1

Predlog posodobljenega u�nega na�rta (Nelektorirano)

ANGLEŠ�INA

Osnovna šola

Maj 2008

2

Predmetna komisija za posodabljanje u�nega na�rta za angleš�ino:

• Vineta Eržen (predsednica),

• Dr. Karmen Pižorn (�lanica),

• Berta Kogoj (�lanica),

• Ingrid Zupanc Bre�ko (�lanica),

• Boštjan Vrecl (�lan),

• Jelka Napast (�lanica),

• Blanka Klobu�ar (�lanica)

• Mag. Alenka Budihna (�lanica)

• mag. Katica Semec Pevec (�lanica).

Pri dokon�nem oblikovanju u�nega na�rta so izdatno sodelovale nove �lanice predmetne komisije: dr. Meta Grosman,

dr. Melita Kukovec in Alenka Paternoster.

Pri posodabljanju u�nega na�rta je predmetna komisija za posodabljanje u�nega na�rta za angleš�ino izhajala iz

obstoje�ega u�nega na�rta za angleš�ino za osnovno šolo iz leta 1998, upoštevala je mnenja in nasvete u�iteljev,

svetovalcev in drugih strokovnjakov ter doslej objavljena dela slovenskih in tujih avtorjev v zvezi s poukom tujih

jezikov. Predmetna komisija za spremljanje in posodabljanje u�nega na�rta za angleš�ino se vsem zahvaljuje za

sodelovanje in strokovno pomo�.

Recenzenti:

• Dr. Meta Grosman, Filozofska fakulteta

• Dr. Janez Skela, Filozofska fakulteta • Ivanka Jerman, OŠ Koper

3

KAZALO

1. OPREDELITEV PREDMETA ...................................................................................................... 5

1.1 Okoliš�ine.................................................................................................................................. 5

1. 2 Umestitev predmeta angleš�ina v osnovnošolski predmetnik..................................................... 6

2. SPLOŠNI CILJI IN KOMPETENCE ............................................................................................ 7

2.1 Klju�ne kompetence za vseživljenjsko u�enje ............................................................................. 7

2.1.1 Sporazumevanje v maternem jeziku ................................................................................. 8

2.1.2 Sporazumevanje v tujih jezikih ......................................................................................... 8

2.1.3 Matemati�na pismenost in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji ...................... 9

2.1.4 Digitalna kompetenca........................................................................................................ 9

2.1.5 U�enje u�enja .................................................................................................................. 10

2.1.6 Medosebna, medkulturna, družbena in državljanska kompetenca .................................. 10

2.1.7 Podjetnost in samoiniciativnost....................................................................................... 11

2.1.8 Kulturna zavest in izražanje ............................................................................................ 11

2.2 Splošne zmožnosti...................................................................................................................... 12

2.3 Medkulturna sporazumevalna zmožnost v angleš�ini................................................................ 12

2.4 Splošna in posebna znanja in zmožnosti .................................................................................... 13

3. CILJI IN VSEBINE ..................................................................................................................... 13

3.1 Razvijanje jezikovnih zmožnosti (sprejemanja, tvorjenja in posredovanja besedil) v angleš�ini

.......................................................................................................................................................... 14

3.1.1 Poslušanje in slušno razumevanje ................................................................................... 14

3.1.2 Branje in bralno razumevanje ......................................................................................... 15

3.1.3 Govor in govorno sporo�anje ter sporazumevanje.......................................................... 16

3.1.4 Pisanje in pisno sporo�anje ter sporazumevanje ............................................................. 17

3.1.5 Posredovanje ali mediacija.............................................................................................. 18

3.2 Teme........................................................................................................................................... 19

4. PRI�AKOVANI DOSEŽKI ........................................................................................................ 20

4.1 Slušno razumevanje.................................................................................................................... 23

4.2 Bralno razumevanje.................................................................................................................... 24

4.3 Govorno sporo�anje in sporazumevanje .................................................................................... 26

4.4 Pisno sporo�anje......................................................................................................................... 27

5. MEDPREDMETNE POVEZAVE............................................................................................... 29

5.1 Povezovanje z drugimi predmeti................................................................................................ 29

4

5.2 Nadpredmetne teme................................................................................................................... 30

6. DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA.................................................................................................. 31

6.1 U�na sredstva in u�ni pripomo�ki.............................................................................................. 33

6.2 Posebnosti pou�evanja mlajših u�encev .................................................................................... 34

6.3 Poslušanje................................................................................................................................... 35

6.4 Govor.......................................................................................................................................... 36

6.4.1 Izgovarjava ...................................................................................................................... 37

6.4.2 Popravljanje odklonov in napak...................................................................................... 37

6.5 Branje ......................................................................................................................................... 37

6.6 Pisanje ........................................................................................................................................ 38

6.8 Besediš�e.................................................................................................................................... 39

6.9 Jezikovno znanje in zmožnosti................................................................................................... 40

7. VREDNOTENJE DOSEŽKOV................................................................................................... 41

7.1 Ocenjevanje znanja .................................................................................................................... 42

7.1.1 Ocenjevanje govornega sporazumevanja in sporo�anja ter posredovanja ...................... 43

7.1.2 Ocenjevanje pisnega sporo�anja in sporazumevanja ...................................................... 43

7.1.3 Pisni preizkusi znanja...................................................................................................... 44

7.1.4 Alternativni na�ini preverjanja in ocenjevanja znanja .................................................... 44

7.2 Zaklju�na ocena......................................................................................................................... 45

8. MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA....................................................................... 45

9. ZNANJA IZVAJALCEV............................................................................................................. 46

5

1. OPREDELITEV PREDMETA

1.1 Okoliš�ine Angleš�ina je danes zelo razširjen mednarodni jezik, ki ga uporablja ve� tujih kot doma�ih

govorcev in ki služi sporazumevanju na podro�ju znanosti, tehnologije, trgovine, letalstva,

meddržavnih dogovarjanj itn. ter omogo�a najširši dostop do podatkov. Znanje angleš�ine je danes

pomembno in potrebno iz ve� razlogov: prvi�, omogo�a boljše razumevanje sveta, saj je ve�ina

poljudnih, književnih in znanstvenih besedil, pa naj gre za pisna ali slušna besedila, ravno v tem

jeziku, drugi�, to je jezik, ki omogo�a posamezniku uspešnejšo mobilnost tako na osebni in

profesionalni kot geografski ravni, in tretji�, angleš�ina je jezik najhitreje se razvijajo�ih

komunikacijskih orodij, kot sta svetovni splet in elektronska pošta. Zato je angleš�ina najbolj

razširjen tuji jezik v slovenskih osnovnih šolah. Evropske smernice pa priporo�ajo u�enje vsaj še

enega tujega jezika v osnovnošolskem programu in tako uresni�evanja cilja, da se je sleherni

Evropejec poleg svojega maternega jezika zmožen sporazumevati še v dveh jezikih.

V Republiki Sloveniji je angleš�ina za ve�ino u�encev v programu osnovnošolskega izobraževanja

tuji jezik, ki se ga pri�nejo u�iti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Nekateri u�enci se

angleš�ine u�ijo tudi v prvem obdobju osnovne šole, drugi pa tudi že v predšolski dobi. �edalje

ve� pa je u�encev, ki jim je angleš�ina bodisi materni jezik bodisi sporazumevalni jezik.

Angleš�ino se na�elno umeš�a v osnovnošolski program kot tuji jezik. Izjema so osnovne šole, v

katerih se angleš�ina uporablja kot u�ni jezik. Osnovnošolski program pa je sti�iš�e ve� jezikov -

angleš�ina prihaja v dejaven stik z materinš�inami, z jezikom okolja, s sosedskimi jeziki in z

drugimi tujimi jeziki, kjer se vsi jeziki prepletajo, vplivajo na posameznika in ga sooblikujejo.

U�enci imajo razli�ne materinš�ine. Za ve�ino u�encev v osnovni šoli je to slovenš�ina, na

jezikovno mešanih podro�jih pa sta to tudi italijanš�ina in madžarš�ina. Že desetletja so prisotni

jeziki narodov in etni�nih skupin nekdanje Jugoslavije, v novejšem �asu pa tudi jeziki drugih

evropskih držav in tudi iz držav zunaj Evrope. Pri�akovati je, da se bo raznolikost jezikov v

Sloveniji še pove�evala. Ob vklju�evanju v pouk angleš�ine je zato potrebno upoštevati dejstvo, da

so u�enci lahko enojezi�ni (obvladajo eno materinš�ino), ve�jezi�ni (poleg materinš�ine obvladajo

še kakšen drug jezik) ali poljezi�ni (u�enci, ki niti maternega niti uradnega jezika ne obvladajo

6

dovolj dobro). Ve�ja jezikovna in kulturna pestrost u�encev osnovnih šol pa vpliva tudi na pouk

angleš�ine v osnovni šoli in narekuje vedno bolj individualizirane in diferencirane pristope.

Pri pou�evanju angleš�ine v osnovni šoli je treba upoštevati dejavnike, ki lahko razli�no vplivajo

na pouk angleš�ine in sooblikujejo ta u�ni na�rt:

• zna�ilnosti otrok in mladostnikov v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in

njihovega razvoja: telesni, psihološki, družbeni, �ustveni, eti�ni, jezikovni itn.,

• spoštovanje otrokovih in �lovekovih pravic, omogo�anje enakih možnosti ne glede na socialni

položaj, jezikovne in kulturne razlike, veroizpoved, spol in druge individualne zna�ilnosti

posameznikov,

• cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji,

• novejša spoznanja ustreznih strok, zlasti tujejezikovne didaktike, uporabnega jezikoslovja,

pedagoško-psiholoških strok, splošne didaktike in jezikoslovja,

• vklju�enost Republike Slovenije v Evropsko unijo in iz tega izhajajo�a potrebo po vklju�evanju

v širšo, nadnacionalno skupnost in potreba po drugem mednarodnem sodelovanju državljanov.

1. 2 Umestitev predmeta angleš�ina v osnovnošolski predmetnik V osnovnošolskem programu je angleš�ina lahko umeš�ena kot prvi tuji jezik ali kot drugi tuji

jezik in se pou�uje po veljavnem predmetniku. U�enci, ki vstopajo v en ali drugi program, so lahko

pravi za�etniki ali pa imajo razli�ne stopnje predznanja. V tem u�nem na�rtu je opisan program za

šestletno u�enje angleš�ine kot prvega tujega jezika v okviru 656 šolskih ur po predmetniku, ki ga

je sprejel Strokovni RS svet za splošno izobraževanje na 19. seji 15. 10. 1998.

Preglednica 1: Predmetnik za prvi tuji jezik v osnovni šoli (dolžina šolske ure je 45 minut)

Vzgojno-izobraževalno

obdobje 1. 2. 3.

Starost u�encev 5/6 – 8/9 let 8/9 – 11/12 let 11/12 – 14/15 let Razred 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Skupaj št. ur

angleš�ine v OŠ Št. ur na teden - - - 2 3 4 4 3 3 Št. ur v šolskem letu

70 105 140 140 105 96 656

7

2. SPLOŠNI CILJI IN KOMPETENCE

Pouk angleš�ine naj u�encem omogo�a razvoj njihovih sposobnosti, osebno rast in

samouresni�itev. U�enci pridobivajo in razvijajo jezikovna in nejezikovna znanja, jezikovne in

medkulturne zmožnosti, spretnosti, stališ�a in vrednote ter klju�ne kompetence za vseživljenjsko

u�enje, ki so medsebojno prepletene in jim omogo�ajo dejavno, uspešno in kriti�no vklju�evanje v

njihovo osebno, šolsko in družbeno okolje, nadaljnje šolanje in bodo�e poklicno udejstvovanje.

Tako usposobljeni u�enci se bodo smelo vklju�evali v slovensko, evropsko in globalno skupnost

narodov in narodnosti na osnovi spoštovanja medjezikovnega in medkulturnega sporazumevanja.

Glavni cilj u�enja angleš�ine je doseganje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno

sporazumevanje, ki jo sestavljajo naslednja tri velika podro�ja

1. klju�ne kompetence za vseživljenjsko u�enje,

2. splošne zmožnosti in

3. medkulturna sporazumevalna zmožnost v angleš�ini.

Splošna zmožnost in medkulturna sporazumevalna jezikovna zmožnost v angleš�ini sta v tem

u�nem na�rtu opredeljeni v skladu s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom (The Common

European Framework of Reference for Languages, 2001), klju�ne kompetence pa v skladu s

priporo�ilom Evropskega parlamenta in sveta (2006).

Sledijo opisi vseh treh podro�ij in z njimi posebej izpostavljenimi cilji, ki so ozna�eni s puš�ico

2.1 Klju�ne kompetence za vseživljenjsko u�enje Pouk angleš�ine se naslanja na že razvite klju�ne kompetence u�encev, hkrati pa z razvijanjem

drugih razsežnosti spodbuja nadaljnji razvoj teh klju�nih kompetenc pri pouku angleš�ine.

Klju�ne kompetence za vseživljenjsko u�enje sestavljajo veš�ine, znanja, sposobnosti oz.

nadarjenosti, stališ�a in prepri�anja. Pomembni dejavniki pri vseh klju�nih kompetencah so

kriti�no mišljenje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje

odlo�itev, konstruktivno obvladovanje �ustev, odgovornost do znanja in ravnanja v družbi. Klju�ne

kompetence so potrebne za osebno izpolnitev in vseživljenjski razvoj, aktivno državljanstvo in

vklju�evanje v družbo ter zaposljivost.

8

V nadaljevanju so navedene klju�ne kompetence in opisani primeri vklju�evanja klju�nih

kompetenc v u�enje in pou�evanje angleš�ine. Dejavnosti so smiselno vpletajo v pouk angleš�ine

in druge dejavnosti v okviru u�enja angleš�ine.

2.1.1 Sporazumevanje v maternem jeziku U�enci v povezavi z materinš�ino razvijajo sporazumevalne zmožnosti v angleš�ini in premagujejo

jezikovne ovire:

• pri sporazumevanju (sprejemanju in tvorjenju besedil) v angleš�ini uporabljajo sporazumevalne

zmožnosti in strategije, ki so jih razvili v materinš�ini za razumevanje sporo�il drugih in za

prilagajanje svojih sporo�il glede na okoliš�ine.

• pri sporo�anju uporabljajo poznavanje na�el besedilnosti (zna�ilnosti besedilnih vrst itn.),

razvitih v materinš�ini.

• poznajo razli�ne na�ine sporazumevanja in jezik kot eno od sredstev sporazumevanja; pri

govornem sporo�anju in sporazumevanju uporabljajo ustrezne prvine nebesedne komunikacije.

• pri sprejemanju besedila (poslušanje in branje) v angleš�ini se lahko odzivajo tudi v

materinš�ini, ki jo uporabljajo pri jezikovno in/ali miselno zahtevnejših dejavnostih, ki

presegajo njihove jezikovne in sporo�anjske zmožnosti v angleš�ini

• s primerjanjem razlik in podobnosti med maternim jezikom in angleš�ino (besediš�e, tipi�ne

slovni�ne strukture, pravore�je, pravopis itn.) se ozaveš�ajo o delovanju sistemov obeh jezikov

in tako bolje razumejo jezikovni sistem materinš�ine.

2.1.2 Sporazumevanje v tujih jezikih Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v angleš�ini je eden od glavnih ciljev pouka angleš�ine.

Vendar so u�enci v svojem družbenem okolju poleg angleš�ine izpostavljeni številnim drugim

jezikom (tuji jeziki, jeziki okolja, uradni jeziki itn.), ki jih pridobivajo namerno ali nenamerno.

• u�enci pri u�enju drugih jezikov uporablja znanja, veš�ine in strategije, ki so jih pridobili pri

u�enju angleš�ine,

• u�enci pri sporazumevanju v drugih jezikih uporabljajo spretnosti in strategije, ki so jih razvili v

angleš�ini,

• u�enci pri u�enju angleš�ine uporabljajo spretnosti in strategije, ki so jih razvili z u�enjem

drugih jezikov.

