UČNI NAČRT UMETNOSTNA ZGODOVINA

Embed Size (px)

Text of UČNI NAČRT UMETNOSTNA ZGODOVINA

  • UNI NART

    UMETNOSTNA ZGODOVINA Gimnazija

    Splona, klasina gimnazija

    Matura (280 ur)

  • UNI NART

    UMETNOSTNA ZGODOVINA

    Gimnazija: Splona, klasina gimnazija

    Matura (280 ur)

    Predmetna komisija:

    Nina Ostan, Zavod RS za olstvo, predsednica

    dr. Tine Germ, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Katedra za umetnostno zgodovino,

    lan

    Jasna Rojc, Gimnazija Nova Gorica, lanica

    Alenka Puschner, CRM, Kamnik, lanica

    Pri posodabljanju unega narta je komisija za posodabljanje unega narta za umetnostno

    zgodovino izhajala iz obstojeega unega narta za umetnostno zgodovino iz leta 1998.

    Recenzentki:

    dr. Katja Mahni, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana, Katedra za

    umetnostno zgodovino

    Lidija ernuta Nowak, Srednja vzgojiteljska ola in gimnazija Ljubljana

    Uredili: Katja Krinik in Nataa Purkat

    Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 14. 2. 2008.

  • Kazalo

    1 OPREDELITEV PREDMETA UMETNOSTNA ZGODOVINA .................................... 4

    2 SPLONI CILJI PREDMETA ............................................................................................ 5

    3 UNI CILJI IN VSEBINE.................................................................................................. 6

    4 PRIAKOVANI DOSEKI............................................................................................... 27

    5 MEDPREDMETNE POVZAVE ....................................................................................... 28

    6 DIDAKTINA PRIPOROILA ....................................................................................... 28

    7 VREDNOTENJE DOSEKOV......................................................................................... 29

  • 1 OPREDELITEV PREDMETA UMETNOSTNA ZGODOVINA

    Vodilna ideja predmeta: Razumevanje likovne umetnosti, njenega razvoja

    in drubene vloge

    Umetnostna zgodovina je humanistina veda, ki predstavlja zgodovino idej in drubenih

    dogajanj, izraenih v likovni umetnosti. Na pregleden in razumljiv nain dijaka seznani z

    enim najpomembnejih izrazov lovekove ustvarjalnosti, s imer bistveno prispeva k

    celovitemu umevanju loveka in kljune vloge umetnike kreativnosti v civilizacijskem

    razvoju lovetva. Predmet orie razvojno pot likovne umetnosti od prazgodovine do

    sodobnega trenutka, njen pomen in vpliv ter pri dijaku razvija kritien odnos do likovnih

    stvaritev in izgrajuje ut za estetiko.

    Dijaka usposablja za samostojno analizo likovnih del in jih v iskanje povezav z vzporednimi

    umetnostnimi pojavi (v knjievnosti, glasbi, gledaliu, filmu itd.) ter z razlinimi podroji

    znanosti. Vpeljati ga eli v aktivno doivljanje umetnikih del, likovno izraenih idej, obutij

    in spoznanj, s imer prispeva k njegovemu osebnemu zorenju in celoviti, humanistini vzgoji.

    Skozi izpovedovanje osebnih kriterijev in pogledov na umetnostne doseke in zgodovino,

    umetnostna zgodovina dijaku omogoa veliko mero izraanja individualnosti ter ga spodbuja

    h kulturi dialoga in strpni kritinosti.

    Predmet umetnostna zgodovina je obenem temeljnega pomena za razumevanje nacionalne

    kulturne identitete ter vpetosti slovenske umetnosti v evropski in svetovni okvir. Nudi

    izhodia za oblikovanje pozitivnega odnosa do umetnike ustvarjalnosti in umetnostne

    dediine ter razvija zavest o soodgovornosti za njeno ohranitev.

    Posebej velja opozoriti na interdisciplinarno naravo predmeta umetnostna zgodovina, ki v

    svojem jedru zdruuje pomembne segmente znanj cele vrste drugih ved. Sodobna umetnostna

    zgodovina je vedno bolj razumljena kot zgodovina idej, ki se izraajo v klasinih likovnih in

    drugih vizualnih medijih. Podroje umetnostnozgodovinskega raziskovanja se tako iri in

    kompleksno prepleta z drugimi predmetnimi podroji, ki jih osvetli s svojega zornega kota.

    Izbirni predmet umetnostna zgodovina je smiselno nadaljevanje in zakljuek vertikalne

    zasnove predmeta umetnostna zgodovina, saj poglablja, iri in utrjuje cilje in vsebine, ki jih

    predmet zastavlja v nijih gimnazijskih letnikih in tudi e v osnovni oli.

