- 1 -

Učna priprava 1 Absolventka: Tina Podgoršek Razred: 4.b (9)

Čas: 13. 30–14. 15 Mentorici na šoli:

Darja Primc, Agata Muravec

Št. učencev: 16 Šola: OŠ Vižmarje Brod Spol učencev: 8 deklic, 8

dečkov Datum: 29. 3. 2006

Prostor: mala telovadnica Glavni cilj ure: Učenci ponovijo in utrdijo gibanja z žogo. CILJI: 1. Športna (gibalna in teoretična) znanja:

-Učenci izpopolnjujejo različna gibanja z žogo (podajanje, metanje, lovljenje, zadevanje, kotaljenje – naravnost in s spremembo smeri). -Učenci znajo za gibanje uporabljati razne dele telesa (roke, noge) in športne rekvizite (različne žoge, loparje). -Učenci razumejo izraze podati, loviti, metati, kotaliti, zadevati.

2. Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: -Koordinacija gibanja celega telesa in natančnost.

3. Čustveno-socialna raven: -Spodbujanje veselja do športne dejavnosti. -Učenci razvijajo samozavest, vztrajnost.

Tip ure: po vsebini: igre z žogo, mala odbojka po etapi učnega procesa: ponavljanje, utrjevanje Metodične enote: • Podajanje in lovljenje žoge na različne načine. • Metanje žoge v okvir. • Vodenje in kotaljenje žog na različne načine. • Lovljenje žoge. Učne metode: � demonstracija � neposredna

posredna � zaporedna

posamična � razlaga pogovor

- 2 -

Učne oblike: frontalno delo poligon

štafeta delo v vrsti ali koloni, polkrogu

delo v parih � skupinsko

delo delo v homogenih skupinah Glede na vadbena mesta:

� delo v heterogenih skupinah � klasična vadba po postajah delo z dodatnimi nalogami delo z dopolnilnimi nalogami obhodna vadba igralne skupine

Glede na pomagala: z merilci srčne frekvence � z organizacijskimi kartoni z osebnimi kartoni

individualno delo z osebnimi kartoni

Varnost: Pri elementarni igri je potrebno omejiti igrišče. Zavarovanje

morebitnih nevarnih predelov.

Učni pripomočki: Rutka, žoge (mehke, košarkaške, odbojkarske), trakovi, okvirja, loparja, stožci, kija, piščalka, ura, lepilni trak.

Literatura: • Bolkovič, T., Čuk, I., Kokole, J., Kovač, M., & Novak, D. (2002). Izrazoslovje v gimnastiki. Del 1, (Osnovni položaji in gibanja). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

• Dežman, B., Šibila, M., Zadražnik, M., Verdenik, Z., Pocrnjič, M., & Štihec, J. (1994). Cilji šolske športne vzgoje. Motorika z žogo. Ljubljana: Zveza Republike Slovenije za šolstvo in šport.

• Dežman, C., & Dežman, B. (2004). Igre z žogo v prvem triletju osnovne šole. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

• Kovač, M., & Novak, D. (1998). Učni načrt, Športna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

• Perez, E., & Rius, M. (2000). 100 najboljših iger. Radovljica: Didakta.

• Pistotnik, B. (1995). Vedno z igro. Elementarne in družabne igre za delo in prosti čas. Ljubljana: Fakulteta za šport.

• Pistotnik, B., Pinter, S., & Bučar, M. (2003). Gimnastične vaje. Študijsko gradivo. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

- 3 -

PRIPRAVLJALNI DEL URE Trajanje: 13 min

1. SPLOŠNO OGREVANJE (3 min) Elementarna igra: Hobotnica Polovica igrišča postane "morje", ki ga na obeh straneh obdaja jasno začrtana meja – "breg". Eden od otrok stoji sredi morja in je hobotnica (lovec, označen z rutko). Ostali otroci (ribe) stojijo drug poleg drugega na enem bregu. Ko hobotnica zakliče "plavaj", stečejo ribe na nasprotni breg in se skušajo izogniti hobotnici. Tisti, ki se jih hobotnica dotakne, ostanejo v sredini in primejo hobotnico za roke ter tako postanejo njene lovke. Otrok, ki ga hobotnica zadnjega ulovi, postane nova hobotnica. Igro izvajamo najprej na polovici igrišča, nato razširimo prostor na celotno igrišče. 2. SPECIALNO OGREVANJE – GIMNASTIČNE VAJE Z ŽOGO V PARU (10 min) ZAČETNI

POLOŽAJ OPIS VAJE

ŠTEVILO PONOVITEV

SKICA UPORABA

1. Razkoračna stoja, čelno, žoga na tleh med partnerjema.

Glavo spuščamo naprej in nazaj tako, da pogledamo žogo in pogledamo v strop.