9

U�enje angleš�ine spodbuja pri u�encih radovednost in zanimanje za sosedske, regionalne,

manjšinske, starodavne, znakovne in umetne jezike.

2.1.3 Matemati�na pismenost in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji U�enci pri pouku angleš�ine:

• poznajo in uporabljajo osnovne ra�unske operacije in znanja razli�nih oblik nebesednih

predstavitev podatkov (grafi, preglednice), osnovne statisti�ne postopke, mere in druge koli�ine,

spoznavajo cene in prera�unavajo vrednosti v razli�nih valutah, poznajo in uporabljajo osnovne

geometrijske pojme, razvijajo splošno prostorsko predstavljivost.

• uporabljajo zmožnost matemati�nega mišljenja – abstrahiranja in posploševanja, kriti�nega

mišljenja (razlikovanje med dejstvi in mnenji, utemeljevanje mnenj oz. tez), logi�no

strukturiranje in nizanje argumentov, tako pri sprejemanju kot pri tvorjenju besedil v angleš�ini

in pri spoznavanju posebnosti angleškega jezikovnega sistema.

• razvijajo in uporabljajo svoje spoznavne zmožnosti višje ravni, to je analize, sinteze, presojanja

in vrednotenja.

• uporabljajo znanja o živi in neživi naravi in znanja ter veš�ine s podro�je tehnologije

(upravljanje naprav; uporaba najosnovnejših znanstvenih metod).

• spremljajo in kriti�no premišljajo o razvoju znanosti in napredku tehnologije, predvsem z vidika

osebne in splošne varnosti ter eti�nih vprašanj.

2.1.4 Digitalna kompetenca U�enci pri pouku angleš�ine:

• kriti�no uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo za pridobivanje, vrednotenje,

shranjevanje informacij in za njihovo tvorjenje, predstavitev in izmenjavo ter za

sporazumevanje in sodelovanje v mrežah preko svetovnega spleta,

• poznajo in uporabljajo

- glavno programsko opremo npr. urejevalnik besedil itn., predstavitve itn. za pripravo

in prikaze celovitih informacij, npr. pisnih besedil, projektov ipd.,

- svetovni splet (iskanje, zbiranje in procesiranje elektronskih informacij, podatkov in

pojmov, razlikovanje med ne/relevantnim, subjektivnim/objektivnim,

resni�nim/virtualnim, sodelovanje v diskusijskih forumih in elektronskih u�ilnicah).

- elektronsko pošto in video konference ter druga komunikacijska orodja itn.

- posebno programsko opremo za u�enje angleš�ine.

• se zavedajo razlik med realnim in navideznim svetom.

10

• spoznajo možnosti tehnologije informacijske družbe (TID), ki podpirajo ustvarjalnost in

inovativnost ter vklju�evanje v družbo in z njeno pomo�jo razvijajo kriti�no mišljenje in

ustvarjalnost,

• prepoznajo in upoštevajo osnovno zanesljivost in veljavnost razli�nih informacij in se zavedajo,

da je pri interaktivni uporabi treba spoštovati eti�na na�ela,

• imajo pozitiven odnos do uporabe TID za samostojno in timsko delo, znajo varno in odgovorno

rabiti svetovni splet (spoštovanje zasebnosti in kulturnih razlik), ki ga želijo uporabljati

predvsem za širjenje svojih obzorij.

2.1.5 U�enje u�enja U�enci pri pouku angleš�ine:

• se zavedajo, da so soodgovorni za svoje u�enje in znanje in prevzemajo del odgovornosti zanj,

oblikujejo osebne cilje u�enja, spoznavajo in vrednotijo svoje dosežke ter si prizadevajo za

izboljšanje.

• spoznajo razli�ne metode u�enja oz. pridobivanja in ohranjanja znanj in spretnosti ter jih

nadgrajujejo.

• spoznavajo svoje izobraževalne možnosti.

• znajo se u�inkovito organizirati in na�rtovati u�enje in razvijati sposobnost koncentracije ter

vztrajnosti.

• kriti�no razmišljajo o predmetu, u�ni snovi, o namenih u�enja in o lastnem procesu u�enja.

• razvijejo vrednote in stališ�a, ki podpirajo u�enje: samomotivacija, samozaupanje, sprejemanje

potrebe po stalnem u�enju itn.

2.1.6 Medosebna, medkulturna, družbena in državljanska kompetenca U�enci pri pouku angleš�ine:

• poznajo pojme kot posameznik, skupina, družba in kultura.

• razumejo pravila ravnanja v razli�nih družbah in druge medkulturne razsežnosti.

• vedo, kako ohraniti zdravje, higieno in kako se zdravo prehranjevati.

• spoznavajo svoje ob�utke in �ustva, pokažejo zanimanje za druge in spoštovanje do drugih, se

izogibajo stereotipom in predsodkom, so pripravljeni sprejemati kompromise, imajo osebno

integriteto in spoštujejo integriteto drugih ter so primerno asertivni.

• so zmožni in pripravljeni za konstruktivno sporazumevanje v razli�nih družbenih situacijah,

kvalitetno medosebno komunikacijo in obvladovanje nesoglasij, konstruktivno izražanje svojih

frustracij in razvijanje (samo)zaupanja in empatije.

11

• se zavedajo svoje nacionalne identitete in jo razumejo ter oblikujejo zavest o sebi kot

posamezniku in kot pripadniku skupnosti (družbene, nacionalne in etni�ne) v interakciji z

drugimi v Evropi in svetu in ob tem razvijajo in krepijo lastne kulturne vrednote.

• poznajo osnove pojmov, kot so demokracija, državljanstvo, najpomembnejše dogodke, osebe in

drugo, kar je v preteklosti sooblikovalo nacionalno, evropsko in svetovno zgodovino in sedanjo

situacijo.

• so zmožni in pripravljeni sodelovati v aktivnostih svoje skupnosti, razvijati �ut pripadnosti

svoji lokalni, nacionalni in evropski skupnosti.

• poznajo in spoštujejo razlike v vrednostnih sistemih razli�nih skupin, npr. nacionalnih, verskih.

• kriti�no sprejemajo informacije, npr. iz medijev.

2.1.7 Podjetnost in samoiniciativnost U�enci pri pouku angleš�ine

• poznajo razli�ne možnosti in priložnosti in prepoznajo tiste, ki so primerne za njihove osebne in

izobraževalne dejavnosti.

• razvijajo spretnosti na�rtovanja, organiziranja, raz�lenjevanja, sporo�anja, izvajanja,

vrednotenja, beleženja in sodelovanja v timu in pozitiven odnos do tega.

• prepoznajo svoja mo�na in šibka podro�ja, dajejo pobude, se pozitivno odzivajo na spremembe

in so sposobni oceniti tveganje.

• krepijo svojo radovednost, željo in potrebo po novem znanju.

2.1.8 Kulturna zavest in izražanje U�enci pri pouku angleš�ine

• poznajo najpomembnejše kulturne dosežke z razli�nih podro�ij kulture: glasbe, likovne in

gledališke umetnosti, plesa, filma, dediš�ine in književnosti, vklju�no s pop kulturo.

• se zavedajo evropske in svetovne kulturne dediš�ine in kulturne ter jezikovne raznolikosti

Evrope.

• cenijo umetniška dela in kulturne dogodke.

• so odprti za razli�nosti kulturnega izražanja in pripravljeni razvijati svoje estetske sposobnosti.

• razvijajo ustvarjalnost, potrebo po izražanju in ob�utek za estetske vrednote.

� CILJ: U�enci pri pouku angleš�ine pridobivajo in nadgrajujejo kompetence

vseživljenjskega u�enja.

12

2.2 Splošne zmožnosti Med splošne zmožnosti sodijo:

• splošna znanja oz. vedenja (deklarativno znanje) o svetu, ki izhaja iz u�en�evih izkušenj,

u�enja ali drugih virov (tudi t.i. vsebinsko znanje) in u�en�evo poznavanje sveta (npr. o krajih,

naravi, procesih, organizacijah, osebah, itn.) in vrste bitnosti (npr. konkretno/abstraktno,

živo/neživo, in njihovih lastnosti in razmerij: prostorska in �asovna, asociativna, analiti�na,

logi�na, vzrok/posledica-u�inek). Ta znanja pridobimo z izkušnjo, z izobraževanjem ali iz

razli�nih virov.

• znanje o družbenokulturnih zna�ilnostih razli�nih kultur in zavedanje o medkulturnih razlikah,

medkulturne veš�ine in spretnosti oz. veš�ine: prakti�ne, družbene, življenjske, poklicne in

prosto�asne.

• vrednote, stališ�a, motivacija, kognitivni stili in osebnost.

• zmožnost u�enja in u�ne strategije

� CILJ: U�enci pridobivajo in nadgrajujejo svoja splošna znanja, razvijajo splošne

medkulturne veš�ine, vrednote, motivacijo in svoje osebnostne lastnosti.

2.3 Medkulturna sporazumevalna zmožnost v angleš�ini

Znanje jezika je sestavljen pojem in v tem dokumentu ga opredeljujemo kot medkulturno

sporazumevalno zmožnost v angleš�ini, ki je sestavljena iz

• jezikovnih zmožnosti (leksikalna, oblikoslovna, skladenjska, semanti�na, glasoslovna,

pravopisna in pravore�na sestavina ter druge razsežnosti jezikovnega sistema.

� CILJ: u�enci spoznavajo jezikovni sistem angleš�ine in razvijajo zmožnost uporabe

jezikovnih znanj za razumevanje pomena sporo�il oz. besedil in za tvorjenje novih

sporo�il oz. besedil

• sociolingvisti�nih zmožnosti (družbeno-kulturne in medkulturne okoliš�ine jezikovne rabe, to je

poznavanje družbenih dogovorov, npr. o vljudnosti, norme v zvezi s starostjo, spolom,

družbenimi skupinami).

� CILJ: u�enci spoznavajo družbenojezikovna in družbeno-kulturna pravila, norme in

navade in se ozaveš�ajo o pomenu teh znanj ter razvijajo strategije za ustrezno

sporazumevanje, interpretacijo in rabo sporo�il glede na ta pravila

13

• pragmati�nih zmožnosti (ustrezna raba jezikovnih virov, ki vklju�uje tudi vsebinsko natan�nost

in teko�nost govora, razvijanje teme, prožnost in prilagodljivost govorcev, govorne menjave;

razumevanje in strukturiranje besedila

� CILJ: u�enci spoznavajo osnovne lastnosti besedil in razumejo pravila ustrezne tvorbe

pisnih in govornih besedil ter sporazumevanja. Na osnovi teh znanj besedila pri

sprejemanju ustrezno interpretirajo, pri tvorjenju besedil pa pravila upoštevajo.

2.4 Splošna in posebna znanja in zmožnosti Metodologija izdelave u�nega na�rta predvideva delitev znanj na splošna in posebna znanja.

Splošna znanja in zmožnosti pri pouku angleš�ine so opredeljena kot znanja, ki jih mora u�enec

pridobiti za uspešen zaklju�ek izobraževanja v dolo�enem vzgojno-izobraževalnem obdobju ali ob

koncu osnovnošolskega izobraževanja. Namenjena so vsem u�encem, zato jih je treba obvezno

vklju�iti v pouk. Sestavljena so iz splošnih in sporazumevalnih zmožnosti ter klju�nih kompetenc,

ki so opisane v 2. in 3. poglavju.

Posebna znanja so namenjena poglabljanju in razširjanju medkulturne sporazumevalne zmožnosti

v angleš�ini, ter posameznih klju�nih kompetenc. Posebna znanja na�rtuje u�itelj v skladu s

potrebami pouka in glede na zna�ilnosti in interese u�encev. Opredelitev le-teh pa je možna le,

kadar so vsebine in cilji natan�no opisani in podrobno opredeljeni.

V tem u�nem na�rtu je stopnja doseganja splošnih in posebnih znanj razvidna iz lestvic v 4. poglavju (Pri�akovani dosežki). Delež splošnih in posebnih znanj naj bi bil 70:30 (70 odstotkov splošnih znanj in 30 odstotokov

posebnih znanj).

Na osnovi tega u�nega na�rta u�itelji angleš�ine pripravijo svoj program pouka in pri tem

upoštevajo še zna�ilnosti u�encev, šole in širšega okolja.

3. CILJI IN VSEBINE

Znanja in zmožnosti, ki omogo�ajo u�inkovito sporazumevanje, so navedena v opredelitvi splošne

zmožnosti in zlasti medkulturne sporazumevalne jezikovne zmožnosti v angleš�ini. Ta znanja so

hkrati cilj in vsebina u�enja angleš�ine. V nadaljevanju so podrobneje opisane predvsem sestavine

14

medkulturne sporazumevalne jezikovne zmožnosti v angleš�ini.

3.1 Razvijanje jezikovnih zmožnosti (sprejemanja, tvorjenja in posredovanja besedil) v angleš�ini Cilji:

• poslušanje in slušno razumevanje:u�enci razumejo besedna sporo�ila v angleš�ini in nebesedne

slušne prvine sporazumevanja

• govorno sporazumevanje: u�enci se govorno sporazumevajo v ustrezni pogovorni angleš�ini

• govorno sporo�anje: u�enci govorno sporo�ajo v angleš�ini

• branje in bralno razumevanje: u�enci razumejo pisna besedila v angleš�ini

• pisanje, pisno sporazumevanje in pisno sporo�anje: u�enci zapisujejo, pisno sporo�ajo in se

pisno sporazumevajo v ustrezni pisni angleš�ini

• posredovanje ali mediacija: u�enci govorno in/ali pisno posredujejo iz angleš�ine v slovenš�ino in obratno v okoliš�inah, ko se osebe iz razli�nih razlogov ne morejo neposredno sporazumevati

Zgoraj našteti cilji niso zapisani po vrstnem redu pomembnosti, saj so prepleteni, soodvisni in se

najve�krat razvijajo integrirano. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni cilji in vsebine,

predvideni za posamezno vzgojno izobraževalno obdobje. Razdeljeni so glede na posamezno

jezikovno zmožnost.

3.1.1 Poslušanje in slušno razumevanje

II. obdobje III. obdobje U�enci Kot v II. triletju, poleg tega pa u�enci še:

• poslušajo preprosta, kratka besedila, najprej z bogato nebesedno podporo, ki se postopoma zmanjšuje; poslušajo in gledajo, npr. video posnetke

• poslušajo manj predvidljiva besedila v polavtenti�nih okoliš�inah, poslušajo in gledajo video posnetke

• razvijajo osnovne strategije poslušanja in slušnega razumevanja in sporazumevalne strategije

• razvijajo širši nabor strategij poslušanja in u�nih strategij in sporazumevalnih strategij

Jezikovna zmožnost

• spoznavajo preproste, pogosto rabljene jezikovne strukture in besediš�e ter njihov pomen in rabo v sobesedilu

• spoznavajo kompleksnejše, pogosto rabljene jezikovne strukture in širši nabor besediš�a ter njihov pomen in rabo v sobesedilu

• spoznavajo pomen osnovnih sporazumevalnih

funkcij (npr. vprašanja, pozdravi)

spoznavajo pomen in rabo osnovnih sporazumevalnih funkcij in vzorcev socialne interakcije

Pragmati�na zmožnost

• spoznavajo osnovne lastnosti krajših in preprostih besedil (npr. enogovorna in ve�govorna besedila)

• spoznavajo osnovne prvine zgradbe razli�nih besedil glede na njihovo vlogo (npr. pripovedna besedila), prepoznavajo govorne

15

menjave, razvoj teme in logi�no sosledje, stopnjo »formalnosti« besedila, sporo�evalni namen

• spoznavajo najosnovnejše prvine nebesedne podpore govoru (pri poslušanju in gledanju)

• spoznavajo in interpretirajo osnovne prvine nebesedne podpore govoru (pri poslušanju in gledanju)

Sociolingvisti�na/družbeno-kulturna zmožnost

• spoznavajo najosnovnejše jezikovne ozna�evalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja); nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravi�ilo)

• spoznavajo osnovne jezikovne ozna�evalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja);

• spoznavajo nekatere vljudnostne dogovore in prepoznavajo o�itne oblike nevljudnosti, ki so odraz medkulturnih razlik,

• prepoznavajo najo�itnejše razlike v registrih in v nare�jih;

• spoznavajo ljudsko modrost (pregovore…)

Medkulturna ozaveš�enost

• se ozaveš�ajo o nekaterih najosnovnejših medkulturnih podobnostih in razlikah (skozi pesmi, izštevanke, igre, pravljice itn. )

• v osnovi razvijajo svojo medkulturno ob�utljivost

• spoznavajo medkulturne podobnosti in razlike – skozi tradicionalno in kasneje sodobno kulturo ciljnih in drugih, zlasti evropskih kultur

• razvijajo svojo medkulturno ob�utljivost in zmožnost prepoznavanja in uporabe razli�nih strategij pri stikih s pripadniki drugih kultur

Didakti�no priporo�ilo • II. triletje: U�enci uporabljajo za dejavnosti poslušanja slovenš�ino, nebesedni odziv ali kratek besedni

odziv v angleš�ini • III. triletje: U�enci za dejavnosti poslušanja uporabljajo nebesedni odziv, v besednem odzivu pa

slovenš�ino in angleš�ino

3.1.2 Branje in bralno razumevanje

II. obdobje III. obdobje U�enci Kot v II. triletju, poleg tega pa u�enci še:

• pregledujejo in berejo kratka neumetnostna in tudi umetnostna (književna) besedila, sprva preprosta, z obilo nejezikovne podpore, (npr. stripi), kasneje daljša in z manj podpore.

