saj vemo, da jepotrebno zagotoviti veliko ka-drovskih, preventivnih in teh-ničnih elementov. Organiza-cija tovrstnih prireditev je iz-jemno zahtevna, saj se za-konske zahteve zelo spremi-njajo. Vse manj je tudi spon-zorskih sredstev, kar pa neodvrne članov AMD Tržič insekcije oldtimerjev od pri-prav. Predsednik častnegaodbora Janez Bohorič poskr-bi za večino sponzorskihsredstev in bedi nad priredit-vijo v vlogi svetovalca in men-torja. Prireditveni odbor, v ka-terem so zlasti člani AMD Tr-žič, pa je odgovoren za to, daprireditev poteka po načrtihin varno."Organizatorji letos pričaku-jejo več kot sto voznikov iz

Nemčije, Češke, Avstrije,Italije, Švice ter Slovenije. Vsoboto, 12. septembra, bood 13. do 14. ure na ljubelj-skem platoju potekala šolavarne vožnje z motocikli, od14. ure dalje pa treningi. Vnedeljo, 13. septembra, boob 10. uri slovesno odprtje,od 10.30 dalje pa tekmova-nje po vrstnem redu katego-rij. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo ob

17. uri. Letos je dirka za-dnjič dvodnevna. Naslednjeleto bo dirka na soboto,spremenil pa se bo tudi ter-min, ki bo predvidoma enteden pred Šuštarsko nede-ljo. Več o 13. Hrastovemmemorialu najdete na splet-nem portalu www.ljubelj.si.Lahko tudi pišete na Avto-moto društvo Tržič, p. p.171, Tržič, ali elektronskopošto info@ljubelj.si.

Bliža se 13. Hrastov memorial Na mednarodnem gorskem preizkusu starodobnikov bodo 12. in 13. septembra nastopili vozniki na motociklih, motociklih z bočno prikolico ter z avtomobili do letnika 1961. Tekmovali bodo na znanimakadamski cesti do starega gorskega prelaza čez Ljubelj s 33-odstotno strmino.

Erna Anderle

Če ste bili pred kratkim naZelenici, ste se ob koči pravgotovo malce oddahnili prednadaljevanjem poti. Opaziliste, da z deli nadaljujemo,saj je bila letos opravljena ževrsta del: vgradnja oken invrat, strelovod in instalacije,pa izolacija in priprave zakuhinjo ...Verjamemo, da si po dese-tih letih, odkar je koča pogo-rela, že vsi resnično želimo,da bi zaživela v popolnosti.Pa ni tako enostavno, saj sene da vsega narediti s pros-tovoljnim delom; materialin strokovnjaki, ki morajodoločena dela opraviti, pa

niso poceni. Pri zbiranjuprostovoljnih prispevkov indonacij nismo ravno uspeš-ni, čeprav se trudimo posvojih najboljših močeh.Hvaležni smo vsem, ki sože priskočili na pomoč.Upamo, da bo dobrodelnarekreativna prireditev, ki jobomo v sodelovanju z Obči-no Tržič in Športno zvezoTržič organizirali 11. okto-bra, pokazala, da sta solidar-nost in "pripadnost" Zeleni-ci prisotna kar v največjimeri.Že danes pa lahko vaš pri-spevek "Za Zelenico" naka-žete na TRR PD Tržič:05100-8010009034. Samise tudi odločate, komu boste

namenili del sredstev iz do-hodnine in ker bi Planinske-mu društvu Tržič pri gradnjikoče na Zelenici z vašim pri-spevkom zelo pomagali, vamsporočamo našo davčno šte-vilko: 59046589.Verjamemo v solidarnost inz dejanji bomo pokazali, datudi mi še vedno znamo sto-piti in držati skupaj. Tokratza Zelenico. Srečno vsem,ki jo obiskujete!

Dobrodelna prireditev"Nikoli ni prepozno"11. oktober 2009 naj bo da-tum, ki bo z zlatimi črkamizapisan, da si znamo poma-gati, da znamo stopiti sku-

paj in vsak po svojih zmož-nostih prispevati k dokonča-nju del v planinskem domuna Zelenici.Kako lahko sodelujete?Z nakazilom na TRR:05100-8010009034 in pri-pisom: "Nikoli ni prepo-zno"; z vplačilom prispevkav TPICu na Trgu svobode18, Tržič; s sodelovanjem narekreativni prireditvi: pla-ninski pohodi, nordijskahoja, gorski tek, gorsko ko-lesarstvo.V letu 2009 bo minilo de-set let, odkar je pogorelakoča na Zelenici. Zato bibilo primerno, da v drugemdesetletju zaživimo z novokočo.

Planinski dom na Zelenici še gradijo"Vse, kar leze in gre, naj na Zelenici 11. oktobra ustavi se."

Člani društva so se tudi letos zbrali na pikniku v Podljubelju.

Letos poleti so organizirali dva kopalna izleta, ki sta bila dobro obiskana.

Udeleženci Hrastovega memoriala po tekmi na vrhu Ljubelja

Mirko in Anka Hrast med tekmo na motorju BMW letnik 1939

Osrednji dogodek sredi poletja je društveni piknik, ki ga že nekaj let pripravljamo pri brunariciob teniških igriščih v Podljubelju.

Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Mladi, oglas

7

Snežana Vujičić

Ekipa Mladinskega centra seje kljub temu potrudila, daso mladi nadomestili vse za-mujeno. Svoje kreativneprstke so preizkušali pri iz-delovanju različnih klobu-kov. Vroče dni smo skupajkrajšali ob družabnih igrahin v filmski delavnici. Zašportno dogajanje smo po-

skrbeli na igrišču, kjer smotekmovali v dvojicah, se pre-izkusili v gimnastiki in od-bojki, razvedrili pa smo setudi ob igri 'gumitvist'.Del ekipe Mladinskega cen-tra, ki jo sestavljata TanjaAlič in Maja Kurnik, je mla-dim prikazala drugačen na-čin preživljanja počitniškihdni. Otroke in mladostnikesta popeljali v svet igre insmeha. Na igralih tržiškegaotroškega igrišča 'živžav' stase spomnili tudi svojih otro-ških norčij. Organizirali staše ekološko delavnico, medkatero so skupaj presadili vserože, ki trenutno krasijoprostore Centra za socialnodelo Tržič.Med počitniškim druženjemprav tako ni manjkalo jeda-če. Nekateri obiskovalci sonamreč praznovali svojo ob-letnico rojstva. Ob tem smobili deležni tudi dobre glasbein velike količine sladkarij.V zadnjem tednu šolskihpočitnic smo dejavnostimladih sklenili z delavnicoizdelovanja svojega najljub-

šega para čevljev. Vsako letose udeležujemo natečajaTurističnega društva Tržič"Ustvari svoj lastni par".Lanskoletni zmagovalni parje bil prav iz Mladinskegacentra Tržič, zato smo se le-tos še posebej potrudili priustvarjanju izdelkov.Avgustovsko rajanje smokončali s čofotanjem v trži-škem bazenu in skupnimpiknikom. Tako bomo lažje

zakorakali v novo šolskoleto 2009/2010. Tako hitro,kot se končuje poletje, sebliža jesen. Z njo so poveza-ne tudi pestre šolske aktiv-nosti v Mladinskem centruTržič. Zato vabimo v našeprostore vse otroke in mla-dostnike, ki so željni zabavein preganjanja dolgčasa.Skupaj se bomo kratkočasiliin koristno preživljali obšol-ske popoldneve.

Urejali so center in ustvarjaliZa mladinski center Tržič, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Tržič, je bil avgust delovno obarvan.Zaradi urejanja prostora so bili najmlajši prikrajšani za štirinajst dni zabave in ustvarjanja. Petra Hladnik

V atriju Občine se je s predsta-vo Sonce gre na potep pred-stavilo Glasbeno gledališčeMelite Osojnik, ki deluje žeštirinajst let in ima v svojemrepertoarju pet avtorskihpredstav za otroke, ki jih sku-paj izvede več kot stokrat naleto. V glasbeno-lutkovnipredstavi, kjer se zgodba pre-pleta z ljudskimi pesmimi, sootroci spoznali sonce, ki se ne-kega večera odloči, da to nočne bo šlo za goro. Saj sploh nizaspano, ljudje pa tako alitako preveč spijo ... Raje se bošlo potepat in opazovat, kaj se

dogaja po svetu, če za dnevomne pride noč, ampak še endan. Na poti ga spremlja de-klica Cvetka in skupaj spozna-ta, da je vse življenje na Zem-lji odvisno od sonca in ker le-to sije podnevi in ponoči, vla-da precejšnja zmeda. Tudi to-krat so otroci atrij zapuščalizadovoljnih obrazov. Sedem-letna Maša je povedala, da sipredstave v atriju ogleda rajšikot risanke na televiziji, njenamamica pa je dodala, da sopoletne matineje Tržiških po-letnih prireditev ena redkihzabav za otroke v mestnem je-dru ter da se jih, če so doma,vedno udeležijo.

Sonce gre na potepSobotni dopoldan je bil tudi 22. avgusta zaznamovan z otroško matinejo.

Zadnjo delavnico so mladi namenili izdelavi najljubšegapara čevljev.

Med ekološko delavnico so otroci presajali rože, kikrasijo center.

Vedamix je pooblaščena agencija zaZavarovalno družbo AdriaticSloveni-ca. Že šesto leto poslujejo na Deteljiciv Bistrici pri Tržiču.Opravljajo vse vrste zavarovanj, od premoženjskih, avtomobilskih do finančnih. "Zavarovanci lahko vse storitve, ki jih nudi AdriaticSlovenica,uredijo pri nas in za to ne plačajo nobene provizije," je povedal Peter Rezar, direktor Vedamixa. "V tem časusta še posebej aktualni dve vrsti zava-rovanj; nezgodno zavarovanje učen-cev, dijakov in študentov ter letošnjanovost Dom AS." Zavarovanje Dom AS je sodobno za-varovanje, ki omogoča, da z eno zava-rovalno polico v celoti zavarujete svojdom in premičnine v njem za nevar-nosti, ki vas ogrožajo v vsakodnevnemživljenju, kot so neurje, požar, popla-va, vlom, potres, toča. Z isto policolahko nezgodno zavarujete tudi vse člane vaše družine, hišne ljubljen-čke ... V zavarovanje je vključena tudistanovanjska asistenca CORIS, ki jebrezplačna. "Pri zavarovanju Dom ASlahko izbirate med več zavarovalnimipaketi, zagotovo pa bomo prav za vsako stranko posebej našli takega, kiji bo, kot radi rečemo, pisan na kožo,"je poudaril Rezar.Šolska vrata so se odprla in v hramučenosti sprejela radovedne in živah-

ne otroke in mladostnike. "Vsem želi-mo varno pot v šolo, na poti domovter brezskrbno igro, športno dejavnostv popoldanskem času. Še največjaskupna želja vseh nas je, da se niko-mur nič ne naredi, a žal nesreča nikoline počiva. Zavarovalnica ne more po-zdraviti otroka, lahko pa s sklenjenimšolskim nezgodnim zavarovanjemstarši premostite finančne skrbi, ki nastanejo kot posledica zdravljenja."

