Turistični vodič po moji pokrajini

Priročnik za učitelje

Avtorice: Špela Grdadolnik, Nina Grobelšek in Larisa Jereb

Drugi sodelujoči: Kristina Božič, Brigita Klemen, Tjaša Košir, Klara Omovšek in Manca Zaviršek

Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«.

Uvod

Knjižica znanja Turistični vodič po moji pokrajini sodi v sklop Rokusovih gradiv serije Radovednih pet za

5. razred devetletne osnovne šole. To je medpredmetno povezana učna serija za 4. in 5. razred, v kateri

simpatični stripovski junaki spremljajo in spodbujajo učence med učenjem v šoli in doma. Odlikuje jo

premišljena medpredmetna usklajenost; to pomeni, da je gradivo za vsak predmet usklajeno z

gradivom za vse preostale predmete. To učencem omogoča lažje povezovanje in nadgrajevanje

vsebinskega znanja z različnih področij, posledica tega pa je lažje učenje.

Knjižica je dodatno medpredmetno učno gradivo za učence. Kot osnovni predmet je izbrano

družboslovje, katerega učni cilji se tesno povezujejo še s cilji naravoslovja in tehnike, slovenščine,

matematike, glasbe in likovne umetnosti. Namen omenjene knjižice z vidika učnih ciljev je torej, da

omogoča uresničevanje učnih ciljev več učnih predmetov pri posamezni dejavnosti. Tu gre za

racionalno porabo časa s strani učitelja. Prav tako pa ta omogoča, da dobijo učenci celosten pogled na

določeno pridobljeno informacijo.

Namen Turističnega vodiča po moji pokrajini je tudi, da učenci 5. razreda eno izmed pokrajin Slovenije

spoznavajo na drugačen način, preko skupka različnih učnih metod. Slednje večinoma temeljijo na

dejavnem in izkustvenem učenju, za katerega vemo, da je učencem bližje, zanimivejše in preko

katerega pridobljeno znanje pride v dolgoročni spomin. Hkrati pa vključujejo raziskovalno in skupinsko

delo. Spodbujanje učencev za pridobivanje informacij skozi prvo omenjeno metodo je v šoli zaželeno,

saj preko raziskovanja učenci razvijajo mnogo spretnosti in sposobnosti, ki so v življenju pomembne ─

načrtovanje, organiziranost, izražanje lastnih mnenj, ugotavljanje, sklepanje, iskanje po literaturi,

povezovanje itd. Skozi skupinsko delo pa krepijo medosebne odnose in se navajajo na delo v timu.

Knjižica je nastala v okviru sodelovanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in založbe Rokus Klett

pri projektu »Gradiva za načrtovanje učnih ur in utrjevanje učne vsebine«.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1.

razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« ter prednostne usmeritve 1.3.

»Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Projekt

delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Teoretično ozadje

Opredelitev ciljev

Tema Podtema Cilji

Učenci:

Naravne

značilnosti moje

pokrajine

Moj domači kraj poznajo sestavine zemljevida (višinska barvna lestvica,

nadmorska višina, relativna višina);

se orientirajo s kompasom in z zemljevidi;

se orientirajo z različnimi zemljevidi (domača pokrajina,

Slovenija, Evropa, svet);

poznajo in uporabljajo nekatere strategije terenskega dela

(kartiranje, orientacija, opazovanje, merjenje, anketiranje);

Moja domača

pokrajina

spoznajo nekatere pokrajinske značilnosti naravnih enot, s

poudarkom na svoji pokrajini, na terenu;

Relief moje

domače pokrajine

opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene

značilnosti;

Podnebje moje

domače pokrajine

daljše obdobje merijo temperaturo in zapisujejo ugotovitve;

povzamejo iz vremenskih meritev, da temperatura v spodnji

plasti ozračja z višino navadno pada;

načrtujejo, izdelujejo in preizkušajo napravo za merjenje

vetra;

Prst moje domače

pokrajine

opredelijo prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz

preperelih kamnin ter razkrojenih rastlinskih in živalskih

ostankov;

pojasnijo in prikažejo različne lastnosti prsti (barva, zrnatost,

zračnost, prepustnost);

Kamnine moje

domače pokrajine

prepoznajo značilne kamnine svoje pokrajine, kamnine med

seboj razlikujejo in jih poimenujejo;