• berejo krajša in daljša ter zmerno kompleksnejša neumetnostna in tudi umetnostna (književna) besedila z manj nebesedne podpore, primerna starosti in interesom u�encem ter njihovemu jezikovnemu znanju; nabor besedilnih vrst je širši.

• razvijajo osnovne bralne in u�ne strategije • razvijajo razširjen nabor bralnih in u�nih strategij

• spoznavajo osnovno, pogosto rabljeno besediš�e in preproste jezikovne strukture ter pomene v sobesedilu.

• spoznavajo pogosto rabljeno besediš�e in jezikovne strukture, njihov pomen in rabo v sobesedilu.

Jezikovna zmožnost • spoznavajo osnovna razmerja med glasovi in

�rkami (izgovorom in zapisom). • spoznavajo razmerja med glasovi in �rkami

(izgovorom in zapisom).

Pragmati�na zmožnost

• spoznavajo nekatere osnovne lastnosti izbranih pisnih besedil (npr. razglednica) in jih upoštevajo pri tvorjenju besedil.

• spoznavajo najosnovnejša sredstva medpovednega povezovanja (npr. zaimke).

• spoznavajo osnovne lastnosti izbranih pisnih besedil (npr. zgradba in oblika) in jih upoštevajo pri tvorjenju besedil.

• spoznavajo osnovna sredstva medpovednega povezovanja.

16

Sociolingvisti�na/družbeno-kulturna zmožnost

• spoznavajo najosnovnejše jezikovne ozna�evalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja)

• spoznavajo nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravi�ilo)

• spoznavajo osnovne jezikovne ozna�evalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja).

• spoznavajo nekatere vljudnostne dogovore in prepoznavajo o�itne oblike nevljudnosti, ki so odraz medkulturnih razlik.

• prepoznavajo najo�itnejše razlike v registrih in nare�jih.

• spoznavajo ljudsko modrost (pregovore…). • se ozaveš�ajo o nekaterih najosnovnejših

medkulturnih podobnostih in razlikah (skozi pesmi, izštevanke, igre, pravljice).

• razvijajo svojo medkulturno ob�utljivost in ozaveš�enost.

• spoznavajo medkulturne podobnosti in razlike – skozi tradicionalno in kasneje sodobno kulturo ciljnih in drugih, zlasti evropskih kultur.

• razvijajo svojo medkulturno ob�utljivost in zmožnost prepoznavanja in uporabe razli�nih strategij pri stikih s pripadniki drugih kultur. Medkulturna

ozaveš�enost • spoznavajo medkulturne podobnosti in

razlike na primerih izvirnih besedil (npr. pesmi) in nekatere zna�ilnosti tradicionalne in sodobne kulture dežel ciljnega jezika in drugih, zlasti evropskih kultur.

• spoznavajo kulture ciljnega jezika in druge kulture ter vzpostavljajo povezave med njimi ter doma�o kulturo (primerjajo, analizirajo itn.).

• razumejo razlike in posebnosti branja v medkulturnem položaju

Didakti�no priporo�ilo: • II. obdobje: U�enci uporabljajo za bralne dejavnosti slovenš�ino, nebesedni ali kratek besedni odziv v

angleš�ini. • III. obdobje: U�enci za bralne dejavnosti uporabljajo nebesedni in kratek besedni odziv v angleš�ini in/ali

v slovenš�ini.

3.1.3 Govor in govorno sporo�anje ter sporazumevanje

II. obdobje III. obdobje U�enci Kot v II. triletju, poleg tega pa u�enci še:

• se govorno sporazumevajo medosebno in s pomo�jo tehnologije (telefon, internetni telefon, video konference…) oz. simulirajo te dejavnosti.

• tvorijo kratka govorna besedila, npr. poimenujejo, povedo sezname, medosebne dialoge, kratko se odzovejo na slišano oz. prebrano, govorijo ali pojejo primerna izvirna avtenti�na besedila v angleš�ini (npr. pesmi, izštevanke itn.).

• govorno sporo�ajo, opisujejo, predstavljajo stvari, izdelke, osebe itn.

• razvijajo osnovne u�ne strategije, primerne starosti in jezikovnemu znanju u�encev.

• razvijajo in uporabljajo osnovne u�ne strategije.

• razvijajo in uporabljajo najosnovnejše sporazumevalne strategije.

• razvijajo in uporabljajo osnovne sporazumevalne strategije.

• uporabljajo ožji nabor osnovnih jezikovnih struktur

• uporabljajo širši nabor osnovnih jezikovnih struktur in kompleksnejše strukture.

• uporabljajo pogosto rabljeno, omejeno besediš�e s podro�ij, primernih in zanimivih za u�ence.

• uporabljajo nekoliko širše, pogosto rabljeno, a razmeroma, dokaj omejeno, besediš�e s podro�ij, primernih in zanimivih za u�ence.

Jezikovna zmožnost

• razvijajo najosnovnejše veš�ine razumljive in pomensko ustrezne izgovorjave in intonacije.

• razvijajo veš�ine razumljive in pomensko ustrezne izgovorjave in intonacije.

17

• spoznavajo in uporabljajo osnovne funkcije (npr. iskanje podatkov, izražanje mnenj, pozdravi) in vzorcev socialne interakcije.

• spoznavajo in uporabljajo širši nabor funkcij in vzorcev socialne interakcije.

• spoznavajo osnovne zna�ilnosti ustreznega

govora glede na sogovornika in namen.

• spoznavajo osnovne zna�ilnosti ustreznega govora glede na sogovornika in druge okoliš�ine.

• prilagajajo govor glede na situacijo, sogovornike in namen.

• razvijajo svoj govor v teko�nosti in propozicijski natan�nosti.

• spoznavajo pomen nebesedne podpore in uporabljajo osnovno nebesedno podporo v govoru (npr. mimika, kretnje).

• spoznavajo širši nabor nebesedne podpore v (po)govoru in ga uporabljajo v govoru.

• spoznavajo osnovne zna�ilnosti nekaterih besedilnih vrst (npr. pripoved, opis) in jih uporabljajo pri tvorjenju besedil.

Pragmati�na zmožnost

• spoznavajo osnovne lastnosti krajših in preprostih besedil (npr. enogovorna: ve�govorna besedila)

• spoznavajo in uporabljajo osnovne prvine zgradbe razli�nih besedil glede na njihovo vlogo (npr. pripovedna besedila), govorne menjave, razvoj teme in logi�no sosledje, stopnjo »formalnosti« besedila, sporo�evalni namen itn.

Sociolingvisti�na/družbeno-kulturna zmožnost

• v govoru uporabljajo najosnovnejše jezikovne ozna�evalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja) in nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravi�ilo).

• uporabljajo osnovne jezikovne ozna�evalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja).

• uporabljajo nekatere vljudnostne dogovore in se izogibajo najo�itnejšim oblikam nevljudnosti, ki so tudi odraz medkulturnih razlik.

• upoštevajo razlike v registrih (nevtralen in neformalen).

• uporabljajo posamezne prvine ljudske modrosti (pregovore itn.).

• ozaveš�ajo se o osnovnih medkulturnih zna�ilnostih pri govorjenju v angleš�ini (podobnosti s slovenskimi in razlike med njimi)

• v govoru, zlasti sporazumevanju, upoštevajo osnovne medkulturne razlike in prilagajajo svoje ravnanje in govor.

• uporabljajo najosnovnejše strategije pri stikih s pripadniki drugih kultur.

Medkulturna ozaveš�enost

• ustrezno ravnajo v primerih medkulturnih nesporazumov.

• presegajo stereotipe.

3.1.4 Pisanje in pisno sporo�anje ter sporazumevanje

II. obdobje III. obdobje U�enci Kot v II. triletju, poleg tega pa u�enci še:

• tvorijo krajša pisna besedila o njim najbližjih temah (npr. dom, šola, hrana itn.).

• tvorijo krajša in daljša ter zmerno kompleksnejša pisna besedila v realisti�nih okoliš�inah o njim znanih in bližnjih temah in idejah.

• tvorijo pisna besedila in se z njimi sporazumevajo (dopisi: elektronska sporo�ila, pisma, forumi itn.).

18

• razvijajo osnovne strategije tvorjenja pisnega besedila, npr. pisanje osnutka, pisanje �istopisa, preverjanje besedila in se ozaveš�ajo o napakah kot delu u�nega procesa

• uporabljajo postopke procesnega pisanja (na�rtovanje pisanja, pisanje v fazah, urejanje besedil in druge strategije tvorjenja pisnega besedila.

• uporabljajo pogosto rabljeno, omejeno besediš�e v povezavi s temami, ki zanimajo u�ence.

• uporabljajo razmeroma pogosto rabljeno, dokaj omejeno, a nekoliko širše besediš�e s podro�ij, primernih in zanimivih za u�ence.

• uporabljajo osnovne jezikovne strukture in vezniška sredstva ter besedni red v enostav�nih povedih.

• uporabljajo jezikovne strukture in z njimi tvorijo enostav�ne povedi in jih nato povezujejo v kompleksnejše in ob tem spoznavajo pravila besednega reda v angleš�ini.

Jezikovna zmožnost

• spoznavajo osnovna na�ela za zapisovanje v angleš�ini in razmerja med glasovi in zapisom.

• spoznavajo in uporabljajo osnovna pravila pravilnega zapisovanja zelo znanih besed (tudi za�etnica, lo�ila).

• spoznavajo na�ela za zapisovanje v angleš�ini in razmerja med glasovi in zapisom.

• spoznavajo in uporabljajo pravila pravilnega zapisovanja znanih besed.

• uporabljajo najosnovnejša sredstva medpovednega navezovanja (npr. zaimke).

• uporabljajo osnovna sredstva medpovednega navezovanja.

• uporabljajo osnovna pravila tvorjenja besedila – razvoj teme, logi�ni vrstni red. Pragmati�na

zmožnost • pri tvorjenju besedil upoštevajo nekatere osnovne lastnosti (zgradba in oblika) posameznih preprostih besedilnih vrst (npr. razglednica).

• pri tvorjenju besedil upoštevajo osnovne lastnosti izbranega širšega nabora besedilnih vrst (zgradba in oblika).

Sociolingvisti�na/družbeno-kulturna zmožnost

• v pisanju uporabljajo najosnovnejše jezikovne ozna�evalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja) in nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravi�ilo).

• pri tvorjenju pisnih besedil, posebej v pisnem sporazumevanju, uporabljajo osnovne jezikovne ozna�evalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja).

• uporabljajo nekatere vljudnostne dogovore in se izogibajo najo�itnejšim oblikam nevljudnosti, ki so lahko odraz medkulturnih razlik.

• upoštevajo osnovne razlike v registrih (nevtralen: neformalen).

• uporabljajo posamezne elemente ljudske modrosti (pregovore…).

Medkulturna ozaveš�enost

• ozaveš�ajo se o osnovnih medkulturnih zna�ilnostih pri tvorjenju pisnih besedil v angleš�ini (podobnosti in razlike s slovenskimi)

• pri tvorjenju pisnih besedil, zlasti sporazumevanju, upoštevajo osnovne medkulturne razlike in prilagajajo svoje pisanje ter presegajo stereotipe

• uporabljajo medkulturno pogojene posebnosti pisnega sporo�anja (npr. odstavki)

3.1.5 Posredovanje ali mediacija

II. obdobje III. obdobje U�enci Kot v II. triletju, poleg tega pa u�enci še:

• v materinš�ini govorno posredujejo bistvo preprostega angleškega besedila, ki je bogato podprto z nebesedilnimi prvinami

• v materinš�ini govorno in pisno posredujejo bistvo pisnega ali govornega angleškega besedila ter oznak v okviru

19

(npr. risanke) in pomen preprostih slikovnih oznak.

svojih zmožnosti sprejemanja v angleš�ini. • v angleš�ini govorno ali pisno posredujejo

bistvo besedil in pomen oznak v okviru svojih zmožnosti govornega in pisnega sporo�anja.

3.2 Teme V tem poglavju so navedena tematska podro�ja, ki so osnova za dejavnosti, s katerimi u�enci

razvijajo svoje jezikovno znanje in zmožnosti, stališ�a, vrednote ipd., vendar poudarek ni na

poznavanju ali posredovanju vsebine. Teme so predvsem z dveh podro�ij: osebno in izobraževalno,

proti koncu osnovne šole pa se v nekaterih vidikih pridružita še javno in zaposlitveno podro�je

(vir: CEFR1 2001: 45 - 50).

Teme izbira u�itelj po dolo�enih na�elih glede na ustreznost posamezne teme, �ustveni in

kognitivni razvoj u�encev itn., pri izboru pa sodelujejo tudi u�enci glede na svoje potrebe in

interese, zlasti v izbirnem delu kurikula (posebna znanja). Teme, ki jih obravnavamo pri pouku,

niso zaklju�ene z enkratno obravnavo v enem �asovnem obdobju oziroma enem razredu. Ves �as

pouka angleš�ine v osnovni šoli se vra�amo k temam, ki so se predhodno že obravnavale, a je

obravnava vsaki� širša, bolj poglobljena ter v povezavi s kompleksnejšimi jezikovnimi sredstvi in

širšim naborom besediš�a.