Šolsko nezgodno zavarovanje pri AdriaticSlovenici začne veljati že tistidan, ko sklenete zavarovanje, z njimpa so otroci in mladostniki zavarovaništiriindvajset ur na dan.Sogovornik je poudaril, da je zelo veli-kega pomena osebni pristop med zavarovalnim zastopnikom in zavaro-vancem. "Kadarkoli zavarovanci potre-bujete informacije, nasvet ali pomočpri nastali škodi, nikar ne odlašajte inse oglasite v naši poslovalnici ali naspokličite po telefonu, da se dogovori-mo za sestanek. Uradni delovni časposlovalnice na Deteljici je od pone-deljka do petka od 8. do 15. ure, ob sre-dah do 17. ure, vendar smo za strankepreko telefona dosegljivi tako rekočštiriindvajset ur na dan. Na tem mestubi še posebej poudaril zavarovalnestoritve, na primer za primer škode.Pomembno je, da nas zavarovanecčim prej obvesti, kaj se je zgodilo in damu lahko korak za korakom svetuje-mo postopke reševanja in spremlja-mo zadevo do zaključka. Zavarovancise morda premalo zavedajo, kako zelopomemben je praktičen in strokovennasvet pri uveljavljanju zavarovalnihstoritev."In ko smo že uredili zavarovanje naših nepremičnin ter premičnin, pasmo morda pozabili - na sebe. Ste zavarovani?

Sem brez skrbi, saj sem zavarovanVedamix je pooblaščena agencija za Zavarovalno družbo AdriaticSlovenica. Sklepajo vse vrste zavarovanj in nudijo strokovno pomoč pri uveljavljanju škodnih dogodkov.Kot pravi direktor Peter Rezar, so zavarovancem na voljo non-stop.

VedamixCesta Ste Marie aux Mines 15, 4290 TržičTel.: 04/5920 180, fax: 04/5961 158GSM: 040/614 518vedamix@siol.net, www.adriatic-slovenica.si

Peter Rezar / Foto: Tina DoklADR

IATI

C S

LOVE

NIC

A D

. D

., L

JUB

LJAN

SK

A C

ES

TA 3

A, K

OP

ER

8 Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Prireditve

Stojan Saje

Tržič - Na Letnem kopališčuTržič so gostili 16. avgustaenajste Tržiške igre vese-lja in smeha. Prireditev sopripravili Okrepčevalnica Bazenček, Športna zveza,Splošno športno društvo inObčina Tržič. Tržiški županBorut Sajovic je ob odprtjuizrazil zadovoljstvo, da je naigre prišlo šest ekip in veli-ko obiskovalcev, zlasti navi-jačev iz prijateljskih občin.Goste je povabil, naj obišče-jo Tržič še ob drugih prire-ditvah. Ob njem je občin-stvo pozdravil tudi županObčine Žirovnica LeopoldPogačar, ki je tekmoval vekipi Kašarji.Domačini so sestavili ekipez imeni Tržič, Biljard in Le-teča teleta. V slednji je bilotudi nekaj tekmovalcev izKranja. Poleg ekipe Žirovni-ce so tekmovali še Preddvor-ski hudički in Poskočnikrompirčki iz Naklega. Lan-ski zmagovalci so prineslivreče krompirja, da bi zmalo sreče ponovili uspeh.Na veselje domačinov se toni zgodilo. Dogajanje je biloves čas napeto. Po štirih ig-rah so vodili Kašarji, Poskoč-ni krompirčki so bili tik zanjimi, Tržič in Leteča teletapa so si delili tretje mesto.

Slednja ekipa je po peti igriprešla v vodstvo, Krompirčkiso bili drugi, tik za njimi paKašarji in Tržič na tretjemmestu. Šesta igra ni prineslaspremembe na vrhu, Tržičpa je prehitel Kašarje. Letečateleta so sicer premagala Tr-žič v sedmi igri, a sta o konč-nem rezultatu odločila prvomesto Tržiča in zadnje me-sto za Leteča teleta v rdečiniti Halo pizza. Ta igra jepotekala na vodi, kakor tudiRibiška košarka, Cirkus na

vodi in Poletna ljubezen. Obbazenu so uprizorili igreGremo na morje, Žogobrcna plaži, Prodajalke rib inGremo v šotor. Vse igre jesestavil Silvo Japelj, športnipedagog.Pokale za udeležence igersta podelila tržiški županBorut Sajovic in Zoran Ka-bič. Prehodni pokal je dobi-la ekipa Tržiča, ki je bilaprva s 55 točkami. Na drugomesto so se uvrstila Letečateleta z 48 točkami, tretji pa

so bili Kašarji s 45 točkami.Zmagovalno ekipo so se-stavljali Neža Blaži, Ema Sa-jovic, Saša Crtalič, PolonaAhčin, Katarina Malovrh,Primož Meglič, Jaka Suš-nik, Jaka Zadnikar, DavidPrimožič in Sergej Primo-žič. Slednji je izjavil, da jebil že čas za vnovično zma-go Tržiča. Vodja Anže Re-ner je pojasnil, da so v ekipovključili nekaj novih tekmo-valcev. Vsi so zelo veseli, daso vrnili pokal domov.

Letos zmagala ekipa TržičaLastnik Okrepčevalnice Bazenček Zoran Kabič je izročil pokal za zmago na Tržiških igrah veselja in smeha ekipi Tržiča. Druga je bila mešana tržiško kranjska ekipa z imenom Leteča teleta.

Kristina Kavčič

Tržiška Bistrica je zanimivaže sama po sebi, saj se izpodKošute proti Savi prebijatudi skozi ozko Dovžanovosotesko. Na svoji poti prido-biva na moči, s katero nedaje samo električne energi-je, temveč predvsem puščasvoj pečat edinstvenemu re-liefu, ki je zanimiv za obis-kovalce od vsepovsod. Za ve-liko Tržičanov je dolina Tr-žiške Bistrice postala vsako-dneven cilj za športne aktiv-

nosti ali oddih. Na ustvarjal-ni delavnici, ki jo je v sobo-to, 15. avgusta, v sklopuotroških matinej Tržiškihpoletnih prireditev 2009organizirala Občina Tržič,so otroci spoznavali, kakozanimive kamne lahko po-beremo na bregu naše rekein kaj vse lahko z njimiustvarimo. Na voljo smo imeli pesterizbor barv, maso za obliko-vanje, žico, magnetke, pri-ponke za broške ... Otroškesobe mladih ustvarjalcevtako krasijo prodniki iz Tr-žiške Bistrice, ki so postaliprave umetnine. Petra Bo-dlaj, mamica triletne ustvar-jalke Maše, pravi: "Vse po-hvale organizatorjem za su-per idejo in popestritev po-čitniških dni za otroke. Našhladilnik je postal zelo pi-san, saj ga krasijo magnetki,

narejeni iz kamenčkov vsehbarv in oblik. Tudi pikapolo-nica, žaba in muha se znaj-dejo vmes. Vsekakor si želi-mo še kakšne delavnice." Kljub temu da je delavnicapotekala na praznik, se je vatriju Občine Tržič nabralookrog petnajst otrok, sprem-ljali pa so jih njihovi starši,ki so prav tako pokazali veli-ko ustvarjalnosti. Samo inJana Jemec, starša štiriletneAne in dveletnega Blaža, stapovedala: "Uživali smo dveuri, otroka, mamica in oči.

Take stvari zelo pozdravlja-mo in smo veseli, da seorganizirajo v Tržiču. Pride-mo skoraj na vsako otroškoprireditev, doma pa se pogo-varjamo o tem, kaj smo do-živeli. Na delavnici je nasta-lo toliko kamenčkov, da jihbomo uporabili še pri zavi-janju daril." Daša Grum je pripeljalasvojega sedemletnega bra-tranca Markusa. Po delav-nici nam je povedala: "Všečmi je, da otroci lahko ustvar-jajo, hkrati pa se na ta načinsklepajo tudi nova prijatelj-stva. Če bo organizirana šekakšna delavnica, zagotovospet prideva." Glede na po-zitiven odziv tako otrok kotstaršev smo se odločili, dabodo delavnice postale stal-nica v programu otroškihsobotnih matinej Tržiškihpoletnih prireditev.

Ustvarjali smo s kamniiz Tržiške BistriceNa sončno praznično soboto je bilo v atrijuObčine Tržič pripravljenih skoraj premalo miz zavse idej polne otroke in starše, ki so prišli ustvarjat s kamni, ki jih je zaoblila in oklesalaTržiška Bistrica.

Foto

: Daš

a G

rum

Delavnica ustvarjanja s kamni je bila dobro obiskana.

Tudi najmlajši so uživali pri barvanju kamnov.