Vodovje moje

domače pokrajine

znajo našteti vodne oblike na površju in jih umestiti na svoj

zemljevid vodovja;

pojasnijo razliko med površinskimi vodami in podtalnico;

Ljudje v moji

pokrajini

Gospodarstvo znajo poiskati podatke o zaposljivosti ljudi svoje pokrajine,

podatke uporabijo ter oblikujejo histogram;

opredelijo pereče gospodarske probleme, iščejo konkretne

rešitve in načrte za izboljšanje stanja;

razvijajo sposobnost za argumentirano izražanje svojih

mnenj in stališč;

Varovanje okolja utemeljijo pomen vode za življenje in napovejo posledice

omejenosti vodnih zalog;

prepoznajo in opišejo onesnaževalce površinskih voda in

podtalnice ter pojasnijo posledice onesnaževanja;

utemeljijo pomen varovanja vode;

ugotovijo glavne onesnaževalce prsti in pojasnijo posledice

onesnaževanja;

prepoznajo in opišejo glavne povzročitelje onesnaženosti

zraka in lokalne onesnaževalce zraka;

vrednotijo ravnanje oz. odnos ljudi do onesnaževanja zraka

in ob tem razložijo, kaj pomeni odgovoren odnos do okolja;

napovejo posledice človekovega nenehnega poseganja v

naravno okolje in vrednotijo učinke;

Kultura ljudi spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti

(tipičnosti), posebnosti in sestavine, ki oblikujejo narodno

istovetnost, naravno in kulturno dediščino;

predstavljajo pomen danih besed/besednih zvez, ki se

razlikujejo glede na narečja;

z inštrumenti (lastnimi, improviziranimi, Orffovimi in

ljudskimi) spremljajo petje in ritmično izreko lastnega

besedila (glasbena vzgoja);

Znani Slovenci spoznavajo pomembna likovno-umetniška dela s področij

domače (pokrajinske) dediščine;

Vodstvo moje

pokrajine

opredelijo značilnosti občine na primeru ter naštejejo nekaj

sosednih občin;

raziščejo delovanje vodilnih funkcionarjev v občini ter

opredelijo njihove naloge;

Moja pokrajina

skozi čas

Časovni trak

poznajo temeljna zgodovinska obdobja (prazgodovina, stari,

srednji in novi vek);

poznajo nekatera temeljna obdobja in dogajanja iz slovenske

preteklosti;

uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju

preteklosti;

Življenje nekoč

obiščejo starejše ljudi v svojem kraju in zapišejo njihove

resnične zgodbe iz preteklosti ter opredelijo življenje nekoč z

različnih vidikov (šolstvo, zdravstvo, promet, prehrana …);

Kaj se je

spremenilo? Kaj

je enako?

raziščejo, razlike v življenju danes in nekoč ter jih kritično

ocenijo;

postavijo se v vlogo babic in dedkov ter zaigrajo poljuben

prizor iz preteklosti.

Didaktična priporočila

Predlagano zaporedje tem in ciljev ni obvezujoče. Učitelji naj avtonomno razporejajo cilje in teme

glede na zmožnosti in interese učencev. Delo prilagodijo predznanju, sposobnostim, interesom,

razvojnim značilnostim in željam. Posebna pozornost se nameni učencem s posebnimi potrebami. Pri

delu z njimi se ravna v skladu s priporočili stroke. Poudarek je na prilagoditvah, ki jih učenec potrebuje

za čim bolj samostojno izvajanje nalog.

Pomemben vidik knjižice je neposredno spoznavanje domačega okolja z opazovanjem, raziskovanjem,

fotografiranjem in uporabo zemljevidov. Predvsem uporabo in izdelavo zemljevida je potrebno

vključiti v različne dejavnosti pouka. S tem bodo učenci razumeli in premostili razliko med abstraktnim

zemljevidom in konkretnim okoljem. Dejavnosti z zemljevidi naj bodo kar se da pestre. Učitelj naj

spodbuja uporabo informacijske tehnologije, pri tem pa ne sme pozabiti na razvijanje spretnosti

iskanja, urejanja in predstavitve podatkov. Poudarek je na slednjih spretnostih in ne na sistematičnem

pomnjenju.

Veščina dela s podatki je pomemben del funkcionalne pismenosti. Učenci naj bodo pri pripravi

preglednice čedalje bolj samostojni. Poleg veščine zapisovanja in predstavitve podatkov moramo

pozornost posvetiti tudi branju tako zapisanih podatkov.