Teme so dobra osnova za navezovanje pouka angleš�ine na druge predmete (Glej poglavje

Medpredmetne povezave). Teme, ob katerih u�enec razvija splošne, sporazumevalne, medkulturne

in druge zmožnosti, vrednote in stališ�a, so:

Jaz predstavitev sebe, videza, zna�aja, svojih interesov in konji�kov, izkušenj, na�rtov

Moj dom prostor, družina, dejavnosti, odnosi Moja šola šola, u�enje, dejavnosti, na�rti, poklici Moj svet prijatelji, vzorniki, zabava, problemi, odnosi, sodobni mediji Moje okolje ulica, vas, mesto, prebivalci, dejavnosti/storitve, živali,

rastline, naravni pojavi Moja država (tudi sosedske in druge države)

prebivalci in jeziki; moji sosedje; geografske, zgodovinske, kulturne, etnografske zna�ilnosti

1 Common European Framework of Reference for Languages: Learning, Teaching, Assessment. Svet Evrope in Cambridge University Press, 2001, http://www.coe.int/t/dg4/linguistic/Source/Framework_EN.pdf, 5. 10. 2007

20

Teme, s katerimi uvajamo medkulturno dimenzijo pri pouku tujega/drugega jezika in s pomo�jo

katerih primerjamo stvarnost v razli�nih kulturnih okoljih, so:

Vsakdanje življenje hrana, pija�a, praznovanja, delo in prosti �as Družbeno/kulturno/naravno okolje

šola, življenje v mestu in na deželi, geografske in druge zna�ilnosti, varovanje okolja, prazniki, globalizacija

Družbeni dogovori pozdravljanje, naslavljanje, obnašanje ob dolo�enih priložnostih, navade in obi�aji

Družbene vrednote medosebni odnosi, družina, kulturna dediš�ina, primerjava vrednot lastnega naroda s tujimi

4. PRI�AKOVANI DOSEŽKI Vrednotenje in ocenjevanje tujejezikovnega znanja in jezikovnih zmožnosti je vse prej kot lahka

naloga, s katero se u�itelj sre�uje vsakodnevno. Dobra praksa jezikovnega preverjanja in

ocenjevanja je pokazala, da morajo biti procesi u�enja, pou�evanja in vrednotenja/ocenjevanja med

sabo dobro usklajeni, in da mora poznavanje enega voditi v na�rtovanje in izvajanje drugega.

Tujejezikovno u�enje in pou�evanje poteka že nekaj desetletij v skladu z odkritji uporabnega in

spoznavnega jezikoslovja in iz njih izpeljanimi priporo�ili komunikacijskega pristopa, ki v

ospredje postavlja sporazumevanje kot najpomembnejši dosežek tujejezikovnega pouka.

Poznavanje jezikovnega sistema je sicer potreben pogoj, vendar nikakor zadosten za uspešno

komunikacijo. Tako se tudi vrednotenje in ocenjevanje znanja tujega jezika naslanjata na takšne

vrste nalog in dejavnosti, ki merijo uspešnost sporazumevanja oziroma tisto, kaj je u�enec v

dolo�enem tujem jeziku dejansko zmožen udejanjiti, in stopnjo uspešnosti pri tem.

V tem u�nem na�rtu smo se pri oblikovanju u�nih dosežkov naslonili na Skupni evropski jezikovni

okvir za u�enje, pou�evanje in vrednotenje/ocenjevanje jezikov, ki je do danega trenutka

najobsežnejše in najcelovitejše priporo�ilo za delovanje s podro�ja u�enja in pou�evanja tujih

jezikov. Poleg opisa sporazumevalnih zmožnosti (kaj?), ki jih mora u�enec jezika usvojiti, da lahko

uspešno in ustrezno deluje v dolo�enem jezikovnem in kulturnem okolju, nam ta priporo�ila

predstavljajo tudi jezikovne ravni (kako dobro?), ki kažejo napredek v jezikovnem znanju in

zmožnostih posameznika. Dolo�anje ravni je dolgotrajen in zahteven proces, zato je objektivno

dolo�anje ravni u�enca mogo�e le pod naslednjimi pogoji:

21

• Upošteva se ve� u�en�evih izdelkov v daljšem �asovnem obdobju.

• U�en�evo znanje se vrednoti in ocenjuje na podlagi raznolikih nalog in tem.

• U�en�evo znanje se preveri v vseh štirih jezikovnih zmožnostih (branju, poslušanju, pisanju in

govoru).

• U�enec svoje dosežke vrednoti s pomo�jo samorefleksije in samovrednotenja ves �as

pedagoškega procesa in dejavno sodeluje pri postavljanju in uresni�evanju ciljev ter dolo�anju

in uporabi kriterijev vrednotenja/ocenjevanja (na primer Evropski jezikovni listovnik).

• U�enec je seznanjen s kriteriji in pri pouku vklju�en v proces oblikovanja kriterijev

vrednotenja/ocenjevanja pred za�etkom u�nega procesa.

• U�enec je seznanjen s cilji tujejezikovnega pouka na za�etku šolskega leta.

Na naslednjih straneh so predstavljene lestvice za posamezno jezikovno zmožnost (branje,

poslušanje, pisanje in govor). Sestavljene so tako, da je iz njih razviden pri�akovan napredek

u�encev. Kljub temu, da se opisniki od ravni do ravni nadgrajujejo in kot takšni prikazujejo

jezikovni napredek, to ne pomeni, da se vsak element v vsaki ravni ponovi. Povedano druga�e,

opisniki selektivno opisujejo doseženo raven in sicer tiste zna�ilnosti, elemente itn, ki so za

dolo�eno raven najbolj pomembni oziroma novi.

Treba se je zavedati dejstva, da vsi u�enci ne napredujejo enako hitro in tudi ne enako hitro in

uspešno glede na posamezno jezikovno zmožnost, npr. pri pisanju enako hitro in uspešno kot pri

branju. Zato opisniki opisujejo pri�akovano povpre�no znanje ve�ine u�encev ob koncu vsakega

vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki ga razvijejo v vseh treh letih u�enja.

Lestvicam bodo dodani zgledi besedil, nalog, dejavnosti itn. za dolo�eno raven, ki pa nikakor ne

morejo pokriti široke palete možnih vrst nalog in dejavnosti, ki lahko služijo preverjanju

jezikovnih zmožnosti u�enca. Pri dolo�anju ravni ne smemo pozabiti, da na uspešnost reševanja

posamezne naloge oziroma dejavnosti vpliva ve� dejavnikov, ki so med sabo prepleteni in le v

medsebojni soodvisnosti dajejo celovito podobo dosežene ravni. Naj jih nekaj naštejemo: jasnost,

dolžina in zapletenost navodil in posameznih nalog, lastnosti vnosnega besedila (tema,

konkretnost/abstraktnost vsebine, vezljivost besedila, jasna/zapletena strukturiranost besedila,

dolžina besedila, lažje/težje oz. pogosto/redko rabljeno besediš�e, težavnost in poznavanje

jezikovnih struktur itn.), vrste nalog (odprti oziroma zaprti tipi nalog, zapletenost izdelka), hitrost

(branja, govorjenja, poslušanja), u�en�eve napisovalne spretnosti, vrsta in koli�ina podpore

22

(vnaprej podana razlaga zahtevnejšega besediš�a, u�iteljeva ali druga podpora med reševanjem,

raba slovarja itn.), itn.

Lestvice na naslednjih straneh se uporabljajo kot eno od vodil pri na�rtovanju pouka in u�enja,

samovrednotenju znanja, vrednotenju znanja (pripravi preizkusov znanja, kriterijev), oblikovanju

povratne informacije itn.

23

4.1 Slušno razumevanje

Ob zaklju�ku II. obdobja u�enec Ob zaklju�ku III. obdobja u�enec Predvidena raven glede na SEJO: A1/A2 Predvidena raven glede na SEJO: A2/B1 � posluša in razume govorjena besedila, ki so bodisi posneta, posredovana

preko medijev ali posredovana v medsebojni komunikaciji v živo. 1 � posluša in razume govorjena besedila, ki so bodisi posneta, posredovana preko medijev ali

posredovana v medsebojni komunikaciji v živo. 2 � razume govorjena besedila z naslednjimi lastnostmi:

- so kratka, prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana - število govorcev je omejeno in njihove vloge so popolnoma jasne - besedila so govorjena v standardnih razli�icah govorjene angleš�ine,

govor je prilagojen, umetno po�asen in razlo�en - navezujejo se na u�encu znane in razumljive teme na njegovem

osebnem in družbenem podro�ju. - imajo konkretno vsebino - vsebujejo konkretno, pogosto rabljeno besediš�e - vsebujejo enostavne slovni�ne strukture

� razume govorjena besedila z naslednjimi lastnostmi: - krajša delno prilagojena in delno poenostavljena govorjena besedila, ki so ve�inoma

jasno strukturirana. - število govorcev je lahko ve�je, vendar so njihove vloge jasno opredeljene - besedila so govorjena v standardnih razli�icah angleš�ine, s posameznimi rahlimi

nare�nimi zna�ilnostmi oziroma zna�ilnostmi tujih govorcev angleš�ine, govor je prilagojen, zmerno hiter in dokaj razlo�en.

- se navezujejo na u�encu znane in razumljive teme na njegovem osebnem, družbenem in izobraževalnem podro�ju.

- imajo ve�inoma konkretno in redko abstraktno vsebino - besediš�e je ve�inoma konkretno, razmeroma pogosto rabljeno, a z zelo omejenimi

stalnimi frazami (idiomi) - besedila vsebujejo širši nabor slovni�nih struktur

� razume govorjena besedila s pomo�jo nebesedne podpore (npr. interpretacija govorice telesa, mimika, okoliš�ine, slika; ponovitev, prevod itn.)

� dokaj spretno izkoriš�a ve�ino elementov nebesedne podpore in tako hitreje in bolje razume govorjena besedila

� izluš�i glavno misel (temo) besedila in glavne poudarke preprostega pogovora

� izluš�i glavno misel besedila in glavne poudarke pogovora

� razume nekaj pomembnih podatkov/podrobnosti v govorjenih informativnih besedilih

� razume podatke/podrobnosti v govorjenih besedilih iz razli�nih virov in razli�ne tematike

� ugotovi jasno izraženo razpoloženje govorcev � razume neposredno izražena stališ�a in namen govorcev � prepozna pomen posameznih besed v besedilu z znano tematiko s pomo�jo

opore � razume pomen posameznih neznanih besed v besedilu s predvidljivo tematiko

� prepozna �asovno zaporedje dogodkov, ki je jasno in nedvoumno nakazana

� prepozna �asovno zaporedje dogodkov v mestoma tudi bolj zapletenih besedilih

� � 1 KRATKE, (ZELO) ENOSTAVNE, PRILAGOJENE in PO�ASI TER RAZLO�NO GOVORJENE basni, dialogi, dramska besedila, filmi, izštevanke, razlage in navodila za razredne in druge dejavnosti, obvestila, opisi dogajanj, oseb, živali, stvari, prostora, kraja, dežele, pesmi (poezija)/pesmi (petje), poro�ila, pravila, pravljice, programi prireditev, razglasi, recepti, reklamna sporo�ila, risanke, šale, televizijski in radijski sporedi, urniki, zgodbe.

24

2 PRETEŽNO KRATKE, VE�INOMA ENOSTAVNE, DELNO PRILAGOJENE in RAZMEROMA PO�ASI ter DOKAJ RAZLO�NO GOVORJENE anekdote, basni, biografije, definicije besed, dialoška besedila, dramska besedila, filmi, horoskopi, izkustvene pripovedi, legende, navodila za dejavnosti, opis poti, obvestila, ocene knjig/filmov, opisi dogajanj, oseb, živali, stvari, prostora, kraja, dežele, vremena, pesmi (poezija)/pesmi (petje), poljudnoznanstvena besedila, poro�ila, pravila, pravljice, pregovori, programi prireditev, radijski in televizijski sporedi, radijske in televizijske vesti, razglasi, recepti, reklamna sporo�ila, risanke, šale, urniki, video spoti, zgodbe.

4.2 Bralno razumevanje Ob zaklju�ku II. obdobja u�enec Ob zaklju�ku III. obdobja u�enec Predvidena raven glede na SEJO: A1/A2 Predvidena raven glede na SEJO: A 2/B1 � tiho bere in razume razli�ne vrste besedil 1 iz naslednjih virov 2 ter naslednjih zna�ilnosti:

- besedila so kratka (2-3 odstavke), prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana

- napisana so v standardnih razli�icah angleš�ine, - navezujejo se na u�encu znane in razumljive teme na njegovem osebnem in

družbenem podro�ju , - imajo konkretno vsebino, - vsebujejo pogosto rabljeno besediš�e, - vsebujejo enostavne slovni�ne strukture, - imajo pripovedno strukturo.

� tiho bere in razume naslednje vrste besedil 3 iz naslednjih virov 4 ter naslednjih zna�ilnosti:

- besedila so ve�inoma krajša, ob�asno daljša, prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana,

- napisana so v standardnih razli�icah angleš�ine, - navezujejo se na u�encu znane in razumljive teme na njegovem osebnem,

družbenem in izobraževalnem podro�ju, pri besedilih o neznanih temah lahko ima težave,

- imajo konkretno, ob�asno abstraktno vsebino, - vsebujejo razmeroma pogosto, delno tudi manj obi�ajno rabljeno besediš�e, - vsebujejo kompleksnejše slovni�ne strukture, - ve�inoma so pripovedne, ob�asno z elementi razlagalne strukture.

� prepozna in ugotovi vrsto besedila (npr. pravljica, razglednica, izštevanka itn.) ob sobesedilni/slikovni opori.

� samostojno prepozna in ugotovi vrsto besedila (npr. pravljica, razglednica, pismo, kratek �lanek, pesem itn.)

� razume glavno misel (temo) besedil (1, 2) iz u�encu znanega tematskega podro�ja � razume glavno misel besedil iz osebnega in delno širšega tematskega podro�ja

� razume bistvene podrobnosti v kratkih enostavnih besedilih � razume podrobnosti v besedilih

� prepozna, poiš�e in razume dogovorjene dolo�ene podatke v besedilu (števila, imena, poimenovanja itn.)

� poiš�e v daljšem ali ve� krajših besedilih dolo�ene podatke (ki jih potrebuje za izpolnitev zastavljene naloge)

� bere in razume jasna pisna tehni�na navodila za izdelavo znane stvari, ki so delno slikovno podprta in druga navodila (npr. v u�nem gradivu)

� bere in razume pisna navodila, ki so ve�povedna, z ali brez slikovne podpore (avtomati, telefoni, druge naprave, itn. )

� razume pripovedno besedilo, tudi obsežnejše, zelo poenostavljeno, slikovno podprto besedilo (npr. jezikovno poenostavljena besedila v obliki knjižic), vendar ne vseh podrobnosti in notranjih razmerij med osebami, dogodki itn.

� dokaj natan�no razume pripovedno besedilo in osnovna notranja razmerja (npr. �asovna, vzro�no-posledi�na)

� prebere obsežnejše besedilo (izvirno ali jezikovno poenostavljeno besedilo) in prepozna nekatere okoliš�ine (npr. dogajalni kraj, �as, osebe itn.)

� oblikuje in razloži svoj odnos do prebranega besedila � ob�asno/v�asih razume pomen besed oz. besednih zvez iz sobesedila v

predvidljivih kratkih in enostavnih besedilih � razume pomen besed in besednih zvez iz sobesedila v manj predvidljivih, a še vedno

razmeroma enostavnih besedilih

25

� prepozna nekatere nebesedne okoliš�ine (npr. osnovni sporo�ilni namen) � prepozna in razume nebesedne okoliš�ine (npr. sporo�ilni namen, mnenje, neposredno izraženo v besedilu, �ustva in želje v zasebnih pismih itn.)

� razume najobi�ajnejše in enostavne znake, simbole (piktograme) in napise v najbližjem okolju

� razume obi�ajne znake, simbole (piktograme) in napise (npr. v javnih prostorih, naselju, prometu itn.)