  • 2 SPLONI CILJI PREDMETA

    Umetnostna zgodovina:

    razvija zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti

    oblikuje kritien pogled na izbrana reprezentativna dela slovenske in svetovne umetnosti

    usposablja za razumevanje in analizo umetnikega dela ter umevanje idejnih konceptov v

    umetnosti

    razvija obutljivost za lepoto, doivljanje in vrednotenje umetnin in umetnostne dediine

    predstavi povezavo in soodvisnost med ustvarjanjem, umetnikim delom in drubenim

    okoljem; spodbudi ga k zavedanju o vlogi vizualne kulture in estetske razsenosti v

    sodobni drubi;

    krepi zavest o nacionalni umetnostni identiteti kot vrednoti v sodobnih globalizacijskih

    procesih;

    izostri obutljivost do stvaritev preteklosti in s tem za njihovo vrednotenje ter skrb,

    odgovornost in varovanje; razvija pozitiven odnos do domae ter tuje umetnostne in

    kulturne dediine;

    vzbuja interes za razline oblike izraanja in navaja na strpnost ter kritino sprejemanje

    razlinih stali do umetnosti in na kulturo dialoga;

    razvija sposobnost besednega izraanja v opisovanju umetnikih del in pojavov

    utemeljevanju stali, kriterijev in pogledov na likovno umetnost;

    gradi kritinost v vrednotenju likovne ustvarjalnosti in spodbuja lastno ustvarjalnost;

    ui pravilne uporabe razlinih virov ter kritino iskanje in vrednotenje informacij; razvija

    sposobnost samostojnega uenja in oblikovanja konceptov.

  • 3 UNI CILJI IN VSEBINE

    UNI CILJI

    UNE VSEBINE

    UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO UMETNOSTNA ZGODOVINA

    dojamejo umetnostno zgodovino kot humanistino vedo; spoznajo podroja dela; razumejo pojma umetnost in likovna umetnost; razvijajo zavest o irem drubenem pomenu umetnosti;

    razvijajo zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti; se seznanijo z raziskovalnimi metodami

    spoznajo kulturno-zgodovinsko pogojenost likovne umetnosti in njeno povezanost z drugimi podroji umetnike ustvarjalnosti

    razumejo vlogo umetnostne zgodovine pri oblikovanju celovitega kulturnega horizonta

    razumejo vlogo kulturne dediine in pomen spomenikega varstva

    umetnostna zgodovina kot humanistina veda: podroje dela in opredelitev osnovnih pojmov; povezave z drugimi humanistinimi vedami

    zgodovinski razvoj likovne umetnosti; metode raziskovanja oz. temeljne discipline (ikonografija, stilistika, morfologija); povezanost likovne umetnosti z drugimi podroji umetnike ustvarjalnosti

    vloga umetnostne zgodovine v razumevanju civilizacijskega razvoja loveke drube in v oblikovanju sodobnega kulturnega obzorja;

    vloga umetnostne zgodovine pri oblikovanju zavesti o vrednosti kulturne dediine in pomen spomenikega varstva

    TEMELJNE ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA

    spoznajo najpomembneje slikarske, risarske, grafine in kiparske zvrsti in tehnike; vrednotijo vpliv materialov in tehnik na likovni izraz

    dojamejo funkcionalni in estetski pomen arhitekture; poznajo temeljne arhitekturne naloge; razumejo vlogo materiala in konstrukcije; razumejo vlogo in pomen urbanizma

    spoznajo vlogo in raznolikost umetne obrti; razlikujejo med umetnikim in industrijskim oblikovanjem; primerjajo umetno obrt in oblikovanje

    razlikujejo dokumentarno in umetniko fotografijo; vrednotijo njeno vlogo v modernem slikarstvu

    slikarstvo in grafika: zvrsti, slikarske in risarske tehnike, grafine tehnike, meane tehnike; materiali in postopki

    kiparstvo: zvrsti, kiparske tehnike in materiali arhitektura in urbanizem: funkcionalni in

    estetski pomen arhitekture; temeljne arhitekturne naloge; osnove arhitekturnega oblikovanja: materiali in konstrukcijske znailnosti; pomen in vloga urbanizma

    umetna obrt: znailnosti in najpomembneje zvrsti

    oblikovanje: zvrsti in naloge; estetika in funkcionalizem v oblikovanju

    fotografija: zvrsti in naloge; povezave s slikarstvom

  • ANALIZA LIKOVNEGA DELA

    dojamejo osnovne zakonitosti likovne ustvarjalnosti;

    se usposobijo za ikonografsko analizo in klasifikacijo; spoznajo pomen simbolov, atributov, personifikacij in alegorij

    prepoznajo prvine likovnega izraanja, razumejo kompozicijo likovnega dela; poznajo perspektive; prepoznavajo morfoloke sloge

    prepoznavajo zgodovinske sloge in njihove znailnosti

    opredelitev osnovnih znailnosti in zakonitosti likovne ustvarjalnosti; pristop k likovnemu delu

    vsebinska analiza: ikonografija in ikonologija; ikonografska analiza in klasifikacija

    oblikovna analiza: opredelitev prvin likovnega izraanja, kompozicije in perspektive; morfologija in morfoloki slogi

    slogovna analiza: zgodovinska in regionalna pogojenost likovne ustvarjalnosti; zgodovinski slogi in njihove izrazne znailnosti

    PRAZGODOVINSKA UMETNOST

    analizirajo kljune kulturnozgodovinske okoliine, v katerih se je razvila prazgodovinska umetnost in ovrednotijo njen pomen; spoznajo posamezna prazgodovinska obdobija

    asovna in geografska opredelitev ter oris podnebnih razmer; pojav umetnosti v prazgodovini: kolektivno in individualno ustvarjanje; razvojne stopnje prazgodovinske umetnosti

    UMETNOST KAMENE DOBE

    razumejo kulturnozgodovinske okoliine razvoja paleolitske in neolitske umetnosti

    razumejo razlike med naravnimi in umetnimi oblikami arhitekture; razumejo pomen kultnih prostorov; analizirajo pogoje za nastanek prvih stalnih naselbin; pozna