Foto

: Mat

ic Z

orm

an

Kristina Kavčič

Predzadnji petek v avgustuso se v atriju Občine Tržičpredstavili Modrijani, štajer-ska štiričlanska zasedba, ki žesedem let intenzivno ustvarjain igra, slovenski glasbeniprostor pa je po njihovi zaslu-gi bogatejši za sedem velikihin dve mali plošči narodnoza-bavne glasbe. Atrij je pokalpo šivih, Blaž Švab pa je pokoncertu povedal: "Modrijanina nastopih s publiko radivzpostavimo pristen stik,zato smo se tokrat odločili, dase bomo med prepevanjem

nekajkrat sprehodili medljudmi in jim zastavljali na-gradna vprašanja o Modrija-nih. Ljudje so bili takoj za"akcijo" in s svojimi duhoviti-mi odgovori nasmejali drugdrugega. Prostor je ravno do-volj velik, da se je ustvarilobolj intimno vzdušje. Za glas-benike je tukajšnja akustikabalzam za ušesa. Hvala do-mačinom in okoličanom, kerso nas tako toplo sprejeli." Zaposebno dinamiko večera paso poskrbeli tudi z izmenja-vanjem z gosti, dvema an-sambloma Vihar iz SlovenjGradca in Akordi iz Postojne.

Modrijani z gosti v TržičuPoletne prireditve so letos postregle z dobrimikoncerti, mednje pa zagotovo sodi tudi koncertnarodnozabavnega ansambla Modrijani z gosti.

Petra Hladnik

Na eni od zadnjih letošnjihpoletnih prireditev se nam jez monokomedijo ČistilkaMarija, avtorja Toneta Par-tljiča predstavilo Kulturnoprosvetno društvo Stane Pet-rovič iz Hajdine. Zgodba go-vori o preprosti čistilki Mici-ki iz Haloz, ki čisti stanova-nje poslanca Kurnika, kjeropazi povsem drugačno živ-ljenje, kot ga pozna kot matisamohranilka, ki se bori zvsakdanjimi problemi male-ga človeka. Različne življenj-ske preizkušnje pa so jo za-znamovale na poseben, a

hkrati tudi komičen način.Naslovno vlogo je, pod režijopredsednice društva IdeMarkež, odigrala amaterskaigralka Katja Markež, ki je zasvojo uprizoritev na Festiva-lu komedije Pekre 2007 pre-jela tudi laskavi naziv "kome-dijantka leta". Da je predsta-va zelo uspešna in všečna, papriča tudi dejstvo, da je ime-la že petdeset ponovitev, naGorenjskem pa so se tokratpredstavili prvič. Po besedahpredsednice društva sta vdruštvu, ki deluje že od leta1913, poleg dramske aktivniše lutkovna sekcija in ljudskipevci.

Čistilka MarijaV Kulturnem centru Tržič smo bili priča vrhunskiizvedbi monokomedije Čistilka Marija.

Foto

: Daš

a G

rum

Ekipa Tržiča je z zmago na igrah vrnila prehodni pokal v domačo občino.

Foto

: Sam

o J

emec

Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Rekreacija

9

Biserka Drinovec

S tribun je bilo slišati glasnonavijanje. Tekmovanje jebilo v disciplini 33 metrovprosto, tekmovalci so bilirazdeljeni v različne starost-ne kategorije. Letošnja no-vost tekmovanja je bila dru-žinska tekma, na kateri jenastopil eden od staršev inen otrok. Na pomoč so nampriskočili različni sponzorji,ki so omogočili, da je vsaktekmovalec prejel nagrado.Pred tekmovanjem pa smoorganizirali tudi športni po-poldan za otroke. Pomeriliso se v različnih vodnih ig-rah, tisti, malo bolj zagnaniza plavanje, pa so se udele-žili tudi tekmovanja v plava-nju. Hvala vsem, ki ste setekmovanja udeležili, seve-da pa brez neutrudnih navi-jačev ne bi šlo tako gladko,kot je šlo.Rezultati so sledeči: medmlajšimi deklicami je prvomesto osvojila Katjuša Sta-nek, druga je bila AdrianaMediževec, obe PK MeritTriglav Kranj, tretje mestopa je osvojila Patricija Aka-lovič, ŽRK Tržič. Med mlaj-šimi dečki je bil zmagovalecTomaž Meglič, OŠ Bistrica,drugo mesto je osvojil Ed-vard Boštar, PK Domžale,tretji Amadej Košir, PK Me-rit Triglav Kranj. Pri starej-

ših deklicah je zmagala KajaŠink, PK Merit TriglavKranj, druga je bila KarinErjavec, TK Tržiške strele,tretja pa Urška Krabonja,OŠ Tržič. Med starejšimidečki si je zmago priplavalBlaž Kralj, z absolutnimnajboljšim časom, drugi jebil njegov sotekmovalecNejc Šimenko, oba PK Me-rit Triglav Kranj, tretje me-sto pa je osvojil Žan Poga-čar, PK ŽG Radovljica. Medčlanicami je zmagala NežaZelnika iz OŠ S. Žagar, dru-ga je bila Mojca Zupan, ŠDJelendol Dolina, tretja paKatja Gradišar iz Dupelj. Pri

veterankah je zmagala Ma-rija Lavtar, druga je bila Bre-da Nemec, tretja pa ZdenkaKokalj, vse članice Društvaupokojencev Tržič. Med mlajšimi člani si jezmago priboril Primož Me-glič, OŠ Križe, drugi je bilAndrej Kogoj, tretji pa Al-fonz Ostrelič, oba PicerijaBazenček. Med starejšimičlani je prvo mesto osvojilMarko Marin, TK Tržiškestrele, drugi je bil MatjažKosmač, Komunala Tržičtretje mesto je osvojil Mar-jan Mohorč, Modri dirkač.Med veterani si je zmagopriplaval Janez Piskar, Pla-

ninsko društvo Tržič, drugomesto je osvojil Lado Sedej,Društvo upokojencev Tržič,tretje pa Henrik Marin, TKTržiške strele. Med družina-mi je zmagala družina Ma-rin, nastopila sta Marko inHenrik, drugo mesto jeosvojila družina Erjavec, zakatero sta plavala Karin inBlaž, tretje mesto pa si jepriplavala družina Hladnik,za katero sta nastopila Rokin Miro. Praktični nagradipa smo podelili tudi naj-mlajšemu udeležencu, šest-letnemu Mihu Finžgarju ternajstarejšemu udeležencuHenriku Marinu.

Občinsko prvenstvo v plavanjuin športni popoldanLetošnje tekmovanje v plavanju je bilo za vse presenečenje, tako za tekmovalce kot tudi za organizatorja.Na startu je bilo do sedaj zbranih največ udeležencev.

Kakšno rekreacijo imajo

Zaim Kostić: "Prosti čas namenjam družini intudi skupni rekreaciji. Jaz in žena Zemina radakolesariva in igrava tenis. Meni so pri srcu igrez žogo. Vsaj vsak drug dan se moram razgibati.Sin Demir je pogosto z mano, tudi na tenisu."

Irena Ogrin: "Moja najljubša rekreacija vse letoje na teniških igriščih v Križah, Kranju, BabnemVrtu in pri prijateljici Suzuki v Lešah. Poleti šekolesarim, plavam in hodim v gore. Planinstvoje prijetno tudi zaradi druženja."

Vili Špehar: "Tudi jaz veliko igram tenis, vsajtrikrat na teden. Pozimi obiskujemo pokritaigrišča, oziroma tista, ki so kopna. Pogostohodim v gore, predvsem na planine in vrhoveokrog Tržiča. Rekreacija je tudi urejanje vrta."

Mila in Pavel Kralj: "Vedno sva skrbela zarekreacijo. Odkar sva v pokoju, še bolj izkoristivačas zanjo. Največ sva na teniških igriščih alipoteh v gore. Pavel veliko smuča. Jaz grem jeseniz vnukoma Petrom in Anito tudi v gozd po gobe."

Udeleženci Odprtega občinskega prvenstva v plavanju I Foto: Tine Klemenčič

Na Ojstrico 2350 metrov (1. avg. 2009)

Prijetno druženje člane PD Tržič nekajkrat na mesec popeljena planinske ture in ena izmed takšnih je bila za 34 pohod-nikov tudi zahtevna označena pot na Ojstrico. Značilen pi-ramidast vrh v vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah z izra-zitim gorskim krasom in številnimi jamami. Nanjo vodi karnekaj poti, izbrali smo tisto, kjer od parkirišča do planinePodvežak (1440 metrov) potrebujemo le dobrih 15 minut intu se odpre razgled na Rogatec, Lepenatko, Vel. planino. Poskoraj dve uri trajajoči markirani hoji prispemo do Sedelca(1900 metrov). Pred nami je Korošica - gorska kotanja stravniki, nad njimi pa se dviga Kocbekov dom na Korošici(1808 metrov). Nadaljujemo desno v smeri Male Ojstrice(2017 metrov), se nanjo povzpnemo, slikamo in nadaljuje-mo levo po grebenu, ki je mestoma kar izpostavljen, naključnih mestih varovan in tako vse do vršnega pobočjaOjstrice. Z razglednega vrha si ogledujemo Logarsko dolino,Okrešelj, slap Rinko, Kocbekov dom na Korošici, Lučki dedec... Še poziranje za skupinsko sliko in spust po vzhodni stranigrebena po strmem melišču in po dobri uri že uživamo priKocbekovem domu na Korošici. Vračamo se dobre volje inpolni lepih vtisov. Marinka Stanonik

Poletni tabor v Pinei

26. junija smo se v okviru Športne zveze Tržič in Ljudske uni-verze Tržič odpravili na poletni tabor v Pineo. Vodja tabora jebila Biserka Drinovec, njeni sodelavci pa so bili: Vinko Hlebš,Tadeja Jevšenak, Barbka Drobnič, Mateja Malovrh, MartinaŠmitek in Mateja Dolžan. Vožnja z avtobusom je bila kar dol-ga, vendar smo imeli odličnega šoferja, ki nas je varnopripeljal na cilj. Najprej so nas presenetile lepo popleskanehišice s prizori iz znanih prigod knjižnega junaka Kakca, ki sose svetile vsaka v svoji barvi. Pred vsako hišico so bile klopce,senco pa so nam delali veličastni borovci. Ko smo se ustaliliv hiškah, smo odšli na okusno kosilo, nato pa v morje plavat.Po dveh urah plavanja so nas razdelili v skupine po starosti.Malo starejši smo odšli z Vinkom delat skice, ki smo jih vnaslednjih dneh dokončali, drugi so odšli s Tadejo našpanščino, ostali pa na športne aktivnosti. Naslednji dansmo se razdelili na štiri skupine, dve sta imeli šport, preostaliskupini pa španščino ali likovno. Če kdo ni mogel ali ni želeliti na šport, pa je pri Martini imel rezervno ustvarjalno delo(izdelovanje držalnih sedežev za mobilni telefon). Ko smo sevračali, je bila večina otrok mnenja, da bi bilo naslednjič bol-je, če bi šli za cel teden. Andreja in Asja Šmitek