� prepozna �rke angleške besede in razume njihovo vlogo v pomenu besed

� bere natan�no in dokaj hitro

• pri branju pogosto potrebuje razlago besed in ve�kratno branje � pri branju ob�asno potrebuje razlago besed in ve�kratno branje

1 KRATKE (-a, -i), BESEDIŠ�NO in SLOVNI�NO ENOSTAVNE ter KOGNITIVNO in ZANIMANJEM OTROK PRILAGOJENE ter PREDVIDLJIVE (-a, -i) basni, dialoška besedila, elektronska sporo�ila, pesmi, grafi�ni prikazi (zemljevidi, tabele), horoskop, intervjuji, izštevanke, kvizi, napisi (enobesedni, fraze, stavki), navodila (npr. za namizne igre), obrazci z osnovnimi osebnimi podatki, obvestila, oglasi, opisi dogajanj (oseb, živali, vremena, stvari, prostora, kraja, dežele, poti itn.), križanke, plakati, poro�ila o specifi�nih podatkih (v razredu, poti v šolo), poimenovanja (miselni vzorci, stripi, ob slikah), pravljice, prepovedi, dramska besedila, razglednice in pisma, recepti, seznami, (družinsko drevo, nakupovalni list), sporedi (radio/TV, prireditve, urniki, dnevniki aktivnosti), vabila, zgodbe, zloženke. 2 Besedila izhajajo iz reklam, tabelskega besedila, brošur, spleta, slovarjev, u�beniških gradiv, navodil (za uporabo preprostih naprav in izdelavo stvari), letakov, grafitov, nalepk na embalaži), obvestil o varnosti, revij, poenostavljena (umetnostna) besedila (ang. easy readers/graded readers), besedila na prosojnici in powerpointu, osebnih pisem, elektronskih sporo�il, javnih obvestil, receptov, pravil (v šoli, v razredu), napisov na znakih (prometni, krajevni), videoteksta. 3 RELATIVNO KRATKE, MESTOMA ZAPLETENE, DELNO PREDVIDLJIVE, TEMATSKO ŠIRŠE a (-a, -i) anekdote, basni, blogi, poljudnoznanstveni �lanki, dialoška besedila, prilagojena dramska besedila, elektronska sporo�ila, pesmi, foto zgodbe, spletni forumi, grafi�ni prikazi (zemljevidi, tabele), horoskop, intervjuji, izštevanke, kvizi, križanke, napisi (enobesedni, fraze, stavki), napisi, navodila (namizne igre), obnove, obrazci z osebnimi podatki, obvestila, ocene (filma, knjige), oglasi (revije, plakati), opisi dogajanj (oseb, živali, vremena, stvari, prostora, kraja, dežele, poti itn.), pesmi, poro�ila o specifi�nih podatkih (v razredu, poti v šolo), poimenovanja (miselni vzorci, stripi, ob slikah), povzetki, pravila za igre, pravljice, pregovori, prepovedi, prilagojena dramska besedila, razglednice in pisma, recepti, seznami (družinsko drevo, nakupovalni list), slovarska gesla, sporedi (radio/TV, , prireditve, urniki, dnevniki aktivnosti), spletne klepetalnice, (poenostavljena) splošnostrokovna besedila. šale, vabila, vesti (�asopisi, revije), zgodbe (tudi detektivske), zloženke. 4 Vrste virov za uporabljena besedila: brošure, letaki, otroški in najstniški �asopisi, revije, knjige, navodila, obvestila, prepovedi, stripi, fotozgodbe, pesmi, spletna besedila, izštevanke, uganke, pravljice, basni, legende, zgodbe, urniki, meniji, ceniki, razglednice, pisma, elektronska sporo�ila, vabila, obvestila, zloženke, plakati, šale, pregovori, grafi�ni zapisi, obrazci, dramska besedila, horoskopi, oglasi, sporedi, ocene knjig/filmov itn., biografije, križanke, forumi, blogi.

26

4.3 Govorno sporo�anje in sporazumevanje

Ob zaklju�ku II. obdobja u�enec Ob zaklju�ku III. obdobja u�enec Predvidena raven glede na SEJO: A1/A2 Predvidena raven glede na SEJO: A2/B1 � obvlada kratke, enostavne in jasno strukturirane sporo�anjske in

sporazumevalne dejavnosti v znanih okoliš�inah (1) � obvlada krajše, enostavne (tudi ob�asno zapletene), in ve�inoma jasno strukturirane

sporo�anjske in sporazumevalne dejavnosti v ve�inoma znanih okoliš�inah (2) � govori v vodenih nalogah z veliko podpore � govori v vodenih nalogah, mestoma samostojno in z ob�asno podporo � odgovarja na zastavljena vprašanja, sprašuje, samostojno se ve�inoma še ne

pogovarja, izjemoma se sporazumeva z razli�nimi govorci angleš�ine, �e le-ti govorijo zelo po�asi, razlo�no in pri tem svoj govor prilagajajo situaciji. Pri�ne in kon�a kratek razgovor in opravlja osnovne transkacijske dejavnosti (npr. nakup), �rkuje svoje ime in priimek.

� se sporazumeva z razli�nimi govorci angleš�ine, �e le-ti govorijo razmeroma po�asi, dokaj razlo�no in pri tem svoj govor prilagajajo situaciji. Pri�ne, vodi in kon�a pogovor.

� govorno se odziva na pobude o temah iz njegovega najbližjega okolja � govorno se odziva na pobude o temah iz njegovega bližnjega in širšega življenjskega okolja

� na kratko in preprosto opisuje in pripoveduje, poizveduje, predstavlja, se dogovarja itn.

� predstavlja, opisuje in pripoveduje na jasen, natan�en, podroben in razmeroma poglobljen na�in

� izgovorjava omejenega obsega besediš�a je ve�inoma razumljiva

� izgovorjava je ve�inoma razumljiva, z opaznim naglasom in z napakami

� v (po)govoru uporablja preprosto, pogosto rabljeno besediš�e, poimenovanja so še precej nezanesljiva

� v (po)govoru uporablja besediš�e s širših, njemu znanih tematskih podro�ij, in posamezne stalne fraze. Ob�asno neustrezno poimenuje.

� v (po)govoru uporablja preproste slovni�ne strukture in najosnovnejša vezniška sredstva (and, but, because). Dela veliko osnovnih napak, ki ovirajo razumljivost

� v (po)govoru uporablja ve�je število raznolikih, tudi bolj zapletenih slovni�nih struktur in osnovna vezniška sredstva. Osnovne, predvidljive strukture obvlada dokaj dobro, dela precej napak pri rabi zahtevnejših struktur, zlasti v prostem govoru, npr. rabi glagolskih �asov, te ob�asno ovirajo razumljivost govora

• v (po)govoru uporablja osnovno nebesedno podporo • v (po)govoru uporablja nebesedno podporo • govor prilagaja na/v vnaprej poznane situacije • govor v osnovi prilagaja glede na situacijo (namenu, sogovornika), • v govoru upošteva najosnovnejša pravila medkulturnega sporazumevanja, primerna

njegovemu kognitivnemu in jezikovnemu razvoju (?) • v govoru upošteva osnovna pravila medkulturnega sporazumevanja (npr. ne vpada v besedo)

• govor je še fragmentaren, s prvimi zasnovami teko�nosti • govor je bolj teko� z zna�ilnimi prekinitvami, ponavljanji, preoblikovanji itn., • v govoru uporablja najosnovnejše komunikacijske strategije (npr. vpraša po

pomenu) • v govoru uporablja osnovne komunikacijske strategije

1 ENOSTAVNE, KRATKE IN JASNO STRUKTURIRANE (OBI�AJNO PREDHODNO NAU�ENE/POU�EVANE) SPORO�ANJSKE DEJAVNOSTI, KI SO U�ENCU POZNANE VNAPREJ: glasno branje (???), kratek situacijski dialog, enogovorna dejavnost s pomo�jo vizualne ali besedne izto�nice, igranje vnaprej nau�ene vloge, petje, izštevanje, tvorjenje zelo preprostih navodil ob jasno podanih izto�nicah, poimenovanje stvari/oseb/dejanj/lastnosti itn. v neposredni okolici/na slikah, recitiranje pesmi, pojasnjevanje (preproste tabele, grafi itn.), opisi vsakodnevnih/rednih aktivnosti/živali/predmetov/krajev itn., pozdravljanje, zahvaljevanje, Enostavne, kratke in jasno strukturirane SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI v u�encu poznanih okoliš�inah (ang. interactive activities): U�enec sprašuje in odgovarja na preprosta vprašanja o znani situaciji, se besedno oz. nebesedno odziva na izto�nice (npr. vprašanja, navodila/pozivi itn.), sodeluje v vnaprej nau�enih dialogih ali

27

po vnaprej pripravljenem vzorcu, izraža svoje mnenje, pritrjuje, zanika, izraža po�utje, zahvalo, voš�ila in dobre želje, navezuje stik, se opravi�uje, se poslavlja, telefonira, uresni�uje svoje interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, iš�e in nudi pomo�i), nakupuje . 2 Enostavne (ob�asno zapletene), krajše in ve�inoma jasno strukturirane SPORO�ANJSKE DEJAVNOSTI:, enogovorna dejavnost s pomo�jo vidne ali besedne izto�nice oz. brez izto�nic, glasno branje, opisovanje, predstavljanje, tvorjenje navodil, itn. Enostavne (ob�asno zapletene), krajše in ve�inoma jasno strukturirane SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI v u�encu poznanih okoliš�inah: U�enec sprašuje in odgovarja na preprosta vprašanja, se besedno oz. nebesedno odziva na izto�nice (npr. vprašanja, pozivi itn.), sodeluje v vnaprej nau�enih in nenau�enih dialogih (informativnih, , izraža svoje mnenje, pritrjuje, zanika, izraža po�utje, zahvalo, voš�ila in dobre želje, navezuje stik, se opravi�uje, se poslavlja, telefonira, uresni�uje svoje interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, iš�e in nudi pomo�i), izraža po�utje in ob�utke (presene�enje, zadovoljstvo, zanimanje itn.), sodeluje v igrah vlog, razpravlja.

4.4 Pisno sporo�anje

Ob zaklju�ku II. obdobja u�enec Ob zaklju�ku III. obdobja u�enec Predvidena raven glede na SEJO: A1/A2 Predvidena raven glede na SEJO: A2/B1 � piše vrste besedil (1), ki so kratka in enostavna. � piše vrste besedil (2), ki so krajša in ve�inoma enostavna. � piše niz enostav�nih in tudi ve�stav�nih povedi, ve�krat z neustreznim besednim redom � piše ve�stav�ne povedi, besedni red v enostav�ni povedi je ve�inoma

pravilen, v ve�stav�nih še dela napake � piše besedila:

o o njemu znanih temah o s konkretno vsebino

� piše besedila - o temah, ki so ustrezne tej starostni stopnji - z ve�inoma konkretno in redko abstraktno vsebino

� piše besedila s ponavljajo�im, enostavnim in pogosto rabljenim besediš�em � piše besedila s širšim naborom besediš�a � piše besedila, ki vsebujejo maloštevilne preproste slovni�ne strukture, pri rabi

sistemati�no dela napake, ki ob�asno ovirajo razumljivost. � piše besedila, ki vsebujejo ve�je število raznolikih, tudi bolj zapletenih

slovni�nih struktur. Osnovne strukture obvlada razmeroma zanesljivo, pri rabi zapletenejših dela napake in tvori nerodne formulacije. Napake ve�inoma ne ovirajo razumljivosti besedila.

� ob�asno uporablja preprosta in pogosta vezniška sredstva (npr. “and”, but”, “or”) in druga osnovna sredstva medpovednega povezovanja (npr. zaimki)

� uporablja ve� raznolikih vezniških sredstev (npr. first, then, after that, because, if, when itn.) in z enostavnimi kohezivnimi sredstvi povezuje stavke v preprosto linearno besedilo. Teme ve�inoma ustrezno razvija.

� ustrezno zapisuje �rke angleške abecede, besede so ve�krat zapisane foneti�no ali z drugimi pomanjkljivostmi

� ve�inoma ustrezno zapisuje znane besede

� rabi lo�ila še razmeroma neustrezno � rabi lo�ila ve�inoma ustrezno (težave le pri rabi vejic, vezajev itd) � Uporablja osnovne standardne formate preprostih besedil (npr. razglednica, zasebno

vabilo, npr. za rojstni dan) � Uporablja osnovne standardne formate (ang. layout) znanih vrst besedil (npr.

zasebno pismo, elektronsko sporo�ilo), pripovedno besedilo �leni na odstavke � piše besedila z natan�no vodenimi nalogami (vnosni podatki: besedilo, slike, klju�ne

besede, podatki, tabele, že pripravljeni vzorci besedila itn.) � piše besedila z vódenimi nalogami (vnosni podatki: besedilo, slike, klju�ne

besede, podatki, tabele, pisno besedilo kot izhodiš�e itn.)

28

� pisna besedila v osnovi prilagaja naslovniku in sporo�ilnemu namenu, besedilni vrsti ter zvrsti/stopnji formalnosti

� obvlada naslednje strategije pisanja: prepisovanje (besed, besednih zvez in enostav�nih povedi), izpolnjevanje (tabel, obrazcev, obla�kov, besedil z vrzelmi, slik), prenašanje informacij (iz tabel, miselnih vzorcev, slušnih/pisnih besedil). Pri teh dejavnostih še dela razli�ne napake.

� obvlada naslednje strategije pisanja: zapisovanje (zapiski, opomniki), izpisovanje (enostavni kratki �lanki), izpolnjevanje (tabel, vprašalnikov, vprašalnikov, obrazcev itn.), prenašanje informacij (iz besedila v tabele in obratno).

Vrste pisnih besedil: 1 dnevniki aktivnosti (v obliki tabele), elektronsko sporo�ilo, navodila, obrazci (izpolnjevanje vprašalnikov, tabel, miselnih vzorcev itn.), opisi (oseb, prostora, predmetov, poti), osebni slovarji (tudi slikovni), razglednice, seznami (nakupovalni), sporo�ila, stripi, vabila, voš�ilnice, zapiski.

2 blogi, �lanki, npr. za šolska glasila, deli besedila, dnevniki (aktivnosti, o preteklih dogodkih), elektronska sporo�ila, intervjuji, letaki, navodila, povzetki - obnove (prebranega besedila), obrazci, oglasi, opisi, osebna pisma, osebni slovarji, poro�ila, prispevki na forumih, razglednice, sestavki, seznami, sporo�ila, stripi, ustvarjalno pisanje, vabila, npr. na šolski ples, voš�ilnice, zapiski, zgodbe s pomo�jo izto�nic.

29

5. MEDPREDMETNE POVEZAVE Pri pouku angleš�ine pripravljamo u�ence na vseživljenjsko u�enje s pomo�jo razli�nih vsebin in

dejavnosti. Pri uresni�evanju medpredmetnih ciljev se u�itelji povezujejo z u�itelji drugih

predmetnih podro�ij tako pri na�rtovanju, izvajanju, spremljavi pouka in oblikovanju in

preverjanju znanja. Medpredmetne povezave se lahko izvajajo kot del pouka posameznega

predmeta (tako angleš�ine kot tudi kakšnega drugega predmeta), znotraj dni dejavnostih, projektnih

tednov, šolskih projektov, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov ali programa oddel�ne

skupnosti.

5.1 Povezovanje z drugimi predmeti

Angleš�ina je lahko sredstvo u�en�evega oblikovanja medosebnih razmerij in besednih stikov z

realnostjo v tujem svetu. V tem smislu je tesno povezana z u�en�evim spoznavnim razvojem in z

vsemi njegovimi stiki s predmetnim svetom, torej tudi z drugimi šolskimi predmeti. Še posebej

tesno pa je pouk angleš�ine povezan s poukom slovenš�ine in drugih jezikov. Strategije

jezikovnega u�enja so prenosljive med jeziki, zato naj u�itelj sproti in nenehno spodbuja njihov

razvoj in prenos

Povezovanje angleš�ine z drugimi predmeti se lahko udejanja pri obravnavanju tem (na primer pri

temi »moje okolje« se predmet angleš�ina lahko povezuje z geografijo, zgodovino, naravoslovjem,

biologijo itn.).

Konkretne povezave z drugimi predmetnimi podro�ji so možne na razli�nih ravneh:

• vsebinski ravni (npr. ‘hrana in pija�a’ v povezavi z gospodinjstvom, zdravstveno vzgojo, ‘moje

telo’ v povezavi z naravoslovjem in tehnologijo, biologijo, zdravstveno vzgojo itn.); v tem

primeru govorimo o navezavah,

• ravni u�nih strategij, to je kako se u�iti jezika in jezikovne rabe (npr. uporaba kazal, iskanje po

u�beniškem gradivu in na dolo�eni strani, branje in razumevanje navodil in razlag v slovenš�ini

in ciljnem jeziku, iskanje poimenovanj po slikah, branje seznamov, povezovanje slike s

poimenovanji, iskanje gesel v dvojezi�nih slovarjih, razumevanje funkcije besed in razumevanje

razlage pomena, branje foneti�nega zapisa v slovarju, iskanje besed, ki nimajo samostojnega

slovarskega gesla itn.)