Znanje za življenje in okoljska vzgoja naj bosta osnovni merili tako kakovosti znanja učencev kot

konkretizacije učnih ciljev in izbora učnih metod pri prostorskih temah pouka. Zato je zavedanje

okoljskih problemov in iskanje rešitev zanje eden ključnih vidikov okoljske vzgoje. Pomembno je, da

se učenci zavedajo svojih povezanosti z okoljem, vpliva nanj ter odgovornosti. Kritično vrednotenje

ravnanj in odločitev ljudi v povezavi z okoljem je ena pomembnih sposobnosti za dosego sprememb

ravnanja z okoljem in trajnostni razvoj.

Posebno pozornost je potrebno nameniti razsežnosti časa v zgodovini, časovni orientaciji, pridobivanju

predstav o preteklosti in osnovnem razumevanju zgodovinskega razvoja. Spoznavanje temeljnih

zgodovinskih obdobij mora biti podkrepljeno z vizualnim gradivom (npr. časovni trak v razredu).

Učenci bodo zgodovino najlažje razumeli, če bodo izhajali iz svoje preteklosti, nadalje iz preteklosti

svojih staršev in starih staršev.

Medpredmetne povezave

Družba: poznavanje sestavin zemljevida, orientacija z zemljevidom, kartiranje, naravne enote

Slovenije, podnebje domače pokrajine, gospodarstvo domače pokrajine/kraja, temeljna

zgodovinska obdobja in obdobja ter dogajanja iz slovenske preteklosti, vodstvo pokrajine.

Slovenščina: umetnostna besedila, neumetnostna besedila ter obravnava narečnih besed.

Naravoslovje in tehnika: spoznavanje pokrajine se povezuje z naravoslovjem in tehniko pri

obravnavi prsti, kamnin in vodovja.

Matematika: zbiranje podatkov, zapisovanje, prikaz.

Glasbena umetnost: uglasbitev pesmi.

Priloga z navodili za reševanje knjižice znanja

Preko knjižice znanja Turistični vodič po moji pokrajini učenci interaktivno spoznavajo svojo domačo

pokrajino in o njej pridobivajo različna znanja. Priporočljivo je, da svojo pokrajino raziščejo širše in ne

samo v okolici šole, kajti omenjena knjižica je nadgradnja dejavnosti, povezane z raziskovanjem svojega

domačega kraja. Obseg lastne pokrajine je mogoče zaslediti v poglavju »Teorija«.

Vodenje po knjižici znanja

V knjižici znanja Turistični vodič po moji pokrajini

učence v pridobivanje znanja o njihovi lastni

pokrajini preko dejavnosti usmerjajo junaki iz

sklopa Radovednih pet. Ti na zanimiv način

učencem povedo, kaj naj naredijo.

Razčlenitev vsebine knjižice znanja

= naslov posameznega vsebinskega sklopa

= naslov vsebine znotraj posameznega sklopa

Navodila za reševanje po vsebinskih sklopih

OPOZORILO

DOBRO JE VEDETI

DODATNE AKTIVNOSTI

1. Naravne značilnosti moje pokrajine

1.1. Moj domači kraj

Pri iskanju stavbe z natisnjenega zemljevida morajo učenci uporabiti zemljevid iz

knjižice.

Ponovitev orientacije na zemljevidu preko podajanja učiteljevih navodil (npr. Z zeleno

barvo obkroži pošto.).

Pri delu z računalnikom lahko učenci ugotavljajo podobnosti in razlike med različnimi

vrstami in povečavami zemljevidov, ki sestavljajo Geopedio.

Učencem, ki imajo težave pri vidni sintezi, pripravite večjo površino, kamor lahko

nalepijo sliko zemljevida. Tako bo njihova predstava o površini boljša.

Učence, ki imajo težave v organizaciji in pri načrtovanju korakov, usmerite s

podvprašanji.

Učence, ki želijo več in jih tematika zelo zanima, spodbudite, da poiščejo še več

podatkov. Povabite, da rezultate predstavijo ostalim. Na tak način bodo učenci

spoznavali različne načine/pristope k reševanju naloge.

1.2. Moja domača pokrajina

Obstaja več različnih delitev Slovenije na regije. Mi smo se odločili, da jo razdelimo na

Alpski, Predalpski, Panonski, Primorski in Dinarsko-kraški svet.