Foto

: Mar

tin

a Šm

itek

Foto

: Sta

nko

Ko

blar

10 Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Planine

Kristina Kavčič

Dopusti so bolj ali manj žemimo, sredi delovnega ted-na se človeku zdi do koncatedna še cela večnost, vse-eno pa bi rad peljal svojodušo na pašo, kot radi reče-mo. Pot na Prevalo skoziBornove tunele je prava zato. Pot je baronu Bornuomogočala lahek prehod zene na drugo stran gore,predvsem pa so jo uporab-ljali za lov. Z vznožja meliščBegunjščice na Ljubelju,

kjer na velikem parkiriščupod Domom Oaza miruparkiramo avto, se oprem-ljeni s svetilko odpravimonajprej po kamniti, nato pagozdni poti proti Prevali.Kmalu se nam začnejo od-pirati pogledi na Šentanskodolino, preko melišča nanasprotni strani doline pase vije pot na Korošico. Zavse tiste, ki jim pogled vglobino ni prijeten in imajostrah pred višino, je poskrb-ljeno s trdnimi jeklenicami,vsem drugim pa se pogledlahko ustavi tudi na območ-ju nekdanje podružnicekoncentracijskega taboriščaMauthausen, kjer so med 2.svetovno vojno hirali tabo-riščniki, graditelji ljubelj-skega predora. Ko prispe-mo do prvega Bornovegatunela, pride prav tista sve-tilka na dnu nahrbtnika, čepa je nimamo, bo sprehodskozi tunel nekoliko bolj

adrenalinski. Pazimo naglavo, predvsem pri vhodu,korak pa prilagodimo tudinekaj velikim lužam. Ko tu-nel pustimo za seboj, še ne-kaj časa hodimo po robuvzhodnega ostenja Begunj-ščice, nato pa nas od kočena Prevali loči le še zmerenvzpon, sicer pa gozdna pot,ki se pod kočo priključi potiiz Potočnikovega grabna.Spotoma utrgamo kislo ro-bido in občudujemo metu-lja, ki mirno počiva. Po do-bri uri hoje prispemo pred

kočo, katere oskrbnik je Daniel Kokalj, pomagata pamu Marija in Majda Megličz družino. Na Prevali poletidomuje 30 krav, med njimiso tri molznice, ki skupaj nadan dajo kar 50 litrov mleka.Vse mleko predelajo v sir,smetano, kislo mleko inmasovnek, v pestri gostinskiponudbi pa se najdejo tudižganci, sirovi štruklji ter ri-čet ali enolončnica. S plani-ne Prevala se številni po-hodniki okrepčani odpravijodalje, na primer do Robleko-vega doma, lahko tudi čezVeliki vrh Begunjščice, terdalje na Zelenico in nazajna Ljubelj, v drugo smer pav Drago ali proti Dobrči.Možnosti je torej več kot do-volj, pri raziskovanju in na-črtovanju ture na tem ob-močju pa je lahko v velikopomoč planinska karta Stolin Begunjščica v merilu1:25000. Pa srečno!

Planina PrevalaNa 1311 metrov nadmorske višine vzvišeno dvigapogled na doline pod seboj koča na Prevali, ki jepriljubljen kraj za vse, tudi tiste z manj kondicije,vešči gorski kolesarji pa se lahko po poti skozi Bornove tunele podajo tja tudi s kolesom.

Koča na Prevali

Kažipoti ob znamenju vas usmerijo dalje.

Boštjan Vizjak

Do planine vodi več poti.Najbolj znani sta "lovskasteza", ki se začne na za-dnjem ovinku pod cerkvicosv. Ane na Ljubelju, in "trak-torska pot", katere začetekje neposredno pred koncen-tracijskim taboriščem Maut-hausen. Do nje pa se da priti tudi s prelaza Ljubelj.Planina Korošica je s 1554metri nad morjem najvišjaplanšarija v tržiški občini.Njeni pašniki se raztezajovse od slabih 1300 pa tja do1700 metrov visoko. Že vrsto let za planino skr-bijo Kavarjevi, po domačeCvirnovi iz Podljubelja. Ma-jer Mirko pravi: "Pašna se-zona se začne v sredini juni-ja in traja do sredine sep-tembra. V tem času je plan-šarija odprta vse dni. Na100 ha velikem območjuplanine je pašne površineokrog 65 ha, ravno prav, dase bo letos na njej prepaslo14 konj, 45 goveje živine ter8 razigranih teličkov." Majerica Marija dodaja, daimajo obiskovalci najraje kis-lo mleko in ajdove žgance.Poleg njih lahko dobite šeskuto, domače klobase in ob

koncu tedna tudi enolončni-co. Tisti, ki obožujete "masov-nek", pa morate priti na plani-no zgodaj, saj je to jed, ki jeponavadi najprej zmanjka.Kot boste lahko sami opazi-li, je planina dokaj strma,na nekaterih delih celo pre-padna. Zaradi tega moramajer skrbno paziti na živi-no. Del pašnikov je sicer

ograjen, vendar ograjo sko-raj vsako leto poškodujesneg. Še posebej letos ji jezima pokazala ostre zobe.S planine je lep razgled naKošutico (Babo), Veliki vrh,na jugu seže pogled doČrne prsti, vidi se planinaPrevala z Bornovimi tuneli,pa seveda Begunjščica, Ze-lenica, Stol, Vrtača in Palec.

In kam se lahko s Korošicepovzpnemo? Na prelaz Lju-belj (1 ura 10 minut), Košu-tico (1 ura 20 minut) ali pre-ko Hajnževega sedla na Ve-liki vrh (2 uri).Na koncu pa še to; iz lastnihizkušenj vam povem, da jeplanina najlepša proti veče-ru, ko stene Velikega vrhaobsije zahajajoče sonce ...

Na planino KorošicoMarsikomu od bralcev dobro poznana planina je skrita kot biser v zavetju Velikega vrha in Košutice. Čeprav je nekoliko odmaknjena od niza planšarij med Kofcami in Dolgo njivo, je kljub temudel velikega pašnega območja na pogorju Košute.

S planine je lep razgled na visokogorje.

Petra Hladnik

Z gozdom porasla planotaKonjščica se strmo dviganad prepadna ostenja Dov-žanove soteske in se zložnokakor konjski hrbet s plani-no na sedlu vleče vse dovznožja Javornika. Ujetamed obronke Karavank inKamniško-Savinjskih Alpponuja prekrasne razgledena greben Košute in visokopiramido Storžiča. Izhodiš-če za vzpon je Lom pod Stor-žičem oz. zaselek Potarje.Pot lahko začnete na Strmecin se mimo visokogorskekmetije Pr'Tič ter preko raz-gledišča Na Borštu povzpne-te do planšarije na SpodnjiKonjščici, ki stoji 1.466 me-trov nad morjem. Za planša-rijo že od leta 2006 skrbiSlavko Vesel iz Britofa priKranju, pomaga pa mu pri-jatelj Silvo Velkavrh iz Pre-doselj. Letos se na planinipase 28 glav živine, pred-vsem eno- in dveletne telice,ter en vol. Konjščica je enaredkih, če ne edina planšari-ja na tržiškem območju, kjerso krave zunaj tudi čez noč.

Edina krava molznica da trido štiri litre mleka na dan, kiga predelata v kislo mleko,skuto, smetano in masov-nek. Ker mleka močno pri-manjkuje, ga morata za dru-ge potrebe, tudi kavo, kupo-vati v trgovini. Vse pridelanemlečne dobrote pa z vese-ljem ponudita tudi vsem obis-kovalcem. Letos jih je boljmalo, po besedah majerja jeza to kriva tudi zapora cestepri kmetiji Pavšel v Grahov-šah in močna konkurencaplanšarij pod Košuto, ki sevse bolj usmerjajo v turizemin poleg tipičnih planšarskihnudijo tudi druge storitve.Obisk planine Konjščica jepisan na kožo vsem tistim,ki imajo radi mir in samotnepoti. Živina bo na planini do8., planšarija pa bo odprtado 12. septembra. Pot čezKonjščico, poimenovana Naplanincah luštno biti, je tudiprva od urejenih tematskihpoti v občini Tržič in pred-stavlja način življenja v sre-dogorju. Od kmečkega doplaninskega doma popotnikodkriva zaklade kulturne innaravne krajine, zanimiva

pa je tudi z geološkega vidi-ka, saj vodi večinoma po ka-meninah, starih več kot 250milijonov let. Vse zanimivo-sti so opisane tudi na ta-blah, ki jih boste našli obpoti. Del tematske poti palahko doživite tudi z gor-

skim kolesom. Za vse tiste,ki imate radi daljše ture, paše namig, da s planineSpodnja Konjščica pot lah-ko nadaljujete proti planiniZgornja Konjščica in Belipeči, planini Javornik alidomu pod Storžičem.

Planina Konjščica Planina je v širšem pomenu besede izraz za zdrevjem neporasel svet, navadno blizu gozdnemeje, kjer je približno tri mesece na leto možnaplaninska paša.

Kraj, kjer se spočijeta duša in telo.