30

• ravni štirih jezikovnih zmožnosti (npr. branje: preletavanje in preskakovanje pisnih besedil)

• ravni didakti�nih strategij (projektno u�no delo, problemski pouk, itn.)

• organizacijski ravni (npr. u�enci sodelujejo v medpredmetnem projektu, npr. šolskem glasilu v

obeh jezikih, projektu na skupno temo, dnevih dejavnosti itn.).

5.2 Nadpredmetne teme

Pouk angleš�ine se povezuje tudi s širšimi nadpredmetnimi temami (ang. cross-curricular).

Uresni�ujejo se v povezavi z vsemi jezikovnimi zmožnostmi, ki se razvijajo pri pouku angleš�ine,

namen pa je predvsem ozaveš�anje in kriti�no razmišljanje o širših vsebinah vsakdanjega življenja

ter usposabljanje za ustrezno ravnanje. Povezave med temami so predvsem funkcionalne, torej gre

za medsebojno odvisnost in dopolnjevanje pri pridobivanju znanj, razvijanju spretnosti, stališ� in

vrednot. Spodaj je nekaj primerov povezav, druge pa so opisane tudi pri klju�nih kompetencah

vseživljenjskega u�enja.

• Knjižni�na informacijska znanja (npr. iskanje gradiv, uporaba katalogov, tudi elektronskih,

uporaba razli�nih virov, npr. priro�nikov, tudi slovarjev).

• poklicna vzgoja (npr. spoznavanje poklicev, orodij in pripomo�kov, vrednotenje dela in

poklicev…).

• Okoljska vzgoja (npr. u�inkovita raba energije in naravnih virov v vsakdanjem življenju,

posledice prekomerne rabe energije in naravnih virov, odgovoren odnos do okolja, žive in

nežive narave, naravnih virov, onesnaževanja okolja itn.).

• Vzgoja za zdravje (teme o telesu in zdravju, zdravi prehrani; jezikovna znanja, npr.

izražanje nasvetov in prepovedi).

• Kemijska, prometna in druga varnost (prepoznavanje in ocenjevanje dejavnikov tveganja,

izogibanje tveganjem; splošne in konkretne teme, npr. �istila in zdravila; elektrika; varno

ravnanje v šoli, v prometu ter v vsakdanjih doma�ih in drugih okoliš�inah - zase in za

druge, požarna varnost, naravne nesre�e in dogodki ter ravnanje ob njih itn.).

• Vzgoja potrošnika (tema nakupovanje, primerjanje cen in pretvorbe valut, kriti�no

poslušanje in branje reklamnih in drugih sporo�il, izogibanje pastem potrošništva, smotrna

in var�na poraba denarja, spoznavanje potrošnikovih pravic in obveznosti).

• Vzgoja za medije (npr. vplivi medijev - tiska, radia, televizije, svetovnega spleta - na

otroke in mladostnike, prepoznavanje razlik med medijskimi informacijami in dejstvi,

spoznavanje možnosti manipulacij, spodbujanje kriti�nega sprejemanja informacij,

31

prepoznavanje razli�nih mnenj, utemeljitev in vrednot v okviru medijskih vsebin, izražanje

in utemeljevanje svojih mnenj in stališ�; medijske vsebine: oglaševanje in propaganda,

nasilje, spolnost, idoli, stereotipi, podobe in nebesedna komunikacija itn.).

• Informacijsko-komunikacijska tehnologija - IKT (razvijanje digitalnih zmožnosti, npr.

skozi rabo tehnologije pri pouku ali doma�em delu za pridobivanje informacij, u�enje,

sporazumevanje, predstavitve itn.).

Priporo�amo, naj se u�itelji angleš�ine pri letnem in sprotnem na�rtovanju pouka in vrednotenju

znanja povežejo z u�itelji drugih predmetov in z drugimi strokovnimi delavci ter z njimi uskladijo

organizacijo dela, vsebine pouka, cilje in dejavnosti, na�ine spremljanja itn.

6. DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA U�enje angleš�ine poteka celostno, znotraj tega pa u�enci razvijajo zmožnosti v okviru ciljev,

opisanih v 2. in 3. poglavju. Pouk angleš�ine naj vedno temelji na zadnjih dognanjih tujejezikovne

didaktike, pedagoških in psiholoških ved o u�enju in pou�evanju in iz drugih ved, npr. uporabnega

jezikoslovja. Na njih temeljijo tudi ta osnovna didakti�na priporo�ila.

Pri pou�evanju tujih jezikov je zelo pomemben odnos, ki ga u�itelj vzpostavi z u�enci. �e je ta

odnos odprt in u�itelj smiselno upošteva u�enca kot enakopravnega sogovornika, potem je u�enje

in usvajanje jezika mnogo bolj u�inkovito. U�itelj v razredu ustvarja sproš�eno, a hkrati delavno

vzdušje. U�ence naj spozna, upošteva njihove posebnosti in sposobnosti in jih motivira, da svoje

sposobnosti kar najbolj razvijajo. U�enje tujega jezika pod prisilo ali v strahu je neu�inkovito,

komunikacija pa šibka ali celo nemogo�a. Zato pri pouku u�itelji uporabljajo metodo pozitivne

motivacije, ki spodbuja u�en�eve lastne napore, in se izogibajo negativni kritiki, ki zavira

komunikacijo v razredu. Kakovostna povratna informacija pa u�ence usmerja v izboljševanje

njihovega dela in izdelkov.

Poleg jezikovnega znanja in zmožnosti razvijajo u�enci v skladu s splošnimi cilji predmeta tudi

miselne, socialne in druge sposobnosti, zmožnosti, strategije, stališ�a in naravnanosti. To jim

omogo�a uporaba ustreznih dejavnosti, ki ne zahtevajo zgolj reprodukcije, in oblik dela, npr. delo

32

v dvojicah ali skupinah, ter izvirnih nalog, s katerimi u�enci razvijajo zmožnosti sodelovalnega

u�enja, samozavest in pozitivno samopodobo.

U�enci že v �asu šolanja za�nejo prevzemati odgovornost za samostojno delo in manjšo odvisnost

od u�iteljev: u�enci se zavedajo, da je njihov uspeh oziroma neuspeh povezan z vrsto nejezikovnih

znanj in uspešnih u�nih strategij, ki omogo�ajo samostojnejše u�enje. Pri pouku angleš�ine

razvijajo vse te naštete zmožnosti.

Sodoben pouk angleš�ine naj bo na�rtovan tako, da je osredoto�en na u�ence in na proces u�enja.

To pomeni, da upošteva u�en�evo starost, njegove sposobnosti, potrebe in interese, hkrati pa

ponuja �im ve� možnosti za tvorno sodelovanje. Danes so u�enci obkroženi s številnimi

informacijami, zato se spreminja tudi vloga u�itelja. Pri pouku angleš�ine u�itelj ni ve� edini vir

znanja in informacij, marve� usmerjevalec, spodbujevalec u�enja. Tudi pou�evanje ni enostavno

prenašanje znanja. U�itelj naj u�ence spodbuja k razmišljanju o svojem delu, samostojnemu u�enju

in uporabi znanja.

Dejavnosti pri pouku naj bodo �imbolj raznovrstne, kajti le tako lahko u�itelji u�ence primerno

motivirajo in jim hkrati dajejo možnost razvijanja razli�nih zmožnosti in spretnosti. Pri na�rtovanju

pouka naj u�itelji upoštevajo razli�ne spoznavne in u�ne stile u�encev ter druge individualne

razlike, zato dejavnosti smiselno prilagajajo vsem tem raznolikostim. Dejavnosti naj dajejo vsem

u�encem možnost, da vanje vklju�ujejo svoje izkušnje in spoznanja ter da se u�ijo kriti�no

sprejemati informacije.

Ob vklju�evanju u�encev z raznovrstnimi posebnimi potrebami in u�nimi težavami v pouk

angleš�ine pa je potrebno cilje, u�na sredstva in pripomo�ke, organizacijo dela, metode pouka in

drugo prilagajati zmožnostim in sposobnostim tudi teh u�encev.

33

6.1 U�na sredstva in u�ni pripomo�ki

Sodoben pouk angleš�ine naj bo organiziran s sodobnimi pripomo�ki za celostno usvajanje jezika:

z bogatim slikovnim gradivom za nazoren prikaz dolo�ene tematike in spodbujanje pomnjenja;

predvsem na razredni stopnji z lutkami, kostumi in maskami; z realijami; z izvirnimi jezikovnimi

gradivi (revijami in leposlovnimi knjigami, primernimi za starost in stopnjo znanja); slovarji (vsaj

15 izvodov), prirejenimi za u�ence in stopnjo (slikovnimi, dvojezi�nimi, enojezi�nimi,

elektronskimi); eno- in dvojezi�nimi priro�nimi slovnicami; avdio in video gradivi na razli�nih

nosilcih (kasete, zgoš�enke, DVD itn.), po možnosti pa tudi z urejevalniki besedil in /ali posebej

pripravljeno ra�unalniško programsko opremo (za u�enje in pou�evanje angleš�ine, tudi s

svetovnega spleta, za snemanje in urejanje zvoka, fotografij, videa in za internetne konference).

Pouk angleš�ine poteka v u�ilnici, pa tudi zunaj u�ilnice oz. šole. U�ilnica je opremljena z

• grafoskopom,

• CD/MP3 predvajalnikom oz. kasetnikom,

• ra�unalnikom, povezanim s svetovnim spletom in LCD projektorjem

• video rekorderjem in/ali DVD predvajalnikom,

• TV sprejemnikom

• ustreznimi vizualnimi pripomo�ki (npr. plakati),

• bralnim in ustvarjalnim koti�kom.

Vsi pripomo�ki za poslušanje in gledanje predvajajo ustrezno kakovosten zvok in omogo�ajo

dovolj veliko in kakovostno sliko. V u�ilnici je priro�na knjižnica, ki vsebuje priro�no literaturo za

u�ence in za u�itelje.

Za pouk angleš�ine je na voljo souporaba ustrezno opremljene ra�unalniške u�ilnice z zadostnim

številom ra�unalnikov, da lahko delata po dva u�enca na enem ra�unalniku oz. glede na cilje in

namene po en u�enec. Ra�unalniki so opremljeni tudi s slušalkami, mikrofonom in nekaj spletnimi

kamerami ter povezani s svetovnim spletom. Za pouk angleš�ine in dodatne dejavnosti se

uporablja tudi digitalni fotoaparat in kamera.

34

U�enje s pomo�jo ra�unalnika u�ence zelo motivira, jih spodbuja k samostojnemu u�enju ter

pospešuje njihov vsestranski razvoj. Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija omogo�a

uvajanje sodobnih oblik in metod dela ter nudi u�itelju prilagoditev besedil in nalog za doseganje

dolo�enih ciljev zmožnosti branja, pisanja, jezikovnega znanja, besediš�a, pa tudi poslušanja in

govora.

6.2 Posebnosti pou�evanja mlajših u�encev Mlajši u�enci se u�ijo druga�e kot najstniki, zato naj bo pouk glede izbire tem, metod in oblik

pou�evanja in u�enja, dejavnosti, �asa, predvidenega za u�enje, popravljanja napak, preverjanja in

ocenjevanja itn. prilagojen stopnji njihovega razvoja, znanja, interesom in zmožnostim. Še zlasti je

pomembno, da imajo u�enci v 2. triletju dovolj priložnosti za sprejemanje jezika, ne da bi morali že

na za�etku u�enja tudi samostojno govoriti in pisati. �

Pri na�rtovanju in pou�evanju upoštevamo, da so mlajši u�enci druga�ni od najstnikov:

• u�enci v svojem vsakdanjem življenju ve�inoma nimajo potreb po jezikovnem izražanju v

angleš�ini,

• u�enci še niso kon�ali procesa opismenjevanja v slovenš�ini in še vedno razvijajo osnovne

koncepte (npr. �as, prostor, vzrok-posledica),

• nekateri u�enci niso pripravljeni takoj spregovoriti v tujem jeziku (t.i. tiha doba),

• u�enci imajo ponavadi manj zavor, radi ponavljajo in posnemajo, se igrajo, ustvarjajo

• u�enci so sposobni krajše koncentracije, razmišljajo bolj konkretno kot abstraktno

• u�enci doživljajo svet celostno,

• ve�inoma so zelo dojemljivi za slušno podobo jezika,

• u�enci se hitro u�ijo, a tudi hitro pozabljajo,

• u�enci so pripravljeni delati tudi napake.

U�enci v drugem obdobju najprej veliko poslušajo in razvijajo zmožnosti razumevanja. Snov

povezujejo s tem, kar že znajo, in se nanjo nebesedno odzivajo. Še posebej je pomemben telesni

odziv. V u�enje vklju�ujemo vse �ute, ne le vid in sluh. Upoštevamo tudi morebitno predznanje

nekaterih u�encev in pouk notranje diferenciramo tako, da u�enci, ki so že opravili manj zahtevne

35

naloge (npr. prepoznavanja; razumevanja) delajo zahtevnejše (npr. poimenovanja; tvorbe;

samostojno branje itn.).

Pouk je še zlasti za mlajše u�ence zelo nazoren. Za prikaze u�itelj uporablja gibe, mimiko, risbe in

slike, ponazarja z igro prstov, lutkami, predmeti, veliko uporablja glasbo. Na za�etku u�enja je še

bolj kot kasneje pomembno, kako u�itelj popravlja napake. Priporo�amo, da u�itelj namesto

pravega popravljanja napak uporablja oblikovanje ustreznih modelov.

6.3 Poslušanje U�enci razvijajo svoje sposobnosti slušnega zaznavanja, razlikovanja in razumevanja pri vsakem

stiku z govornimi besedili v angleš�ini, sistemati�no pa z dejavnostmi za razvijanje teh

sposobnosti. Na zgodnji stopnji pou�evanja angleš�ine, to je v �etrtem in petem razredu, je u�itelj

pomemben vir jezika in vzor. U�itelj usmerja pouk, daje navodila za delo v razredu, za izdelavo

re�i itn. U�iteljev govor mora biti u�encem razumljiv, zato je na za�etku bogato podprt z vidnimi

in drugimi nebesednimi podporami (mimika, geste itn.), razumevanje pa omogo�amo tudi z

ustrezno uporabo slovenš�ine, vendar preklapljanje iz enega v drug jezik znotraj povedi, npr. del

stavka v angleš�ini, del v slovenš�ini) ni sprejemljivo.

Viri besedil, ki jih u�enci poslušajo, so u�iteljev govor (glasno branje, pripovedovanje), avdio in

video posnetki, govor drugih oseb, npr. u�iteljev oziroma rojstnih govorcev (npr. asistenti za tuji

jezik). Na za�etni stopnji u�enci poslušajo tudi posamezne besede, sintagme in stavke. Besedila

ustrezajo spoznavnim zmožnostim u�encev, misli so izražene jasno in neposredno ter si logi�no

sledijo, veliko je ponavljanj in vzporednih struktur. Govor je nekoliko po�asnejši od normalnega,

izgovorjava je jasna, govorci pa nimajo posebnih nare�nih zna�ilnosti. V višjih razredih postopoma

prehajamo na daljša, zahtevnejša besedila, ki so tematsko in žanrsko primerna njihovi starosti.

Zahtevnost ali težavnost besedila opredeljuje ve� dejavnikov. Nekaj jih je opisanih v uvodu v 4.

poglavje. Pomembno pa je usklajevati zahtevnost vnosnega besedila, nalog in izdelkov. �e

razvijamo spretnost razumevanja glavne misli (o �em pripoveduje besedilo) ali pripravimo vódeno

nalogo, je lahko besedilo daljše in/ali kompleksnejše.