5-krat

Raztezanje vratnih mišic.

2. Razkoračna stoja, hrbtno, korak razmaka; predročenje, eden drži žogo.

Naredimo zasuk v isto smer in predamo žogo partnerju. Nato naredimo zasuk v drugo stran in sprejmemo žogo od partnerja. S stopali smo čvrsto na tleh in pogled je usmerjen k žogi. Ponovimo tako, da kroži žoga v nasprotni smeri.

4-krat v levo 4-krat v desno

Raztezanje sukalk trupa in horizontalne iztegovalke ramen.

- 4 -

3. Razkoračna stoja, hrbtno, korak razmaka; vzročenje, eden drži žogo.

Naredimo globok predklon in med nogami predamo žogo partnerju. Nato naredimo vzklon do zaklona in v vzročenju sprejmemo žogo od partnerja. Ponovimo tako, da kroži žoga v nasprotni smeri.

4-krat v levo 4-krat v desno

Raztezanje: v predklonu za iztegovalke trupa in kolka ter upogibalke kolena; v zaklonu za upogibalke ramen, trupa in kolka.

4. Razkoračna stoja, čelno, pet korakov razmaka; priročenje skrčeno gor, eden drži žogo na prsih.

Prvi: sune žogo proti partnerju z iztegnitvijo rok v predročenju gor. Drugi: lovi žogo v predročenju gor, jo amortizira na prsi ter jo sune proti partnerju. Žoga leti v srednje visokem loku.

2-krat 5 ponovitev

Krepitev iztegovalk komolca in ramen.

5. Stoja razkoračno, čelno, žogo držimo z rokami v predročenju.

Izvedemo počepe tako, da z rokami držimo žogo. 8 ponovitev

Krepitev iztegovalk nog.

6. Leža na hrbtu, raznožno, pet korakov razmaka, stopala čelno; vzročenje, eden drži žogo.

Hkrati se dvignemo v sed, sledi sprejem žoge v vzročenju ter hkrati se spustimo v ležo na hrbtu. Izmet žoge je šele v sedu, ob pokončni postavitvi trupa.

8 ponovitev

Krepitev upogibalk ramen, trupa, kolka.

- 5 -

7. Leža na trebuhu, pet korakov razmaka, čelno; vzročenje, eden drži žogo.

Hkrati se dvignemo v zaklon, s kotaljenjem podamo žogo in jo sprejmemo ter se hkrati spustimo v ležo na trebuhu. Zadržimo zaklon do sprejema žoge.

8 ponovitev

Krepitev iztegovalk trupa, kolka in ramen.

8. Opora sedno zadaj, dotikamo se s stopali, žoga je poleg nog.

S stopali se dotikamo in dvigujemo noge levo in desno čez žogo.

8 ponovitev

Krepitev upogibalk trupa.

9. Leža na trebuhu, čelno, vzročenje, z rokami držimo žogo.

Dvignemo se v zaklon, držimo žogo in se spustimo v ležo na hrbtu. 2-krat 3

ponovitve

Krepitev iztegovalk trupa, kolka in ramen.

10. Leža na hrbtu skrčeno, roke imamo v vzročenju.

Stresamo roke in noge.

10 sek.

Sprostitev mišic rok in nog.

- 6 -

GLAVNI DEL URE Trajanje: 27 min

SNOVNA PRIPRAVA:

Temeljnih načinov gibanj z žogo je veliko in med seboj jih lahko povezujemo na različne načine. Učenci jih izvajajo v obliki različno zapletenih vaj, elementarnih in malih moštvenih iger z žogo (Dežman, & Dežman, 2004). "Nošenje žoge je premikanje z žogo v prostoru tako, da jo na določen način držimo in pazimo, da ne pade na tla. Nosimo lahko eno ali več žog. Držimo jih lahko z eno ali obema rokama (v naročju, pod pazduho, brado, na hrbtu, stegnu, pod stegnom, na nartu ipd.), z nogami (med stegni, koleni, gležnji, pod kolenom ipd.). Z njimi hodimo ali tečemo različno hitro, v različne smeri, prek in pod ovirami. Ta gibanja so zajeta v vajah, elementarnih in malih moštvenih igrah, v katerih morajo učenci nositi žogo ali več žog" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 13). "Usmerjanje žoge s kotaljenjem je premikanje z žogo tako, da jo z določenim delom telesa ali trdim predmetom kratko potiskamo ali odbijamo v določeno smer (pri tem se žoga vrti). Kotalimo lahko eno ali več žog z rokami, nogami, glavo, kombinirano, s palico, kijem ali loparjem (različno hitro, v različne smeri, ob ali pod ovirami ipd.). Kotaljenje žoge z nogo (kot pri nogometu) ali palico (kot pri hokeju) imenujemo tudi vodenje žoge z nogo ali palico. Kotaljenje žoge je tudi vrtenje žoge po tleh, potem ko smo jo sunili v določeno smer ali proti določenemu cilju" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 14). Takšno gibanje se uporablja v vajah, elementarnih in malih moštvenih igrah, kjer učenci usmerjajo ali vodijo žogo s kotaljenjem. Je pa to tudi eno izmed temeljnih gibanj pri nogometu, hokeju z žogo, balinanju in kegljanju. "Vodenje žoge z roko je premikanje z žogo tako, da jo med hojo ali tekom nadzorovano potiskamo proti tlom (podajamo v tla) z eno ali obema rokama. Po odboju od tal žoge ne ujamemo, temveč sprejmemo na blazinice prstov in ponovno potisnemo ob tla. Žogo lahko vodimo z obema rokama, z eno roko in izmenično z eno in drugo roko. Vodimo lahko tudi dve žogi, vsako z eno roko. Gibljemo se lahko različno hitro, v različne smeri, ob ali pod ovirami" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 14). Vodenje z roko se izvaja v vajah, elementarnih in malih moštvenih igrah, v katerih učenci vodijo žogo z roko. Je eno temeljnih gibanj v košarki in rokometu. "Predajanje žoge je prenašanje žoge iz rok v roke tako, da jo z določenim gibom položimo soigralcu v roko ali roke. Lahko jo predajamo tudi iz ene roke v drugo. Žogo lahko predamo soigralcu z obema ali eno roko (zgoraj, spodaj, bočno). To lahko storimo na mestu ali v gibanju" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 16). Takšno gibanje žoge je zajeto v vajah poigravanja in predajanja žoge, v nekaterih elementarnih in malih moštvenih igrah z žogo in v košarki. Podajanje žoge z roko "Pri podaji držimo žogo z roko ali rokami in jo z bolj ali manj silovitim neprekinjenim gibom usmerimo proti soigralcu ali samemu sebi (po odboju od stene ali tal). Lahko jo podamo tudi iz roke v roko ali v zrak tako, da se po padanju navzdol vrne v naše roke. Podajamo lahko z obema rokama (nad glavo, pred prsmi, od spodaj) ali eno roko (iznad rame, v višini rame, od spodaj). To lahko storimo na mestu ali med gibanjem" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 17).