Slavko Vesel in Silvo Velkavrh

Foto

: Sam

o P

auše

rFo

to: P

etra

Hla

dn

ik

11Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Kmetijstvo, oglas

Cveto Zaplotnik

Kovor - Na Snarjevi kmetiji,kjer gospodari Gregor Šlibar,obdelujejo osemnajst hektar-jev lastnih in najetih kmetij-skih zemljišč in gospodarijoz dvajsetimi hektarji gozda.Že v preteklosti so pri kme-tovanju uporabljali malo mi-neralnih gnojil in škropiv,pred osmimi leti so se vklju-čili v ekološko kontrolo indve leti kasneje pridobili cer-tifikat. "Prepričan sem, da jeto pravi način kmetovanja,zato prehod ni bil težaven.Če bi se odločali le po eko-nomskih kriterijih, bi bilotežje, saj so pri ekološkemkmetovanju pridelki manjši,težavno pa je tudi zatiranjeplevelov," pravi Gregor inpoudarja, da se je tudi z eko-loškim kmetovanjem možnopreživljati in razvijati.Na kmetiji se ukvarjajo z ži-vinorejo, s poljedelstvom insadjarstvom. Redijo 23 go-ved, od tega osem krav do-jilj, imajo pa tudi 50 do 80kokoši nesnic, dva prašiča ...Trinajst govedi se poletipase na Dolgi njivi in na

pašniku v bližini Kovorja,ostala so v hlevu in jih dnev-no gonijo na pašo. Pozimijim zagotavljajo izpust izhleva na prosto. Mleko pora-bijo doma ali ga predelajo vskuto. Mlado pitano govedodajejo v zakol v klavnico,meso vzamejo nazaj in gaprodajajo kot sveže ekološkomeso, meso starejših kravpredelajo v salame. Pri eko-loškem poljedelstvu je obve-zen kolobar, v katerem je po-memben delež detelj, ki sopomembne za ohranjanjerodovitnosti tal. Od žit pri-delujejo piro, pšenico, ječ-men, proso in ajdo, od oko-pavin krompir, koruzo in ze-lenjavo (zelje, rdečo peso,korenje ...), v njihovi ponud-bi so tudi šparglji. V okvirudopolnilne dejavnosti nakmetiji meljejo žito ter peče-jo kruh in pecivo, poleg tegakisajo tudi zelje. V dva hek-tarja velikem travniškem sa-dovnjaku pridelujejo jabol-ka, hruške in slive, nekaj pri-delka prodajo kot sveže sad-je, ostalega porabijo za suhosadje, sokove, marmelade,žganja in likerje. "Povpraše-

vanje po ekološko pridelanihrani narašča," ugotavljaGregor in dodaja, da večino,predvsem sezonske pridel-ke, prodajo na ekoloških trž-nicah, ostalo pa doma in vspecializiranih trgovinah.Imajo svojo internetnostran, skupaj s še nekaterimigorenjskimi ekološkimikmeti pa so ustanovili druš-tvo Ekologistika, s katerim

naj bi pospešili prodajo pre-ko spleta in kupcem zago-tavljali dostavo na dom. KoGregorja vprašamo po načr-tih, nam pove, da bi radi pre-stavili hlev na drugo lokacijoin v njem v skladu z evrop-sko zahtevo uredili prostorejo, odprli v stari hiši kmeč-ko trgovino ter uredili pros-tor, kjer bi ekološko hranolahko ponudili skupinam.

Pr' Snarju kmetujejo ekološkoEkološke pridelke in izdelke prodajajo na tržnicah, v specializiranih trgovinah in doma na kmetiji.

Šlibarjevi: Gregor, Monika in njune hčerke - Urška, Klara inJerneja, Gregorjev oče Stanislav pa je bil zdoma.

Križe

Pridelujejo samo zelenjavoKmetija družine Oranič v Križah je ena tistih, kjer se preživ-ljajo samo s pridelavo zelenjave. Sedaj na njej gospodaritaAnton in Ani, do leta 1980 pa se je s kmetijstvom ukvarjalAntonov oče Franc. Že on je prideloval zelenjavo, ki so joprodajali na tržnici v Tržiču in pozneje tudi večjim odje-malcem na Jesenicah. Mlajši rod je postopoma opuščal živinorejo. Hlevi, kjer je bilo prej do petindvajset govedi, so pred približno tremi leti ostali prazni, oziroma so jih namenili za skladišče. Od šestnajst hektarov obdelovalnihpovršin imajo namreč kar dvanajst hektarov njiv. Na njihpridelujejo razne solatnice, zeleno, zelje, repo, krompir, ječmen in koruzo. Sami tudi kisajo zelje in repo. V teh dnehpobirajo zelje, pri čemer sta staršema v pomoč zlasti sinova Grega in Tone, Anže pa se bolj ukvarja s stroji. Kot jepovedal gospodar Anton, vzgajajo zelenjavo po zahtevah integrirane pridelave. Kljub kakovosti so odkupne cene nizke. Ob tem jih je avgusta prizadela še toča, ki je uničilavso zrelo solato. Stojan Saje

PS

ME

RC

ATO

R D

. D

., D

UN

AJS

KA

CE

STA

10

7,

LJU

BLJ

ANA

12 Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Kultura

Tržič

Robert in Jan navdušila

Drugi del Tržiških poletnih prireditev je popestril koncertklasične glasbe, ki so ga pripravili 15. avgusta v cerkvi Ma-rijinega oznanjenja v Tržiču. Tam so že drugič zaigrali trijemladi glasbeniki, Robert Bone in Jan Ulčnik iz Tržiča ter Ga-šper Primožič z Bleda. Prva dva sta domačinom dobro zna-na, saj na raznih nastopih že dolgo spremljajo njuno glas-beno pot. Robi se je v tržiški glasbeni šoli učil igranja klari-neta, kljunaste flavte in klavirja. Klarinet je izbral v srednjišoli, študij pa nadaljuje na Akademiji za glasbo. Jan je zvestharmoniki od tretjega razreda osnovne šole. Sedaj je štu-dent na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, kjerštudira harmoniko tudi njegov prijatelj Gašper. Kaj so senaučili med študijem, tekmovanji in številnimi koncerti, sopredstavili tržiški publiki v programu z devetimi klasičnimiskladbami znanih in manj znanih avtorjev. Seveda je sledilše dodatek za hvaležno publiko. V imenu vseh se je zahva-lil za nastop tržiški župan Borut Sajovic. Na sliki zgoraj Ro-bert in Jan, spodaj njun prijatelj Gašper. S. S.

Tržič

Dela slikarjev živijoGalerija Vogal v Tržiču je od 17. do 27. avgusta gostila za-nimivo likovno razstavo. Tržiški muzej in Izolacija Kepic staomogočila prikaz dela umetnin, ki sta jih ustvarila pokojnaakademska slikarja Jože Meglič in Dušan Premrl. Prvi jeumrl leta 2006, drugi pa lani. Njune slike še vedno živijo, jeob odprtju razstave ugotovil Aljaž Pogačnik. Predstavil jeumetnika, ki sta najbolj plodno ustvarjala od konca šestde-setih pa do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja.Razstava je potrdila različnost sodobnikov. Zasnovali so jokot srečanje dveh likovnih jezikov skozi enak motiv, veduto.Premrlova veduta izhaja navidez iz čiste realistične osnove,ki podaja razpoloženje letnega časa, pozneje pa se spre-meni v zamegljene brezčasne barvne geometrijske ploskve.Meglič ponuja moderen pogled na veduto, kjer krajinazaživi v kovinsko zelenih tonih. Na sliki: Dušan in DavidPremrl ob očetovih delih. S. S.

Stojan Saje

Tržič - Prvič sem ga srečal,ko je septembra 2003 pri-pravil prvo razstavo svojihdel v Tržiču. Številni so si ta-krat ogledali izdelke, ki so vsodobni umetnosti redki.Štefan Klemenc namrečustvarja lesene intarzije. Taizraz označuje okraševanjelesenih predmetov z vlaga-njem okrasnih in figurativ-nih delov iz raznobarvnegalesa in drugih materialov vpoglobljene dele trdne lese-ne osnove. On se posveča iz-delavi slik iz tankih lesenihfurnirjev, kar je še posebejzahtevno opravilo. Zanj soznačilni lovski motivi, ki pri-kazujejo divjad in gore."Lovska tematika, ki jo Šte-fan obdeluje, kaže na pozna-vanje same forme in povr-šinske obdelave lesa, s kate-ro poudarja slikovitost moti-va. Njegovim lesenim intar-zijam dajejo svoj pečat ure-jenost, čistost lesa in poeno-stavljenost motiva. Drevesater konfiguracija pokrajine,največkrat z gorami v ozad-ju, nevsiljivo sledijo oblikamv naravi in se vrisujejo v gor-sko vzdušje. Zanj je ustvar-janje intarzij z lovskimi mo-tivi neomejen stik z naravo.Do vsakega prizora pristopaz ljubeznijo in zelo premiš-ljeno, zato je vsak motiv dru-

gačen in samo njegov," jeocenil kustos Tržiškega mu-zeja Aljaž Pogačnik ob od-prtju druge Klemenčeve sa-mostojne razstave. V galerijiAtrij Občine Tržič je bilomed 6. in 24. avgustom letosna ogled sedemnajst njego-vih del.Še pred zaprtjem razstavesmo umetnika obiskali nadomu, kjer nam je zaupal ne-kaj o sebi in svoji umetnosti.Izučil se je za mizarja priAmanu v Tržiču, kjer so izde-lovali furnirano pohištvo. Šekot fant je naredil za svoje de-kle Alojzijo, ki je že več kot

petdeset let njegova žena, le-seno šatuljo. Okrasil jo je zintarzijo, ptico na pokrovu.Pozneje je izdeloval lesenapriznanja za Smučarski klubTržič, kjer je tekmoval sin Mi-lan. Svetovali so mu, naj na-redi še slike iz lesa. Tako se jelotil izdelovanja intarzij. Za-mudno delo je zamenjal s sli-kanjem na platno. Tudi v oljuje najraje slikal gore in divjad.Štefan je leta 1962 postal lo-vec, zato mu je to bilo blizu.Pred več kot desetletjem se jespet posvetil intarzijam."Na osnovo iz javorja nari-šem motiv. Iz več vrst doma-

čega in tropskega lesa izre-žem koščke furnirja ustrez-ne barve in jih lepim napodlago. Ko nastane slika, jonesem k mizarju. On jo stis-ne v preši s podlago, obžagain obrusi. Nato jo še lakiramin jo dam v okvir. Za delo ra-bim le oster nož in svinčnikter veliko potrpljenja," priznaŠtefan Klemenc. Ustvarja karna balkonu stanovanja vPreski. Nekaj slik hranitahči Danica in sin, veliko pajih je podaril ali prodal. Njegova dela krasijo prosto-re po Evropi in celo v daljniKanadi.

Divjad in gore iz delcev lesaUpokojeni mizar Štefan Klemenc iz Tržiča že dolgo ustvarja intarzije. Avgusta je imel drugo samostojno razstavo.