Učenci risarsko povečajo svojo pokrajino z namenom, da dobijo boljšo vidno

predstavo o njej ter da lahko vanjo vrisujejo potrebne elemente.

Učenci lahko poimenujejo vse države v Evropi in jih pokažejo na zemljevidu Evrope.

Na zemljevidu sveta pa lahko poimenujejo vse celine in večje oceane ter jih na njem

tudi pokažejo.

Če učenci ne dobijo dovolj jasne predstave o legi kraja v Evropi in svetu, lahko lego

določite še na globusu, v atlasu ali na večjem zemljevidu.

1.3. Relief moje domače pokrajine

Spodbujajte izkušenjsko raziskovanje lastne pokrajine, zato organizirajte izlet po njej. Ne

pozabite na koncu povzeti izleta s skupno diskusijo ali oblikovanjem skupinskega

plakata.

Z učenci ponovite in po potrebi dodatno obrazložite pomen in značilnosti višinske barvne

lestvice.

Učence usmerjajte s podvprašanji višjega nivoja. Povabite jih, da svoje ugotovitve

predstavijo razredu. Spodbudite jih, da predstavijo tudi svoj način raziskovanja.

1.4. Podnebje moje domače pokrajine

Vremensko napoved za mesec dni lahko učenci spremljajo tako, da jo pregledajo dvakrat

ali trikrat v tednu za nekaj dni vnaprej.

Izpostavite pomembne elemente, ki naj jih vsebuje tabela za opazovanje. Učenci naj

tabelo pripravijo sami, na koncu opravite skupno evalvacijo o primernosti posamezne

tabele.

Učence usmerjajte s podvprašanji. Pred izdelavo in po načrtovanju pripomočka se

pogovorite o primernosti za merjenje moči in smeri vetra ter možnostih same izdelave.

Za učence bi bilo zanimivo, da si beležijo, ali se je vremenska napoved za posamezen dan

v celoti uresničila.

1.5. Prst moje domače pokrajine

Preden se učenci odpravijo v naravo, se pogovorite, da naj bodo pozorni, ko bodo jemali

vzorce prsti. Opozorite jih tudi na skrbno vzorčenje (etikete, katere podatke si morajo

zabeležiti …)

Skupaj z učenci ponovite tudi, kaj o prsti že vedo in izpostavite, katere so njene lastnosti.

Podajte nekaj primerov aktualnih gospodarskih problemov, ki se navezujejo na temo

prsti določene pokrajine, in učence spodbujajte k iskanju čim bolj raznolikih rešitev.

Učenci lahko prsti tudi poimenujejo s pomočjo literature.

1.6. Kamnine moje domače pokrajine

Odpravite se na izlet in si oblikujte nabirko različnih kamnin ter jo prinesite v razred.

Kamnine med seboj primerjajte in jih s pomočjo literature poimenujte.

Poimenovanje kamnin lahko preverite tudi z različnimi kemijskimi preizkusi. S tem z

učenci tudi obnovite osnovna pravila za eksperimentalno delo.

2. Ljudje v moji pokrajini

2.1. Gospodarstvo

Učenci z zemljevida znanja črpajo podatke o številu zaposlenih (ali deležu zaposlenih) v

določeni gospodarski dejavnosti. Druga možnost, ki jo tudi lahko uporabite, je izbor

panog, ki so v vaši pokrajini najpogostejše.

Primer 1: Primer 2:

54 % ali 3240 delavcev tekstilna industrija 42 %

28 % ali 1660 delavcev lesna industrija 15 %

11 % ali 660 delavcev javna uprava 28 %

7 % ali 420 delavcev kmetijstvo 15 %

V histogramu se odločimo za uprizoritev ene od možnosti.

Pri iskanju problemov gospodarskih panog se osredotočimo na dejansko stanje v okolju

in izhajamo iz njega.

Izbirate lahko med histogramom ali vodoravno tabelo.

Pri iskanju rešitev usmerjamo h konkretnim predlogom izvedljivim v praksi.

2.2. Varovanje okolja

Pri opisu okoljskega stanja naj bodo namigi le v oporo k širšemu razmišljanju.

V Sloveniji imamo tudi zakon o varstvu okolja (več na www.okolje.info).

Dodatna možnost pri zbiranju fotografij je pregled zasebne zbirke od doma in iskanje

ustreznih fotografij.

Naloga je primerna tudi ob družinskem izletu, sprehodu …

Možna je kombinacija (na primer vsake po tri) fotografij in slik iz raznih revij, časopisov,

člankov itd.