- 7 -

Podaje z roko učenci izvajajo v vajah poigravanja z žogo in podajanja žoge, določenih elementarnih in malih moštvenih igrah z žogo in tudi v košarki ter rokometu. Podajanje žoge z udarjanjem "Pri podaji z udarjanjem po žogi bolj ali manj silovito udarimo po žogi tako, da jo usmerimo proti soigralcu ali samemu sebi (po odboju od stene). Z udarjanjem podajamo z nogo, glavo ali palico. To lahko storimo na mestu in med gibanjem – premočrtno ali v loku" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 20). Takšne podaje so v vajah podajanja z udarjanjem žoge, nekaterih elementarnih in malih moštvenih igrah z žogo ter v hokeju ali nogometu. Te podaje spominjajo na udarce, le da gib ni tako močan. Usmerjen je proti soigralcu. Odbijanje žoge (podajanje z odbojem) "Pri odbijanju se kratko in nadzorovano dotaknemo žoge z delom roke ali nogo (postavimo jih pod žogo), glavo ali loparjem, nato pa jo takoj usmerimo proti soigralcu ali samemu sebi (po odboju od stene ali tal). Lahko jo odbijemo tudi v zrak tako, da se po padanju navzdol vrne nazaj, nakar jo ponovno odbijemo. Žogo ali balon lahko odbijamo z eno ali obema rokama (spodaj, zgoraj, s strani), nogo, glavo, kolenom, loparjem" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 21). Odbijanja so prisotna v vajah odbijanja, elementarnih in malih moštvenih igrah z žogo ter v odbojki in nogometu. Lovljenje žoge "Letečo ali kotalečo žogo ulovimo tako, da jo čvrsto zagrabimo s prsti obeh rok, ki smo jih prej usmerili proti njej. To lahko delamo na mestu, v skoku ali med gibanjem" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 22). Takšno gibanje – lovljenje žoge je prisotno v vajah podajanja, predajanja in odbijanja, določenih elementarnih in malih moštvenih igrah z žogo ter v rokometu in košarki. Zaustavljanje žoge "Pri zaustavljanju kotaleče in leteče žoge postavimo pred njo pregrado z določenim delom telesa ali palico in jo umirimo. Zaustavljanje žoge pred odbojem imenujemo sprejem žoge, nato takoj sledi odboj. To lahko delamo na mestu ali med gibanjem" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 25). Zaustavljanja so prisotna v vajah podajanja z nogo ali palico, določenih elementarnih in malih moštvenih igrah z žogo ter v odbojki, hokeju z žogo in nogometu. Meti žoge Pri metih čvrsto držimo žogo in jo z neprekinjenim in bolj ali manj silovitim gibom z roko usmerimo v cilj ali daljavo. Žogo mečemo z eno roko ali obema rokama. Proti cilju lahko leti v loku (npr. pri kegljanju – ta met imenujemo lučaj). Premočrtni meti so silovitejši. Kadar mečemo težje žoge, imenujemo te mete tudi sunki" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 26). Meti so zajeti v vajah, elementarnih in malih moštvenih igrah, kjer učenci mečejo žogo ter v košarki in rokometu. Udarci po žogi "Za udarec po žogi je značilno, da žoge pred njimi ne držimo, temveč da jo nadzorovano in bolj ali manj silovito odbijemo v cilj ali daljavo s tal, roke ali med letom po zraku. To lahko storimo z roko, nogo, glavo, loparjem ali palico. Pri udarcih leti žoga proti cilju z veliko

- 8 - 3 op. a. vsi podatki, označeni z ležečim tiskom, ne sodijo v snovno pripravo, toda njihova vsebina je koristna

hitrostjo premočrtno ali v loku. Pri odbojki lahko uvrstimo med udarce tudi servis" (Dežman, & Dežman, 2004, str. 27). Udarce srečamo v vajah, elementarnih in malih moštvenih igrah, kjer učenci udarjajo po žogi. Udarci pa so tudi temeljna gibanja z žogo v nogometu, hokeju z žogo, odbojki in igrah z loparjem3. Učenci izvajajo in tako utrjujejo različna igranja z žogo (kotaljenje, metanje, podajanje, lovljenje, vodenje, zadevanje). V parih izvajajo štirje učenci naloge, ki so pripravljene na šestih postajah. Če učenec nima para, se pridruži drugemu paru. Učitelj popravlja napake in meri čas. Po treh minutah učitelj s piščalko opozori učence na menjavo postaje. Postaje so oštevilčene, rekvizite se pripravi s pomočjo organizacijskih kartonov in naloge so zapisane na vsebinskih kartonih posamezne postaje. 1. POSTAJA: Podajanje in lovljenje žoge na različne načine

V paru si učenca podajata žogo (z obema rokama iznad glave, izpred prsi; z eno roko iznad rame z desno in levo roko; met žoge med nogama nazaj).

2. POSTAJA: Podajanje žoge v teku in lovljenje le-te Učenca stojita narazen nekaj korakov in sta obrnjena eden proti drugemu. Učenec, ki ima žogo, teče k partnerju, mu med tekom na polovici poti poda žogo in steče okoli njega nazaj na svoje prvotno mesto. Partner ponovi vajo. Menjavata stran obkrožanja partnerja in tudi roko podaje (enkrat desna, enkrat leva).

3. POSTAJA: Metanje žoge v okvir na steni (zadevanje okvirja z žogo) Učenec meče žogo v okvir (na steno je prilepljen okvir iz papirja – kot okno) in ga skuša čim večkrat zadeti. Žogo skuša ujeti pred padcem na tla. Meče s poljubne razdalje (jo povečuje glede na zadevanje) z obema rokama in poskuša tudi z eno roko.

4. POSTAJA: Kotaljenje žoge po ravnih črtah (nalepimo trakove, če ni črt), vodenje žoge z roko po črti (traku) Učenec zakotali žogo po ravni črti, steče in jo na koncu črte zaustavi ter nato od konca črte do začetka vodi žogo z roko čimbolj po črti. Delajo vsi učenci v skupini, saj ima vsak svojo žogo in črt je več ter so različne (po dolžini in širini).