Dejavnosti so sprva preproste (‘bingo’, izpolnjevanje preglednic ipd.) in imajo jasna, nedvoumna

navodila, glede na razumevanje so lahko tudi v slovenš�ini. U�enci slišijo besedilo praviloma

36

ve�krat. Naloge obsegajo dejavnosti pred poslušanjem, med poslušanjem in po poslušanju, vse pa

so najve�krat povezane z razvijanjem drugih jezikovnih zmožnosti, predvsem govora.

6.4 Govor Komunikacijski pristop pou�evanja tujih jezikov vklju�uje razvijanje vseh jezikovnih zmožnosti in

povezuje njihovo uporabo. Pozornost je treba posve�ati razvijanju govornih zmožnosti, ki bodo

u�ence usposobile in jih opogumile, da se v razli�nih vsakodnevnih in posebnih okoliš�inah

primerno odzovejo. Uspešne so tiste dejavnosti, v katerih sodeluje kar najve� u�encev, ki glede na

svoje znanje in interese tvorno sodelujejo. To jim omogo�imo z delom v dvojicah ali majhnih

skupinah. V razgovoru naj u�enci izmenjujejo mnenja o stvareh in situacijah. Pomembno je, da je

namen pogovora smiseln, tako da u�enci dejansko iš�ejo informacije, pridejo do neke ugotovitve

ali realnega zaklju�ka, v katerem oblikujejo svoja stališ�a in jih ubesedijo.

Govorne dejavnosti so v prvih letih u�enja jezika pretežno posnemovalne (recitiranje, petje itn.) in

mo�no vódene. U�encev, ki niso takoj pripravljeni spregovoriti, k temu ne silimo. Spregovorili

bodo, ko se bodo po�utili varne in bodo imeli na voljo dovolj jezikovnih sredstev.

Temo pogovora u�itelj najprej predstavi ali pa jo u�enci prepoznajo iz situacije oz. slikovnega

gradiva. Navodila morajo biti �im bolj jasna. V�asih že sama tema spodbudi u�ence, da za�no

govoriti, spet drugi� pa je potrebno premagati za�etno zadrego z izborom poro�evalca, ali pa s tem,

da dolo�imo vrstni red poteka pogovora. Za u�ence je pomemben namen vaje, ki se pokaže v

kon�nem dosežeku, zato moramo ob koncu dejavnosti narediti povzetek na razli�ne na�ine - u�enci

lahko predstavijo svoje rezultate in jih ovrednotijo, lahko pa upoštevajo� razli�ne sklepe skupin

sestavijo skupinsko razli�ico rešitve.

U�enci se u�ijo tvorno sodelovati v pogovoru. Pogovorne zmožnosti vklju�ujejo tudi sposobnost,

da prisluhnemo tistemu, kar želi kdo povedati, in ga brez potrebe ne prekinjamo, ter sposobnost, da

povemo to, kar je bistveno, na ustrezen in jasen na�in. Pri govoru v angleš�ini u�enci razvijajo

razli�ne komunikacijske strategije, ki jih uporabljajo tudi v maternem jeziku: kadar iš�ejo, kaj in

kako bi nekaj povedali, uporabljajo mašila, pomembne vsebine ponavljajo ali parafrazirajo.

Besede, ki se je ne spomnijo, lahko nadomestijo s splošnejšo besedo ali zaimkom, z opisom ali

bližnjimi sopomenkami, pomagajo pa si lahko tudi z gestami, s prikazom in z mimiko.

37

U�itelj je pri pouku pozoren na vidike sporazumevanja, ki pripomorejo k u�inkovitejšemu govoru,

in nanje opozarja tudi u�ence.

6.4.1 Izgovarjava Izgovarjava je v prvih letih u�enja angleš�ine zelo pomembna, saj bo u�enec napake kasneje le s

težavo odpravil. Od u�encev pa ne pri�akujemo, da bodo govorili kot rojeni govorci ene od razli�ic

angleš�ine, bodisi britanske, ameriške ali katere druge. Tudi dosledna raba samo ene je ob obilnih

možnostih u�enja ob razli�nih medijih nemogo�a (usvajanje jezika), težimo pa k temu, da bo

izgovarjava razumljiva in sprejemljiva. V�asih je potrebno pri pouku popraviti neustrezno

izgovarjavo, ki izhaja iz rabe citatne besede z neustrezno izgovarjavo (npr. puzli).

Izgovarjava, intonacija, naglasi in poudarki ter ritem se razvijajo z govornimi dejavnostmi, ob�asno

oz. po potrebi pa tudi s posebnimi dejavnostmi za boljšo izgovarjavo skozi vsa leta u�enja.

6.4.2 Popravljanje odklonov in napak

Odkloni predstavljajo vmesne faze pri razvijanju jezikovnih zmožnosti in kažejo, kakšen je

jezikovni razvoj posameznih u�encev. U�itelju, u�encu in staršem so odkloni zato pomembna

povratna informacija o napredku u�encev in pomo� pri na�rtovanju pouka. Kadar u�enci vadijo

natan�nost govora (pravilnost), jih opozorimo na napake. Sami ali s pomo�jo sošolcev naj jih

poskusijo popraviti, šele nato jih popravi u�itelj. Med vajo spontanega, teko�ega govora pa

u�encev praviloma ne prekinjamo. Napake si zabeležimo, jih predstavimo in popravimo po

dejavnosti, ali pa pripravimo primerne vaje za njihovo odpravljanje. Prepogosto prekinjanje in

popravljanje namre� vzgaja od u�itelja odvisne, skromne, nesamostojne in plahe uporabnike

jezika.

6.5 Branje Branje je zelo dejaven proces, saj nenehno vklju�uje napovedovanje, preverjanje domnev ali

napovedi in postavljanje vprašanj. K besedilu in razvijanju sposobnosti branja in bralnega

razumevanja pristopamo celostno, to je s stališ�a celega besedila in obbesedilnih prvin (npr.

slikovno gradivo, oblika besedila). U�enci prvenstveno sprejemajo in razumevajo besedilo v

smiselnih sklopih in ne besedo za besedo.

38

V prvem letu u�enja angleš�ine ne razvijamo sistemati�no zmožnosti branja in bralnega

razumevanja. Za�etne vaje v branju so namenjene dekodiranju in ozaveš�anju o razlikah med pisno

in govorno angleš�ino. Primerna vrsta besedila, ki je hkrati izdatno podprta s slikovnim gradivom,

je strip. Obsežnejša besedila, npr. zgodbe, u�enci gledajo in jim sledijo, ko jih bere u�itelj.

Priporo�amo, da u�enci temeljito usvojijo slušno podobo besed, preden vidijo zapis in tako se

izognemo izgovarjavi po zapisu (npr. /half/). Kasnejše vaje bralnega razumevanja pa so namenjene

usposabljanju u�encev, da bodo lahko nova ali neznana besedila brali z ustrezno hitrostjo in jih

glede na njihov namen primerno razumeli.

Besedila naj bodo tematsko blizu u�encem v najstniškem obdobju in naj ne vsebujejo

preobsežnega besediš�a ter zahtevnih jezikovnih struktur. Misli naj bodo izražene jasno, saj u�enci

razumejo predvsem dobesedni pomen. Bolj kot razumevanje podrobnosti besedila je na za�etni

stopnji pomembno prepoznavanje in razumevanje bistva (o �em govori besedilo), tudi s pomo�jo

nebesednih klju�ev (slik, preglednic, oblike itn.).

Poleg tradicionalnih vrst besedil se u�enci uvajajo v branje razpredelnic, grafov, zemljevidov in

podobnega. Ob branju enostavnih leposlovnih besedil poleg bogatenja besediš�a spoznavajo

posebnosti drugih, zlasti angleško govore�ih kultur in razumejo njihovo druga�nost.

Dejavnosti branja in bralnega razumevanja (pred branjem, med branjem in po branju) so tesno

povezane s pisanjem in drugimi zmožnostmi. U�enci lahko pripovedno besedilo spremenijo v

dramsko, intervju v igro vlog, zgodbe lahko ilustrirajo, z jezikovnega vidika pa lahko zgodbo npr.

napišejo v drugem glagolskem �asu ali nadomestijo besede s sopomenkami.

6.6 Pisanje V �etrtem razredu u�enci zapisujejo posamezna poimenovanja (stvari, oseb itn.) in dogovorjene

frazeme ter odgovore, ki so sestavni del didakti�nih iger. V tem primeru gre za t.i. preslikavanje.

Pisanje in pisno sporo�anje je v za�etku omejeno zlasti na raven povedi, dopolnjevanje in tvorbo

kratkih in enostavnih besedila s pomo�jo vzor�nih besedil. V tretjem obdobju se nabor besedil

razširi, ravno tako nabor dejavnosti za razvijanje sposobnosti pisnega sporo�anja in

sporazumevanja.

39

Pri pouku pisnega sporo�anja in sporazumevanja u�itelj vodi u�ence sistemati�no skozi postopke

tvorjenja pisnega besedila (dejavnosti pred pisanjem, pisanje osnutkov, kakovostna povratna

informacija, urejanje osnutkov). Pisna besedila so navadno bolj organizirana kot govor, zato mora

imeti pisec dovolj �asa, da dobro premisli ter svoje osnutke preoblikuje in dovrši. Pisanje ni nujno

samostojna dejavnost, u�enci pa so bolj motivirani, kadar je pisanje osmišljeno.

6.1 Pravopis

K pravopisni zmožnosti sodijo raba velike za�etnice, lo�il in pravilnost zapisa. Vsa ta znanja

prispevajo h kakovosti pisnega izdelka, vendar niso osnovni in glavni cilj u�enja pisanja. Prav tako

kot za druga znanja morajo u�enci imeti dovolj �asa, da spoznavajo ta pravila, in predvsem opraviti

veliko bolj in tudi manj vodenih vaj za utrjevanje teh znanj. Angleš�ina je z vidika skladnosti pisne

in slušne podobe eden najzahtevnejših jezikov v evropskem prostoru, zato upoštevamo procesnost

u�enja, še zlasti pa na za�etnih stopnjah u�enja in pri u�encih, ki imajo na teh podro�jih

kakršnekoli težave.

6.7 Posredovanje ali mediacija

S posredovanjem govorec ali pisec ne izraža svojih misli, marve� omogo�a (spo)razumevanje

udeležencem, ki se iz razli�nih razlogov ne razumejo. Najve�krat poteka posredovanje med

razli�nimi jeziki. Izvorno besedilo je lahko pisno ali govorno, u�enci pa lahko interpretirajo tudi

razne besedne in nebesedne oznake.

V osnovni šoli v govornem sporazumevanju razvijamo spretnosti neformalnega tolma�enja, npr.

med tujcem v Sloveniji in doma�inom, ki ne zna tujega jezika, ali v razli�nih družbenih okoliš�inah

za prijatelje in družino. Pisno posredovanje pa zajema povzemanje bistva angleških besedil v

angleš�ini, angleških besedil v slovenš�ini ali obratno. Možni so tudi prevodi posameznih kratkih

in preprostih besedil, ki so namenjeni predvsem dejavnosti posredovanja, ne pa u�enja in

primerjanja jezikovnih sistemov angleš�ine in slovenš�ine oz. ocenjevanju slovni�nega znanja ali

znanja besediš�a.

6.8 Besediš�e

40

V �etrtem in petem razredu je poimenovanje (stvari, oseb – samostalniki, dejavnosti - glagoli in

opisovanj – pridevniki) ter ustvarjanje razmerij ena temeljnih dejavnosti, zato se v tem obdobju

obseg besediš�a hitro širi. Kriteriji za izbor besediš�a so lahko pogostost rabe besed, pa tudi

potrebe u�encev in cilji pouka (tematsko podro�je), enostavnost/težavnost besed, eno- oz.

ve�pomenskost itn.

U�enci pridobivajo besediš�e spontano, ob sistemati�nih vajah za razvijanje besediš�a, ob

poslušanju in branju, zelo pomembne pa so tudi dejavnosti zunaj šole. Dejavnosti za razvijanje in

utrjevanje besediš�a so zelo raznolike. Pou�evanje novega besediš�a naj izhaja iz sobesedila oz.

situacije in ob vidnih in drugih podporah v okolju. Uporabne so jezikovne igre, pri katerih u�enci

utrjujejo znanje novih besed v smiselnih situacijah, ne da bi se tega zavedali. Besedni zaklad se,

zlasti v višjih razredih, mo�no ve�a tudi z branjem. Za bogatenje in ohranjanje besediš�a lahko

u�enci izdelujejo svoj (slikovni) slovar.

Besediš�a ne segmentiramo na manjše dele, kot je nujno potrebno. U�enci naj si zapomnijo

celotne sklope, ki bolj ali manj pogosto stojijo skupaj, npr. I’d like a/to, What a...! See you later,

itn. Hkrati z razvijanjem besediš�a pa u�enci spoznavajo nekatera osnovna pravila tvorjenja besed.

6.9 Jezikovno znanje in zmožnosti V prvih dveh letih u�enja je sistemati�no razvijanje jezikovnih zmožnosti in znanj drugotnega

pomena. U�encev ne ozaveš�amo o jezikovnih strukturah na�rtno. Prav tako ne predstavljamo

slovni�nih pravil, še posebej kot formalne slovni�ne kategorije (glagolski �asi, zaimki itn.).

Razvijanje jezikovnih zmožnosti poteka hkrati z razvijanjem zmožnosti poslušanja, govora itn. Pri

obeh tako imenovanih receptivnih zmožnostih (poslušanje in branje) se bodo u�enci nujno

sre�evali z besediš�em, ki ga ne bodo povsem obvladali (receptivno besediš�e) in ‘zahtevnejšimi’

slovni�nimi strukturami, npr. v prvih letih u�enja s preteklikom v pravljicah. Tega u�enci ne

spoznavajo kot slovni�ne strukture, ampak le ugotovijo pomen (se je zgodilo/dogajalo v

preteklosti). Na tak na�in pa se sre�ujejo z dovolj bogatim in obilnim jezikom in se ga nezavedno

tudi u�ijo. Slovni�ne pojave obravnavamo kot leksikalne enote (besediš�e).

Pri pouku angleš�ine slovni�nih struktur ne predstavljamo nujno po navidezni formalni

enostavnosti oz. zapletenosti. Eden od dejavnikov pri odlo�itvi za vrstni red spoznavanja

slovni�nih struktur je lahko tudi vrstni red usvajanja struktur v angleš�ini kot materinš�ini. Pristop

41

k razvijanju jezikovnih zmožnosti naj temelji na opazovanju jezikovnih rab v številnih smiselnih

primerih (sobesedilu), inteligentnem ugibanju, ki dopuš�a tudi zmote in odklone, in šele nato na

prepoznavanju struktur, ugotavljanju pravil, urjenju in rabi.

Jezikovne zmožnosti razvijamo z razli�nimi dejavnostmi, ki sprva temeljijo na igri, dejavnosti pa

se prilagaja u�nim in spoznavnim stilom u�encev itn. Naloge naj bodo raznolike, odprtega tipa in

u�encem dopuš�ajo, da uporabijo svoje prejšnje znanje, splošno znanje in domišljijo. Ponovno

vra�anje k že znanim strukturam (spiralni pristop) bo u�encem omogo�ilo, da usvojijo znanje, ki ga

dotlej še niso oz. da izboljšajo rabo teh struktur.

Tudi pri u�enju slovni�nih struktur je, podobno kot pri besediš�u, potrebno dolo�iti cilje in

opredeliti, katere strukture naj bi u�enci le prepoznali in razumeli, druge pa znali bolj ali manj

zanesljivo tudi uporabljati, in kako se ta znanja razvijajo in nadgrajujejo. Slovni�na in druga

pravila pa so v prvi vrsti namenjena osvetlitvi in pojasnjevanju pojavov ter rabe, ne pa u�enju teh

pravil in ocenjevanju.