Igor Kavčič

Letos bi akademski slikarJože Meglič namreč prazno-val svojo 70-letnico. Vdovapo njem, Milena Meglič, joje konec pomladi obeležila zizidom monografije o svo-jem možu, prve tako obsež-ne in temeljite knjige o živ-ljenju in delu Jožeta Megli-ča. "Za monografijo sem seodločila zato, ker si jo jeJože zaslužil. Vsak, ki razu-me pomen te besede, bo ve-del zakaj," pove Milena Me-glič, ki je ob sebi zbrala eki-po sodelavcev, s katerimi jev letu in osmih mesecihopravila veliko delo. "Zdajko je tu pred mano, lahkorečem, kot da se mi je rodiltretji otrok. Zelo ponosnasem na opravljeno delo," šedodaja Milena, ki skrbi tudiše za bogato slikarjevo likov-no zapuščino, v kateri je večkot šeststo del v olju in akri-lu, poleg tega pa je še mno-go grafik, risb in pastelov. Koncept monografije je za-snovan skozi zgodbe inanekdote o slikarju, v dru-gem delu pa ji je dodan tudi

strokovni tekst ter številnereprodukcije. Če so spomi-ne na mlada leta zapisovaliMegličevi prijatelji iz njego-ve rojstne vasi Lom pod Stor-žičem: Janez Slapar - Tem-šak, Janez Meglič - Dovar inJože Meglič - Hvačman,gimnazijska leta pa je opisalnjegov sošolec Janez Bedina,prav tako pa so spomin nadrugi del njegovega življe-nja, ki ga je preživel Šmart-nem pri Litiji, obudili njego-vi sopotniki, Jože Sevljak inBoris Žužek, oba ravnateljašole, v kateri je več kot tride-set let poučeval. Tu so še nje-govi likovni prijatelji, kot staJaka Kepic ali pa Nande Raz-boršek. Strokovni del je pri-speval dr. Damir Globočnik,ki je Mileni Meglič tudi po-magal odbrati najboljša delaza objavo v monografiji. Vknjigi so tako predstavljanitudi vsi štirje značilni slikar-jevi cikli, tovarne, erotika,Kapadokija in krajina. "Kosem raziskovala, kje vse sonjegove slike, sem našla kar260 lastnikov, od podjetij,organizacij do posamezni-kov, kot so Lojze Peterle, Ja-

nez Drnovšek, šahist Anato-lij Karpov, eno je imel tudipokojni nadškof Alojzij Šu-štar ... Ob predstavitvi so pripravilitudi tri razstave Megličevihslik, v Galeriji Medija v Za-gorju, na gradu Bogenšperk,kjer je v grajskem stolpu sli-kar več kot trideset let imelsvoj atelje in ima sedaj tudistalno razstavo ter v njego-

vem rojstnem Tržiču v mu-zeju in galeriji Vogal. "Že-lim si, da bi v prihodnje po-stavili še kakšno razstavo Jo-žetovih del, najbrž že kmaluv Trbovljah, upam pa datudi v Kranju," je še poveda-la Milena Meglič, ki se izŠmartnega pri Litiji pogostovrača v moževo rojstno hišov Lom pod Storžičem.

Knjiga o Jožetu MegličuVelika monografija o akademskem slikarju Jožetu Megliču (1939-2006) je hkrati spomin in dokument o umetniku, velikem po njegovih delih in značaju, predvsem pa je vpogled v njegovo bogato dediščino, ki nam jo je mnogo prezgodaj zapustil.

Foto

: Tin

a D

okl

Milena Meglič je za monografijo izbirala dela med več kot šeststo deli iz bogate zapuščine njenega moža JožetaMegliča. I Foto: Igor Kavčič

Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Šport

13

Vilma Stanovnik

Tržič - Čeprav je TržičanBlaž Čerin star komaj šest-najst let, ima za seboj že veli-ko izkušenj. Že kmalu se jeodločil za poklic v zdravstvuin je dijak drugega letnikasrednje šole za zdravstvenetehnike na Jesenicah. Malcetežja je bila odločitev o športu.

Si že od malega navdušenza kegljanje?"Pet let sem plesal rock androll pri Plesnem klubu M vTržiču. Rad imam namrečglasbo in ples mi je bil všeč.Sem pa vmes velikokrat ho-dil na kegljišče, saj oči keg-lja pri tržiškem klubu. Pre-cej sem hodil tudi na hokej,saj je brat vratar pri kranj-skem Triglavu. Vendar pame hokej in mrzle dvoraneniso pritegnile, vedno rajepa sem hodil na kegljišče intudi sam poskusil s keglja-njem. Pri desetih letih semnato izgubil plesalko, ki jeprenehala trenirati, jaz pasem se tudi moral odločiti,kaj bi najraje počel. Takosem se odločil za kegljanje."

Kljub temu da si mlad, imaštudi na kegljišču že precejizkušenj?

"Ja, sedaj pri Kegljaškemklubu Ljubelj resno treni-ram že šest, sedem let. V za-četku je bil moj trener JožaKlofutar, potem Ema Zajc inFilip Praprotnik. Ta dva stamoja trenerja še sedaj. Mla-dih nas je v klubu vedno več,zanimanja za kegljanje jekar precej. Treniram dvakrat

na teden, k sreči pa semdoma blizu kegljišča in mivsaj pot na trening vzame letri minute."

So se kmalu začeli tudi tek-movalni uspehi?"Tekmovanja so se začelakar hitro, najprej seveda re-gijska in državna prvenstva

v mlajših kategorijah. Že nazačetku sem dosegal kar do-bre rezultate, ti pa se zadnjaleta še stopnjujejo in upam,da bom še naprej napredo-val."

Čeprav si še mlad, si letos ženastopil za slovensko repre-zentanco. Kakšno?"To je bila kadetska repre-zentanca do 18 let, izbran pasem bil na podlagi rezulta-tov tekmovanj celega leta.Maja smo šli na svetovno pr-venstvo v Nemčijo in čepravje bila to moja prva izkušnjaz velikih tekmovanj, sem bilzelo zadovoljen. Nastopilsem v dvojicah in sprintu.Zlasti v dvojicah sem nare-dil odličen rezultat, saj sempodrl 627 kegljev, z NejcemJurco pa sva zasedla sedmomesto. V sprintu, ki je pre-cej odvisen tudi od sreče,sem izgubil v drugem kro-gu, vendar je bil tudi to lepdosežek."

Kakšne imaš načrte v keglja-nju?"Pomembno se mi zdi, daostanem brez poškodb in šenaprej napredujem. Upam,da bom na svetovnem pr-venstvo kdaj nastopil tudi začlansko reprezentanco."

Od plesalca do kegljačaBlaž Čerin si je svoj poklic izbral v zdravstvu, poleg tega pa je navdušen športnik, predvsem pa uspešen kegljač, ki je Slovenijo letos zastopal tudi na svetovnem prvenstvu za kadete.

Maja Bertoncelj

Jelendol - Tek po Dovžanovisoteski je v organizaciji ŠDJelendol - Dolina v že devet-najsti izvedbi potekal 23. av-gusta. Štel je za gorenjski intudi za slovenski pokal v re-kreativnih tekih. Na startu jebilo 239 tekačev, od tega jih je169 teklo na najdaljši, 8,5 kmdolgi progi. Krajše razdalje(500, 1000 in 1500 m) soorganizatorji pripravili zamlajše kategorije.Zmagovalca dolge proge takov moški kot v ženski konku-renci ni bilo težko napoveda-ti, saj sta bila na startu tudilanska zmagovalca Tone Kos-mač (AD Mass) in NežaMravlje (Mega šport). Slednjaje s časom 32:06 postavilanov ženski rekord proge, Kos-mač je za svojim lanskim ča-som nekoliko zaostal, a s ča-som 26:31 kljub temu suvere-no zmagal. Drugi pri moškihje bil Marko Pintar (ŠD Sori-ca), vodilni v Gorenjskem po-kalu v rekreativnih tekih, tret-ji pa Matija Oblak (ŠD Polja-ne). Pri ženskah je drugo me-sto osvojila Petra Race (ADBled), tretje pa Manca Šolar(Gorenjski glas). "Današnjotekmo sem vključil v trening.

Konkurenca ni bila tako moč-na, za rekord sem šel prvopolovico prepočasi," je pove-dal Tone Kosmač s Hotavelj,katerega cilj do konca sezoneje Ljubljanski maraton, ni pase še odločil, ali bo tekel na 21ali na 42 km. Kosmač sicerveliko trenira skupaj z našimnajboljšim maratoncem Ro-manom Kejžarjem. Rekor-derka ženske proge NežaMravlje pa občasno teče s svo-jim očetom, z ultramaraton-cem Dušanom Mravljetom,

ki živi v Kovorju, na teku poDovžanovi soteski pa je bil vvlogi starterja. Na krajših raz-daljah hčerki ni konkuren-čen. "Glede na to, da sem vče-raj tekla na 21 km na Bledu,je današnji čas kar dober.Noge niso bile pretežke. Na tatek sem prišla predvsem naočetovo željo, so mi pa progeokrog Tržiča kar poznane.Velikokrat grem k njemu vKovor in tečem pod gorami,"je pojasnila Neža Mravlje, si-cer doma v Stražišču. Skupaj

z očetom se bo konec sep-tembra udeležila malega ma-ratona v Sarajevu, nastopilapa bo tudi na Ljubljanskemmaratonu. Na teku po Dovžanovi soteskiso bili uspešni tudi tekači s tr-žiške občine. Veliko jih teče vdresu dobro poznanih Trži-ških strel. V svojih kategori-jah so zmagali Janez Ambrož(70 let in starejši), Ana Marin(do 7 let) ter sestri Nina (od10 do 11 let) in Anita Klemen-čič (od 12 do 13 let).

Tekli po Dovžanovi soteskiNa tradicionalnem teku po Dovžanovi soteski, ki je štel za gorenjski in tudi za slovenski pokal v rekreativnih tekih, je nastopilo 239 tekačev.

Start teka na 500 m. V ospredju same Tržičanke, tudi zmagovalka med deklicami do 7 let Ana Marin (št. 64).