5. POSTAJA: Vodenje žoge z nogo, loparjem med stožci Učenec vodi žogo z nogo med stožci. Na koncu pri zadnjem kiju je lopar in z njim nato vodi žogo med stožci nazaj do začetka.

6. POSTAJA: Lovljenje žoge in njeno vodenje z desno in nato z levo roko Učenec močno vrže žogo ob tla, jo nad seboj ujame in nato z desno roko vodi do kija. Ko gre okoli kija, spremeni način vodenja žoge, in sicer vodi žogo z levo roko.

9 3 op. a. vsi podatki, označeni z ležečim tiskom, ne sodijo v snovno pripravo, toda njihova vsebina je koristna

METODIČNA PRIPRAVA:

Pri učni uri učitelj želi s ponavljanjem preveriti predhodno znanje in ga utrditi. Učitelj pokaže učencem zaporedje postaj, ki so oštevilčene. Pove, da ima vsaka postaja vsebinski karton, ki opisuje delo na postaji. Učenci pomagajo pripraviti rekvizite s pomočjo organizacijskih kartonov. (Na vsaki postaji učitelj demonstrira nalogo.) Učenci na 1. in 2. postaji izvajajo naloge v parih, na ostalih postajah pa posamično. Sledi izvedba nalog na postajah. Za menjavo postaj učitelj uporabi dogovorjeni znak – žvižg piščalke. 1. podaje in lovljenje žoge 2. podaje žoge v teku 3. zadevanje okvirja 4. kotaljenje in vodenje žoge 5. slalomsko vodenje žoge z nogo, loparjem 6. vodenje žoge z levo in desno roko KOLIČINSKA PRIPRAVA:

Glavni del traja 27 minut. 2 minuti za razporeditev rekvizitov (že pripravljeni v kotu telovadnice), 3 minute učitelj razlaga (in demonstrira delo na vsaki postaji). 3 minute traja naloga na vsaki postaji in menjava postaj traja 4 minute. Prva postaja: podajanje žoge z rokama iznad glave (5-krat), izpred prsi (5-krat); z eno roko iznad rame (3-krat) z desno in (3-krat) z levo roko; met žoge med nogama nazaj (2-krat). Na drugih postajah in tudi tej delajo učenci do izteka časa dela na določeni postaji (3 minute). ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA:

Učenci pripravijo rekvizite s pomočjo organizacijskih kartonov (in učitelja). Postaje so označene s številkami (in naloge so razložene na vsebinskih kartonih). Vsaka skupina začne na svoji postaji in se po znaku – žvižgu piščali oz. po 3 minutah preseli na naslednjo. Na 1. in 2. postaji delata para učencev, drugod pa nalogo učenci izvedejo posamično.

10 3 op. a. vsi podatki, označeni z ležečim tiskom, ne sodijo v snovno pripravo, toda njihova vsebina je koristna

Skica telovadnice: (organizacijski karton)

11 3 op. a. vsi podatki, označeni z ležečim tiskom, ne sodijo v snovno pripravo, toda njihova vsebina je koristna

ZAKLJUČNI DEL URE Trajanje: 5 min Pospravljanje rekvizitov. Učitelj razdeli učence v dve skupini in jima določi ime – JABOLKA in POMARANČE.

• Učenci se postavijo v kolono en za drugim in si na učiteljev znak (žvižg) začnejo podajati žogo med nogami. Ko jo zadnji dvigne nad sebe, zavpije ime skupine. Prva skupina je torej tista, kjer žoga najhitreje pride do zadnjega v vrsti in ta zavpije ime skupine.

• Učenci sedijo v koloni en za drugim in si na učiteljev znak z rokami podajajo žogo nazaj. Zadnji zavpije ime skupine, ko dobi žogo. Prva skupina je tista, ki izvede nalogo po navodilih in zavpije ime.

• Učenci sedijo v vrsti en zraven drugega bočno. Na učiteljev znak dvignejo noge, se oprejo na roke in prvi iz kolone jim zakotali žogo pod nogami. Ko gre žoga mimo zadnjega, ta zavpije ime skupine.

Sledi umiritev učencev.

Priloga št. 1 (vsebinski kartoni od 1 – 6)

12 3 op. a. vsi podatki, označeni z ležečim tiskom, ne sodijo v snovno pripravo, toda njihova vsebina je koristna