Učenci lahko svoje ugotovitve in ideje, kako izboljšati okoljsko stanje, predstavijo tudi

na njim bližji način (s sliko, videom, zvokom, gibi …).

2.3. Kultura ljudi

Zaradi lažjega ugibanja v nadaljevanju je pomembno, da vsako delo vnaprej na kratko

predstavite.

Besede z enakim pomenom poiščite po spletu ali v narečnih slovarjih.

čompe – krompir

češelj – glavnik

sud – denar

rančine – uhani

Kratko predstavitev lahko pri urah diferenciacije (kot dodatno delo) pripravijo tudi

učenci.

Učenci se lahko razdelijo v skupine po pokrajinah, kjer vsak poišče svoje poimenovanje

za določeno besedo.

Če učenec ne najde veliko besed z različnim poimenovanjem, je druga možnost za

rešitev naloge tudi, da vsak izbere pet besed v poljubnem narečju, ki se razlikujejo od

slovnično poznanih, in jih predstavi razredu kot uganke.

3. Moja pokrajina skozi čas

3.1. Časovni trak

O vsakem obdobju se tudi pogovorite (značilnosti in nekateri dogodki v tem času).

Pri vsakem pojmu je potrebna tudi razlaga.

Po potrebi: pomoč pri vpisovanju v časovni trak (predvsem pri dogodkih, ki se

nanašajo na daljše časovno obdobje).

Učence, ki težje povežejo posamezne vidne dele v celoto, spodbudite, da oblikujejo

časovni trak na večji površini.

Pomagajte jim pri orientaciji in določanju dolžine razdelka na časovnem traku za

posamezno obdobje.

Učenci lahko skupaj izdelajo večji časovni trak.

3.2. Življenje nekoč

Pomoč pri pripravi na pogovor.

Predstavitev osnovnih pravil pogovora.

Načrtovanje zaporedij vprašanj.

Oblikujete lahko popolnoma druga področja od predlaganih.

Učencem ponudimo možnost zvočnega posnetka pogovora namesto zapisa.

Skupaj z učenci lahko oblikujemo obrazec za zapis podatkov pri pogovoru (npr.: leto

dogodka, kraj, opis dogodka).

3.3. Kaj se je spremenilo? Kaj je enako?

Pomoč pri izboru zares pomembnih dogodkov/sprememb.

Ločevanje med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo lahko ponazorimo z različnimi

zgodbami, novicami o določenem dogodku.

Usmerjanje h kritičnemu razmišljanju.

Pri uprizoritvi lahko usmerite učence na določeno tematsko področje, organizacijo

in izvedbo pa prepustite njim.

Predlogi virov

Postcrossing. (b.d.). Pridobljeno 3. 9. 2014, s http://www.postcrossing.com/.

Priporočljiva uporaba pri obravnavi zemljevida,

in sicer za učence, ki želijo več.

Medpredmetna povezava z angleščino.

Dipity. (b.d.). Pridobljeno 3. 9. 2014, s

www.dipity.com.

Priporočljiva uporaba za dodatno motivacijo ─

oblikovanje interaktivnega časovnega traku.

Uporabite lahko ponujeno orodje ali na spletu

poiščete drugega.

Kahoot! (b.d.). Pridobljeno 3. 9. 2014, s

https://getkahoot.com/.

Priporočljiva uporaba pri preverjanju

predznanja in ustvarjanju motivacije pred

obravnavo nove učne snovi.

Glogster EDU. (b.d.). Pridobljeno 3. 9. 2014, s

http://edu.glogster.com/.

Priporočljiva uporaba za ustvarjanje

predstavitev najrazličnejših tem.

Geopedia. (b.d.). Pridobljeno 3. 9. 2014, s http://www.geopedia.si/.

Spletno stran lahko uporabimo pri obravnavi

zemljevida, umeščanju pokrajine ter iskanju

najrazličnejših podatkov.

ARSO. (b.d.). Pridobljeno 3. 9. 2014, s http://www.arso.gov.si/.

Priporočljiva uporaba za opazovanje in

raziskovanje podnebja pokrajine.

okolje.info. (b.d.). Pridobljeno 3. 9. 2014, s http://www.okolje.info/.

Spletna stran nam nudi aktualne podatke o stanju onesnaženosti okolja in ponuja konkretne naravovarstvene nasvete.