Tržičan Blaž Čerin je pri šestnajstih letih že izkušen kegljačin član naše kadetske reprezentance. I Foto: Gorazd Kavčič

Aktivni teden športa v Tržiču Počitnice se bližajo koncu, mi pa smo veseli, da je vsakoleto več otrok, ki želijo svoj prosti čas preživeti športno vnaravi in se izogniti pastem računalništva. Tretji termin Ak-tivnega tedna športa je potekal od 10. do 14. avgusta 2009.V okviru tedna športa smo na planinski izlet odšli na Goli-co, kako se ravna z lokom, nam je predstavila lokostrelkaJanja, čare akrobatskega rock and rolla nam je prikazal JureMarkič, zmagovalec svetovnega pokala v akrobatskem rockand rollu. Ves teden pa sta bila z nami še Mitja Žnidaršič inMateja Šmejic, ki sta se z nami peljala s kolesom do Križev,kjer nam je Teniški klub brezplačno odstopil dva teniškaigrišča, tako da so otroci lahko spoznali tudi prve teniškeudarce. Mitja in Mateja sta poskrbela, da smo varno rolali inplavali. Pri igrah z žogo pa je bilo tako, da je vsaka ekipazmagala vsaj enkrat, tako da ni bilo nobenih pripomb. Skrat-ka imeli smo se odlično in sklenili, da se naslednje letozopet srečamo. B. D.

Kristina Kavčič

Nekaj pred 7. uro zjutraj, nasončno soboto, 8. avgusta,so se pri Ukcu v Dolini zače-li zbirati pohodniki, priprav-ljeni, da se odpravijo na oko-li 7-urni pohod čez Kal inKofce, potem pa čez planineŠija, Pungrat in Tegošče vsedo Dolge njive. "Glede na to,da je bil Filip Bence naš so-vaščan, smo se odločili, dabomo pohod organiziralivsako leto. Letos je bil še ne-koliko bolj zaprtega značaja,drugo leto pa ponovimo za-devo bolj na široko," je zago-tovil Jože Vodiškar, pobud-nik pohoda. Devetnajstimpohodnikom, vaščanom Do-line in Jelendola, ki so se napot odpravili iz Doline, so sena Kofcah pridružili še štir-

je, vse skupaj pa je v Dolginjivi pričakala živahna druš-čina ljubiteljev planin. "Zdise mi, da je pohod lepa gestain da se bo dobro zakoreni-nil med domačini," je pove-dala domačinka Darja Mag-dič, udeleženka pohoda. Ninaključje, da so s svojim pri-hodom in pesmijo dan pole-pšali tudi bratje Smrtnik,pevci s Kort na avstrijskemKoroškem, in kvartet Jutro zJezerskega. Da pohodnikiniso ostali lačni, so polegMatjaža in Mateje Kleindie-nst poskrbeli gasilsko inšportno društvo ter Krajevnaskupnost Jelendol-Dolina.Srečanja se je po njihovi za-slugi udeležila tudi RozalijaBence, saj je bilo poskrblje-no tudi za prevoz med Doli-no in Dolgo njivo.

Pohod v spominFilipa BencetaPlanine pod Košuto so drugo soboto v avgustupoleg številnih drugih pohodnikov od vsepovsodprehodili tudi udeleženci 1. pohoda v spomin ne-davno preminulega alpinista Filipa Benceta.

14 Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Razvedrilo, oglas

Stojan Saje

Grahovše - Majhna vas nadLomom pod Storžičem skri-va kar nekaj glasbenih talen-tov. Harmonikar Drago Pri-možič je najprej igral pri an-samblu iz Škofje Loke. Za-četek leta 1994 je uresničilželjo, da bi imel svoj ansam-bel. K sodelovanju je povabilprijatelja, ki sta se šele učilaigranja glasbil. To sta bila ki-tarist Igor Soklič in MirkoRozman z bas kitaro. Pri-družila se jim je še pevkaSonja Primožič iz Jelendola.Prva zasedba je ostala ne-spremenjena do leta 2005,ko je Mirka zamenjal An-drej Hodnik iz Bohinja zbas kitaro in baritonom.Slednja inštrumenta poldru-go leto igra Primož Urbaneciz okolice Trstenika. Vsifantje so tudi pevci, Dragoigra še klaviature, Igor pa jezadolžen za povezovanjeprograma. Sonja ima še ved-no isti priimek, a po možuDragu.

"Sam sem predlagal ime an-sambla, ker zarja še poudarilepoto hribov. Veliko lepegadaje človeku tudi glasba. Odzačetka igramo narodno za-bavno glasbo, pozneje pasmo uvrstili v program za-bavne skladbe. Sprva smonajraje igrali skladbe FrancaMiheliča, Lojzeta Slaka inAvsenikov. Nato nam je ne-kaj skladb zložil Franci Ša-rabon iz Tržiča. Z njegovopomočjo nam je Franc An-kerst napisal prva besedila,na primer, Ples gamsov inNaši mami. Na slednje bese-dilo sem napisal prvo lastno

skladbo. Leta 1997 smo iz-dali prvo kaseto z naslovomŠparovni Gorenc. Čez petlet je izšla prva kompaktnaplošča z naslovom Povest osreči. Na njej so bile melodi-je s prve kasete in noveskladbe. Veliko skladb jemojih, tekste pa sta prispe-vala Ankerst in Ivan Sivec.Konec leta 2007 je izšlanaša druga kompaktna ploš-ča z naslovom Le enkrat seživi, kjer je enajst skladb oddvanajstih mojih. Osnova zauspešno skladbo je dobertekst. Znani smo, da imamoveč skladb v tržiškem nareč-

ju," je povedal Drago Primo-žič o Zarji.Vodja ansambla se je spom-nil, da so prvič zaigrali pu-bliki januarja 1994 med te-kom politikov na Pokljuki.Že naslednje leto so odšli scerkvenim pevskim zboromIgnacij Hladnik iz Tržiča nagostovanje v Ameriko in Ka-nado. Nastopali so tudi vNemčiji in Avstriji, vendarje njihov repertoar primer-nejši za nastope doma. Naj-več igrajo na prireditvah poGorenjski. Zarja oživlja pu-bliko tudi na veselicah indružinskih praznovanjih.Od leta 1996 je prisotna naslovenskih festivalih narod-no zabavne glasbe. Na Ptujuso večkrat dobili bronasti insrebrni Orfej, imajo pa tudizlatega. Največji uspeh sodosegli leta 1998 v Števerja-nu, kjer so dobili nagrado zanajboljšo vokalno izvedboskladbe Pod starimi borovci.Za letošnjo 15-letnico delo-vanja načrtujejo koncert vTržiču.

Zarja poživlja petnajst letDrago Primožič iz Grahovš je leta 1994 ustanovil ansambel Zarja, ki igra predvsem narodnozabavnoglasbo. Doslej so izdali kaseto in dve kompaktni plošči.

Vodja ansambla se je spomnil, da so prvič zaigrali publiki januarja 1994 med tekom politikov na Pokljuki. Že naslednje leto so odšlis cerkvenim pevskim zborom Ignacij Hladnik izTržiča na gostovanje v Ameriko in Kanado. Nastopali so tudi v Nemčiji in Avstriji, vendar jenjihov repertoar primernejši za nastope doma.

Nastop ansambla Zarja na letošnji 60-letnici PD Križe v Gozdu I Foto: Stojan Saje

Člani ansambla Zarja (od leve): Primož Urbanec (bariton,bas kitara, vokal), Sonja Primožič (vokal), Drago Primožič(harmonika, klaviature, vokal) in Igor Soklič (kitara, vokal,povezovanje programa) I Foto: arhiv ansambla Zarja

Družba Peko iz Tržiča danes kaže popolno-ma drugačno sliko kot pred leti, ko se jepodjetje borilo za obstoj, saj si pod vod-stvom predsednice uprave Marte GorjupBrejc zagotavlja konkurenčno prednost indosega ambiciozno zastavljene cilje. Vduhu preteklosti in telesu sedanjosti Pekopostaja vse bolj prepoznavna znamka naslovenskem in tujem tržišču. Peko, sloven-sko čevljarsko podjetje z dolgoletno tradi-cijo, v zadnjih letih doživlja razcvet, videnv širitvi na svetovne trge, letnem dobičkuin več kot tisoč zaposlenih v celotni po-slovni skupini. Podjetje upošteva želje, po-trebe in zahteve svojih uporabnikov, kate-re uspešno združuje s trendi in dodatnoponudbo v obutveni industriji. Peko je v letu 2008 ustvaril 1,98 milijonaevrov dobička, kar je za 117 odstotkov večkot v poslovnem letu 2007. Znaten deležvečje prodaje je posledica izpolnjevanjapotreb zahtevnih kupcev po hitri odzivno-sti in prilagodljivosti Peka kot proizvajalcaobutve, ki se odraža v sposobnosti izdela-ve ponaročil v kratkih rokih. Dober rezultatposlovanja in motivacija zaposlenih kaže-ta na zdravo vzdušje v podjetju, dvig kul-ture, medtem ko delo postaja vrednota.Povečanje dobička ni le rezultat stalnega

zmanjševanja stroškov, temveč predvsemumikanja iz prodaje nizkocenovne obutve.Podjetje Peko si utira pot in prostor v sred-njem in višjem srednjem cenovnem razre-du, tako z lastnimi kolekcijami kot tudi zdopolnilno ponudbo ostale obutve v Pe-kovih trgovinah. Peko sistematično načr-tuje vključevanje tako materialov kot teh-nološke rešitve za izdelavo ne le modne,temveč tudi zdrave obutve po meri sodo-bnega človeka. Posebej prilagojena obu-tev je primerna tudi za ljudi z bolečimi no-gami in zdravstvenimi težavami. Oblikova-nje manjših serij unikatnih in ekskluzivnihkolekcij za ljudi z izbranim okusom inpredstavitev kolekcij v okviru lastnih mod-nih dogodkov omogoča tesnejši stik skončnimi kupci, prepoznavanje njihovihželja ter zadovoljevanje le-teh.