7. VREDNOTENJE DOSEŽKOV Vrednotenje dosežkov poteka skladno z na�eli tega u�nega na�rta in cilji pouka, ki jih le-ta

opredeljuje, ter opisi pri�akovanih dosežkov. Pou�evanje je opredeljeno kot osredinjeno na u�ence

in u�enje, zato lahko tudi v procesu preverjanja in ocenjevanja vrednotimo u�en�evo sodelovanje

pri u�enju. To vrednotenje poteka v smislu prepoznavanja na�inov in kakovosti u�enja in

sodelovanja pri pouku in hkrati beleženja procesov ter dosežkov tega sodelovanja.

Vrednotenje dosežkov pri pouku angleš�ine poteka v razli�nih oblikah:

• samovrednotenje

• medsebojno oz. vrstniško vrednotenje

• u�iteljevo vrednotenje (preverjanje in ocenjevanje)

• zunanja preverjanja

Preverjanje in ocenjevanje znanja mora potekati v skladu z veljavnim pravilnikom o preverjanju in

ocenjevanju znanja v osnovni šoli.

42

Preverjanje znanja in zmožnosti je stalni del pouka angleš�ine, zato poteka med samim u�nim

procesom in ga je predhodno potrebno skrbno na�rtovati. Namen sprotnega preverjanja znanja je

povratna informacija u�encu o doseženem znanju oz. zmožnostih, npr. zmožnostih razumevanja,

zmožnostih govornega in pisnega sporo�anja ter znotraj tega jezikovne rabe in drugih zmožnosti in

strategijah, ki jih u�enci razvijajo pri pouku angleš�ine. Povratna informacija lahko ima

preventivno/napovedno?, informativno in motivacijsko vlogo in je zato namenjena tako u�itelju kot

u�encu, saj govori o uspešnosti u�enca, hkrati pa tudi o uspešnosti metod dela, u�nih oblik, vsebin,

pristopov, odnosov itn. in hkrati daje u�encu možnost, da pravo�asno zazna in odpravlja morebitne

težave.

Rezultate preverjanj in ocenjevanj u�itelj skupaj z u�enci raz�leni in na podlagi ugotovitev oboji

na�rtujejo svoje dejavnosti. Preverjanje in ocenjevanje znanja naj u�enca opozori na dosežke in

pomanjkljivosti tako, da ga motivira za nadaljnje delo.

Pri pouku angleš�ine v osnovni šoli se znanje preverja ve�krat:

• preverjanje predznanja, tudi t.i. diagnosti�no preverjanje

• sprotno preverjanje ob obravnavi dolo�enega u�nega sklopa

• kon�no preverjanje - ob koncu u�nega sklopa, šolskega leta

7.1 Ocenjevanje znanja

Sodobni pristop k preverjanju in ocenjevanju znanja temelji na neposrednem vrednotenju znanja

v situacijah oz. dejavnostih, ki so �im bolj resni�ne, u�enci pa se vanje lahko vživijo. Osnova za

neposredno vrednotenje so sporazumevalne dejavnosti oz. naloge, ki so osnova resni�nemu

sporazumevanju. Dejavnosti se izbirajo tako, da u�enci za�utijo zvezo med jezikovno rabo v

nalogah, ki so najve�krat simulirane, in med resni�no jezikovno rabo. Ocenjujejo se znanja in

zmožnosti, ki so navedena v poglavju 4 Pri�akovani dosežki in znotraj tega ustrezno glede na

stopnjo vidiki medkulturne sporazumevalne zmožnosti v angleš�ini (poglavje 2). Merila za

vrednotenje odražajo cilje vrednotenja in pri�akovane ravni znanj. Pri vrednotenju znanja se

osredoto�imo na znanje in ne na neznanje. Upošteva se tudi delno znanje.

Pri odlo�itvi o tem, na kakšen na�in bomo preverjali in ocenjevali doseganje posameznih ciljev

pouka, se upošteva uravnoteženo vklju�itev vseh znanj in zmožnosti, ki jih u�enci razvijajo pri

43

pouku angleš�ine ter skladnost na�ina preverjanja s tem podro�jem. Tudi tradicionalni pisna in

govorna preverjanja znanja in avtenti�ne metode vrednotenja so najbolj uspešni, �e se med seboj

dopolnjujejo.

V vseh razredih, posebej pa v 4. in 5. razredu, naj bodo na�ini ocenjevanja �im bolj usklajeni z

na�ini u�enja in pou�evanja, kjer prevladujejo didakti�na igra in resni�ne, življenjske situacije.

U�enci dobijo po vsakem ocenjevanju povratno informacijo o svojih dosežkih, da imajo priložnost

izboljševati svoje znanje. Zato priporo�amo, da si u�itelji sproti beležijo, kateri cilji se vrednotijo

in kako zahtevno, ter kako dobro u�enci dosegajo te cilje, tudi v primeru vsebinsko zelo pestrih

pisnih preizkusov znanja (v enem preizkusu so združena številna ciljna podro�ja, npr. slovnica,

besediš�e, bralno razumevanje, pisno sporo�anje itn.).

7.1.1 Ocenjevanje govornega sporazumevanja in sporo�anja ter posredovanja

Celovitejšo oceno u�en�evih govornih zmožnosti v angleš�ini pridobimo predvsem skozi

dejavnosti, ki odslikavajo življenjske govorne situacije, in ki vklju�ujejo sporazumevalne

dejavnosti med u�enci.

Govorne dejavnosti so enogovorne (sporo�anje), to so npr. v za�etnih stopnjah u�enja tudi

posnemovalne dejavnosti, predstavitev, poro�ilo, opis itn. ali ve�govorne (sporazumevanje), npr.

dialog, intervju, pogovor, igra vlog, izmenjava informacij itn. Dejavnosti so lahko vezane na

slikovne, grafi�ne in druge izto�nice, na besedilo, ki so ga u�enci slišali ali prebrali, na opazovanje

in gledanje postopkov, posnetkov itn. Z daljšim govornim odzivom v angleš�ini na poslušanje ali

branje se lahko ocenjuje tudi slušno in bralno razumevanje, vendar v tem primeru ne ocenjujemo

jezikovne pravilnosti (znanja slovnice ali besediš�a). Tako kot pri drugih zmožnostih morajo biti

jasni cilji, kaj želimo ocenjevati, in kriteriji.

7.1.2 Ocenjevanje pisnega sporo�anja in sporazumevanja

U�enci tvorijo samostojna pisna besedila, besedila, ki so del pisnega preizkusa znanja (glej 2.1.3)

ali pa sestavni del drugih izdelkov, npr. projektnega dela.

44

Ocenjujejo se pisna besedila, to so razli�na popolna besedila (npr. razglednice, pisma, zgodbe) ali

nepopolna besedila (npr. odstavki, simulirani dnevniški zapisi), ki jih u�enci napišejo s pomo�jo

vodenih nalog ali samostojno kot rezultat sistemati�nega postopka tvorjenja besedila. Pisna

besedila se vrednotijo v skladu z vnaprej izdelanimi merili, ki odražajo pri�akovane dosežke. V

osnovni šoli je zmožnost pisnega sporo�anja in sporazumevanja v angleš�ini še zelo omejena, zato

jo ocenjujemo šele takrat, ko je res razvita.

7.1.3 Pisni preizkusi znanja

Z njimi se tradicionalno ocenjuje doseženo znanje vseh u�encev po dolo�enem u�nem sklopu ali

�asovnem obdobju. Število in dolžina pisnih ocenjevanj v posameznem ocenjevalnem obdobju sta

odvisna od sestave preizkusov (znanj, ki se vrednotijo, in koli�inska razmerja med temi znanji),

ciljev vrednotenja, razporeditve obremenitev za u�ence in dolo�il veljavnega pravilnika.

S pisnimi preizkusi znanja se lahko ocenjujejo:

• slušno in bralno razumevanje

• zmožnost jezikovne rabe

• poznavanje in raba besediš�a v sobesedilu.

7.1.4 Alternativni na�ini preverjanja in ocenjevanja znanja

Alternativno vrednotenje in ocenjevanje je obi�ajno manj formalno kot tradicionalni preizkusi

znanja in skoraj vedno poteka v daljšem �asovnem obdobju, spremlja u�enca sproti in ne samo ob

zaklju�enih vsebinskih ali �asovnih enotah, nima odlo�ujo�ih posledic za napredovanje u�enca in

njegov u�inek na pouk in u�enje bi naj bil kar se da pozitiven. Med alternativne na�ine preverjanja

in ocenjevanja štejemo vse izvirne dejavnosti (npr. pisanje besedil s to�no dolo�enim namenom in

znanemu naslovniku) in kompleksnejše ter dolgotrajne dejavnosti kot npr. jezikovni listovnik. Še

posebej so takšni na�ini primerni za vrednotenje procesnih znanj in zmožnosti, na primer

ekstenzivnega branja in poslušanja ter pisanja besedil.

45

7.2 Zaklju�na ocena

Zaklju�na ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih u�enec pridobi v šolskem letu v skladu s cilji

pouka in pri�akovanimi dosežki (poglavja 2. 3 in 4). Odraža celostno znanje glede na zastavljene

cilje predmeta in upošteva u�en�ev napredek. �

Zaklju�ne ocene se ne oblikuje z izra�unavanjem aritmeti�ne sredine. Pri zaklju�ni oceni ima

u�itelj priložnost, da vklju�i še druge pokazatelje napredka u�enca, ki jih je sistemati�no spremljal

in jih je mo� razvijati (kot so sodelovanje med vrstniki, pripravljenost nuditi pomo�, skrb za redno

opravljanje doma�ih nalog, drugi delo v okviru pouka, dodatni interes itn).

Vrednotenje znanja pri u�encih, ki imajo izrazite individualne posebnosti, u�encih s posebnimi

potrebami ter splošnimi in/ali u�nimi težavami je prilagojeno njihovim zna�ilnostim in potrebam.

Ne ocenjuje se znanj in zmožnosti, ki jih u�enci ne morejo razviti.

8. MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA Pouk angleš�ine poteka v u�ilnici, pa tudi zunaj u�ilnice oz. šole. U�ilnica je opremljena z

• grafoskopom,

• kasetnikom in/ali CD/MP3 predvajalnikom,

• ra�unalnikom, povezanim s svetovnim spletom in LCD projektorjem

• video rekorderjem in/ali DVD predvajalnikom,

• TV sprejemnikom

• ustreznimi vizualnimi pripomo�ki (npr. plakati),

• bralnim in ustvarjalnim koti�kom.

Vsi pripomo�ki za poslušanje in gledanje predvajajo ustrezno kakovosten zvok in omogo�ajo

dovolj veliko in kakovostno sliko. V u�ilnici je priro�na knjižnica, ki vsebuje priro�no literaturo za

u�ence in za u�itelje.

Za pouk angleš�ine je na voljo souporaba ustrezno opremljene ra�unalniške u�ilnice z zadostnim

številom ra�unalnikov, da lahko delata po dva u�enca na enem ra�unalniku oz. glede na cilje in

namene po en u�enec. Ra�unalniki so opremljeni tudi s slušalkami, mikrofonom in nekaj spletnimi

kamerami ter povezani s svetovnim spletom.

Pri pouku angleš�ine uporablja u�itelj še druge didakti�ne pripomo�ke in sredstva, kot na primer:

46

• vizualne pripomo�ke – plakate s preglednicami, slikami in poimenovanji,

• jezikovne igre,

• slovarje:

- slikovne, vsaj 15 izvodov

- dvojezi�ne, prirejene za u�ence in stopnjo, vsaj 15 izvodov

- enojezi�ne, prirejene za stopnjo, vsaj 15 izvodov

- elektronske slovarje

- priro�ne slovnice, eno in dvojezi�ne (slovenske razlage)

• revije, primerne za starost in stopnjo znanja

• leposlovne knjige, primerne za starost in stopnjo jezikovnega znanja,

• avdio in video gradiva na razli�nih nosilcih (kasete, zgoš�enke, DVD itn.) naslednjih vsebin:

- za razvijanje vseh sporazumevalnih zmožnosti, še zlasti poslušanja in gledanja ter slušnega

razumevanja.

- za spoznavanje razli�nih kultur in za spoznavanje tujega pragmati�nega konteksta in

govorne situacije, ustrezne interakcije, vpliva situacije in nejezikovnih sestavin sporo�anja

in medkulturnega razumevanja

• ra�unalniško programsko opremo za u�enje in pou�evanje angleš�ine, tudi s svetovnega spleta

• dodatno ra�unalniško programsko opremo za snemanje in urejanje zvoka, fotografij, videa in za

internetne konference,

• digitalni fotoaparat in kamero

• predvsem v drugem vzgojno-izobraževa�nem obdobju tudi lutke, kostume, maske itn.

9. ZNANJA IZVAJALCEV U�itelji, ki pou�ujejo angleš�ino v osnovni šoli, imajo znanja, pridobljena z univerzitetnim ali

višješolskim študijem angleškega jezika in književnosti pedagoške smeri. V drugem triletju (4., 5.

in 6. razred) pou�ujejo u�itelji angleš�ine z dodatnim usposabljanjem za zgodnje pou�evanje in

u�enje tujega jezika in razredni u�itelji, ki so pridobili ustrezna znanja z programom usposabljanja

za pou�evanje angleš�ine v drugem obdobju osnovne šole.

U�itelji se redno stalno strokovno izpopolnjujejo, tako doma kot tudi v tujini in neposredno

spoznavajo kulture, posodabljajo znanja in spoznavajo novosti na podro�ju tujejezikovne didaktike

47

in si pridobivajo nova strokovna znanja, še posebej na podro�jih kot so npr. pou�evanje mlajših

u�encev, vsebinsko podprt pouk (ang. Content Based Langauge Learning), ra�unalniško podprt

tujejezikovni pouk (ang. Computer Assissted Language Learning), integrirano vsebinsko-jezikovno

pou�evanje jezikov (ang. Content and Language Integrated Learning), ve�jezi�nost (ang. Plurilingualism) itn.

48

Bibliografija Alderson, J. C. and Banerjee, J. 2001. Language testing and assessment (Part 1).Language Teaching 34, 4:213-236. Alderson, J. C. and Wall, D. 1993. Does washback exist? Applied Linguistics 14, 2:115-129. Bachman, L. F. and Palmer, A. S. 1996. Language Testing in Practice. Oxford: Oxford University Press. Brown, H. D. 2000. Teaching by Principles. An Interactive Approach to Language Pedagogy. 2nd ed. New York: Addison Wesley Longman. Celce-Murcia, M. (ed.). 2001. Teaching English as a Second or Foreign Language. Boston: Heinle&Heinle. Council of Europe 2001. Common European Framework of Reference for Languages:Learning, teaching, assessment. Cambridge: Cambridge University Press. Cummins, J. and Davison, C. (ed.). 2007. International handbook of English Language Teaching. Part 1 and 2. New York: Springer. �ok, Lucija, Skela, Janez, Kogoj, Berta, Razdevšek-Pu�ko, Cveta. 1999. U�enje in pou�evanje tujega jezika : smernice za u�itelje v drugem triletju osnovne šole. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta; Koper: Znanstveno-raziskovalno središ�e Republike Slovenije, 210 str. Elliott, S. 1991. Authentic assessment: an introduction to a neobehavioral approach to classroom assessment. School Psychology Quarterly 6, 4:273-278. Hamp-Lyons, L. 1997. Washback, impact and validity: ethical concerns. Language Testing, 14/3:295-303. Ioannou-Georgiou, S. and Pavlou, P. 2003. Assessing Young Learners. Oxford: Oxford University Press. Kohonen, V. 1999. Authentic assessment in affective foreign language education. In Affect in Language Learning, ed. J. Arnold. Cambridge: CUP. Pp. 279-294. Pinter, A. 2006. Teaching Young Language Learners. Oxford. Oxford University Press. Skela, Janez. Komunikacijska metodologija pou�evanja jezikov : (r)evolucija?. Uporab. jezikosl., 1998, št. 5, str. 142-159. Wall, D. 1996. Introducing new tests into traditional systems: insights from general education and from innovation theory. Language Testing 13, 3:334-354.