Družbena odgovornost Peka se kaže tudi vodnosu do lokalne skupnosti in podpira-nju raznovrstnih aktivnosti ter dogodkov vTržiču. Podjetje je tako močno vpeto v lo-kalno okolje in nastopa kot organizatorštevilnih dogajanj. Velik pomen dajejo tra-dicionalni Šuštarski nedelji, v okviru katereobiskovalce seznanjajo z že skoraj pozab-ljeno obrtjo čevljarstva. Podjetje Peko je vsa leta uspešno krmililmed zadovoljevanjem potreb zahtevnejšihkupcev in upoštevanjem tako evropskihstandardov kot svetovnih smernic. Skladnos tem so leta 2006 začeli z uspešnim sode-lovanjem s priznanim modnim oblikoval-cem Milanom Gačanovičem, v letu 2008 paprvič predstavili dve ekskluzivni kolekciji.Pozitiven odziv jih je spodbudil k razširitvisodelovanja z modnimi oblikovalci. Kolek-

ciji obutve s podpisom Milana Gačanovičaso se letos pridružili Mateja Glavnik, ki jelani novembra za Peko prvič oblikovala tor-bice, Pekovi notranji oblikovalki za komer-cialne linije, Barbara Šuštar in Vesna Preisin-ger, ter Nina Osenar s posebno kolekcijoobutve, izdelane iz neusnjenih materialov.V prihodnosti se Peko usmerja v utrjevanjeblagovne znamke ter uresničevanje novihidej in prihodnjih načrtov. Družba sistema-tično načrtuje vključevanje materialov innovih tehnoloških rešitev za izdelavo nezgolj modne, temveč tudi zdrave obutvepo meri sodobnega človeka. Peko je v zad-njih letih z uspešnim vodenjem prebrodilmnoge težave in se obdržal na trgu z no-vim zagonom. V podjetju se zavedajo, da ssvojim znanjem in trudom lahko ponudijoizdelke, ki bodo krojili zgodovino.

PEKO - Tradicija in vizija z roko v rokiČevljarska tradicija v Tržiču na Gorenjskem in zgodovina blagovneznamke Peko segata v leto 1903. Družba tako že 106 let ustvarja tra-dicijo udobja, lepote in kakovosti v obutveni industriji. Peter Kozina,ki velja za ustanovitelja prepoznavne znamke, je ime Peko sestavilkar iz zlogov svojega imena in priimka. Od same ustanovitve do da-nes sta bili vodili in načeli podjetja oblikovalska dovršenost obutveter zadovoljstvo kupcev, ki sestavljajo uspeh. Podjetje Peko s tradici-jo danes nadaljuje, jo nadgrajuje z znanjem, materiali, vizijami in stem v zadnjih letih žanje sadove.

PE

KO

d.d

., S

TE M

ARIE

AU

X M

INE

S 5

, 4

29

0 T

RŽI

Č

Tržiški glas, torek, 1. septembra 2009

Koledar, oglas

15

Petek, 4. septembra - ob 16.30 na novem parkirišču Za Mošenikom

Odprtje prenovljenih mestih ulicObčina Tržič

Sobota, 5. septembra - od 9.30 dalje na starem Ljubelju

7. Ples brez mejaObčina Tržič, Mestna občina Borovlje

Sobota, 5. septembra - od 9.30 dalje izpred tovarne Peko17. Mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah

ŠD Strelica, Turistično društvo Tržič

Sobota, 5. septembra - ob 7. uri iz TržičaEkskurzija v Lendavo in ogled tropskega vrta

Društvo diabetikov Tržič

Sobota, 5. septembra - iz TržičaPlaninski izlet: Brana (2253 m)

Planinsko društvo Tržič

Sobota, 5. septembra - ob 16. uri balinišču v Bistrici

16. krog prve državne lige, člani; Bistrica : RadovljicaBalinarski klub Bistrica

Nedelja, 6. septembra - od 8. ure dalje v starem mest-nem jedru Tržiča

42. Šuštarska nedljeaTuristično društvo Tržič, Občina Tržič, Peko, tovarna obutve, d. d., Tržič

Nedelja, 6. septembra - ob 10. uri na balinišču v Bistrici

17. krog prve državne lige, člani; Bistrica : DragomerBalinarski klub Bistrica

Nedelja, 6. septembra - Petek, 11. septembra - od 18.30 dalje v kampu Tominčev slap v PodljubeljuRock koncert

Sobota, 12. septembra - na Ljubelju

XIII. Hrastov Memorial - gorski preizkus starodobnikov (trening)AMD Tržič - Ljubelj

Sobota, 12. septembra - od 16. ure dalje v kampu Tominčev slap v PodljubeljuPastirski dan

Turistično društvo Podljubelj in Občina Tržič

Nedelja, 13. septembra - na LjubeljuXIII. Hrastov Memorial - gorski preizkus starodobnikov

AMD Tržič - Ljubelj

Sobota, 19. septembra - ob 9. uri iz TržičaPohod na Zelenico

Društvo Diabetikov Tržič

Nedelja, 20. septembra - ob 9. uri na balinišču v BistriciDržavno prvenstvo, članice; Natančno in hitrostno zbijanje

Balinarski klub Bistrica

Torek, 22. septembra - ob 19. uri v avli OŠ KrižeVpis in začetek vadbe veščine TAIJI

Sobota, 26. septembra - iz TržičaPlaninski izlet: Setiče (1922 m)

Planinsko društvo Tržič

Nedelja, 27. septembra - pod severno triglavsko stenoSpominsko srečanje

Planinsko društvo Tržič

Vsako sredo v septembru - ob 18. uri na Balosu 4 v TržičuVpis v celoletno plesno šolo

Plesni klub Tržič

Vsak petek v septembru - od 18. do 19. ure v pritličjuna Balosu 4Vpis v vse starostne skupine (od 4. leta dalje)

Folklorna skupina Karavanke

Vsak ponedeljek, sredo in petek - med 18.00 in 19.30 v Skakalnem centru SebenjeVpis za otroke letnik 1999 in mlajše

Nordijski smučarski klub Tržič Trifix

Koledar prireditev september 2009

Športno društvo Gorenjski glas vabi na

3. tek Gorenjskega glasaFinalna tekma Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih in pokala mladih

Dobimo se v Preddvoru v nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri pred OŠ Matija Valjavca.

Dolžina proge za ženske in moške je 11.040 metrov, za otrokein mladince od 550 do 1650 metrov. Prijave sprejemamo na dantekmovanja od 8. do 9.45 v bližini starta.

Vabljeni vsi navijači in ljubitelji Gorenjskega glasa!

Info: Janez Ferlic, 031/561 663 ali janez.ferlic@gmail.com

www.gorenjskiglas.si

Spremljajte našo spletno stran in obveščeni boste o vsem, kar se dogaja na Gorenjskem.

Tudi uživanje v prostih trenutkih

si popestrite z

www.gorenjskiglas.si.

ww

w.g

oren

jskig

las.s

i

Izkoristite vsako minuto!

Špor

tno

druš

tvo

Gor

enjs

ki g

las,

Ble

iwei

sova

ces

ta 4

, Kra

nj

tržiški glasTržiški glas, torek, 1. septembra 200916

Živahen večer na tržiškem bazenuLetno kopališče Tržič je letos doživelo dvojne igre. Na zimo se je končala drama o zaprtju bazena in gradnji trgovine. Poleti pa so uprizorili tradicionalno komedijo za občinstvo, enajste Tržiške igre veselja in smeha.

Stojan Saje

Tržič - Vodstvo KomunaleTržič si prizadeva, da bi seprebivalci bolj zavedali po-mena ločevanja koristnihodpadkov. Že več let sodelu-jejo z učenci osnovnih šol,ki imajo veliko zanimivihidej o ohranitvi čistega oko-lja. Del njihovih razmišljanjso objavili v brošuri o pravil-nem ravnanju z odpadki. Le-tos poleti so prvič pripravilinagradni natečaj za najbolj-šo fotografijo na temo loče-nega zbiranja odpadkov. Na-grada je bila mikavna, zato

je bil tudi odziv dober. "Nanaš naslov smo prejeli večkot sto različnih fotografij.V ožji izbor smo uvrstilidvanajst fotografij, ki so bilenajbolj izvirne. Razen tegaso morale ustrezati razpisa-ni temi z naslovom Čista na-rava nam je zabava. Komisi-ja, v kateri je bil tudi tržiškifotograf Toni Čebron, je do-ločila zmagovalca. Za nagra-do mu podarjamo brezplač-no enotedensko bivanje vapartmaju našega podjetja vPoreču. Vsem udeležencemsmo podelili tudi majice zmotivom akcije," je povedal

Sebastijan Zupanc, direktorKomunale Tržič."Nisem pričakoval, da bomzmagal na natečaju. Nanjme je opozorila moja part-nerka Urša, h kateri sem sepriselil v Tržič iz Kranja.Imel sem le dan časa predodhodom na dopust, zato jeslika nastala na hitro. Uršosem slikal pred enim od za-bojnikov na ekološkem oto-ku, kako odlaga odpadekvanj. Nato sem sliko raču-nalniško obdelal, da stoji obvsakem od štirih zabojni-kov. Ker je noseča, sem dalsliki naslov Naj se že v tre-

buščku nauči ločevati od-padke. Očitno sem s tem us-pel prepričati žirijo. S foto-grafijo se ukvarjam že večlet. Lani sem dobil prvo na-grado na fotografskem nate-čaju v Umagu," nam je za-upal 25-letni Luka Rener, kije zaposlen v montaži lokal-ne televizije.Med drugim je dejal, da jebila njegova Urša zelo vese-la novice o nagradi Komu-nale Tržič. V Poreč sta odšlakonec avgusta, zato jima(jim) privoščimo prijetneprve septembrske dni ob to-plem morju!

Luka si je prislužil dopustNa natečaju za najboljšo fotografijo o ločenem zbiranju odpadkov je zmagal Luka Rener. Za nagradobrezplačen dopust v apartmaju Komunale Tržič na morju.

Luka Rener (desno) je bil vesel nagrade, ki mu jo je predalSebastijan Zupanc.

Na letošnjih igrah so bili najbolj živahni in glasni navijači Kašarjev iz Žirovnice. Takole je izgledala Ribiška košarka, v kateri je bila najboljša ekipa Leteča teleta.

Posnetek dogajanja v peti igri, ki jo je Silvo Japelj poimenoval Cirkus na vodi. Rdeča nit Halo pizza je terjala veliko spretnosti tekmovalcev pri vožnji v kajaku.

Bes

edil

o: S

toja

n S

aje,

fo

to: M

atic

Zo

rman