UŽITNE GLIVE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI …2002), Gobe naših krajev (Stropnik in Tratnik, 1984), Naše gobe (Grom, 1979), Velika knjiga o gobah (Loessqe, 1997), O gobah in gobarjih

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE

Anita OFENTAVŠEK

UŽITNE GLIVE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI ŽUŽEMBERK

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij

Ljubljana, 2009

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE

Anita OFENTAVŠEK

UŽITNE GLIVE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI ŽUŽEMBERK

DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij

EDIBLE FUNGI IN THE ADMINISTRATIVE FORESTRY UNIT ŽUŽEMBERK

GRADUATION THESIS Higher professional studies

Ljubljana, 2009

Ofentavšek A. Užitne glive v gozdnogospodarski enoti Žužemberk. Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009

II

Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija gozdarstva. Opravljeno je bilo na Oddelku za varstvo gozdov na Gozdarskem Inštitutu Slovenije, v Ljubljani. Terenski del je potekal v gozdnogospodarski enoti Žužemberk. Študijska komisija Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire je za mentorja diplomskega dela imenovala dr. Dušana Jurca, za recenzenta pa dr. Franca Pohlevna.

Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: Član: Član: Datum zagovora: Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Podpisana se strinjam z objavo svoje

naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete.

Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji.

Anita Ofentavšek


III

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Vs

DK GDK 172.8(497.4 Žužemberk)(043.2)=163.6

KG užitne glive/pestrost gliv/Žužemberk

KK

AV OFENTAVŠEK, Anita

SA JURC, Dušan (mentor)

KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive

gozdne vire

LI 2009

IN UŽITNE GLIVE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI ŽUŽEMBERK

TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij)

OP VIII, 57 str., 11 pregl., 24 sl., 21 vir.

IJ sl

JI sl/en

AI V nalogi so raziskovane vrste užitnih in pogojno užitnih gliv v gozdnogospodarski

enoti Žužemberk. Namen naloge je bil ugotoviti njihovo pestrost, čas rasti in

lokacijo pojavljanja na obravnavanem območju ter določiti (spoznati) habitat rasti

in način prehranjevanja gliv. Nabrane užitne in pogojno užitne glive, so bile

določene s pomočjo gobarskih priročnikov. Primerki so bili posušeni na 30 °C in

shranjeni v mikološki zbirki Gozdarskega inštituta Slovenije. Podatki o njihovih

lokacijah in času rasti so bili vneseni v podatkovno zbirko Boletus informaticus.

Nabranih in določenih je bilo 43 različnih užitnih ali pogojno užitnih vrst gliv. Od

nabranih vrst so bile 4 glive iz debla Ascomycota (zaprtotrosnice), kar 39 gliv pa je

iz debla Basidiomycota (prostotrosnice).


IV

KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Vs

DC FDC 172.8(497.4 Žužemberk)(043.2)=163.6

CX edible fungi/fungi variety/Žužemberk

AU OFENTAVŠEK, Anita

AA JURC, Dušan (supervisor)

PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and

Renewable Forest Resources

PY 2009

TI EDIBLE FUNGI IN THE ADMINISTRATIVE FORESTRY UNIT ŽUŽEMBERK

DT Graduation Thesis (Higher professional studies)

NO VIII, 57 p., 11 tab., 24 fig., 21 ref.

LA sl

AL sl/en

AB In this diploma thesis varieties of edible and conditionally edible fungi in the

administrative forestry unit Žužemberk were researched. The goal of thesis was to

establish their diversity, time and location of growth in the area, to define

(recognize) their growth habitat and their nutrition needs. Collected fungi were

determined with the use of fungi reference books. Samples were dried at 30°C and

are stored in the mycology collection of the Slovenian forestry institute. Data about

the sample locations and growth time are stored in the Boletus informaticus data

base. 43 different edible or conditionally edible fungi were picked, 4 belonged to

the Ascomycotina subdivision and 39 to the Basidiomycotina subdivision.


V

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ....................................................... III KEY WORDS DOCUMENTATION ................................................................................. IV KAZALO VSEBINE ............................................................................................................ V KAZALO SLIK ................................................................................................................ VIII 1 UVOD ........................................................................................................................... 1 2 PREGLED OBJAV ..................................................................................................... 2 3 PREDSTAVITEV GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE ŽUŽEMBERK ............ 4 3.1 LOKACIJA .................................................................................................................... 4 3.2 RELIEF .......................................................................................................................... 4 3.3 PODNEBNE ZNAČILNOSTI ...................................................................................... 4 3.4 HIDROLOŠKE RAZMERE ......................................................................................... 4 3.5 MATIČNA PODLAGA ................................................................................................ 5 3.6 TLA ............................................................................................................................... 6 3.7 VEGETACIJSKI ORIS GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE .................................... 6 3.8 LESNA ZALOGA ......................................................................................................... 8 3.9 TIPI SESTOJEV ............................................................................................................ 9 4 MATERIALI IN METODE .................................................................................... 10 4.1 TERENSKO DELO ................................................................................................. 10 4.2 MIKOLOŠKA ZBIRKA ......................................................................................... 10 5 REZULTATI .............................................................................................................. 11 5.1 PREGLED GLIV PO RAZREDIH ............................................................................. 15 5.2 PREGLED GLIV PO REDIH ..................................................................................... 17 5.3 PREGLED GLIV PO DRUŽINAH ............................................................................. 19 5.4 PREGLED GLIV PO HABITATIH ............................................................................ 20 5.5 PREGLED GLIV PO LETNIH ČASIH ...................................................................... 22 5.6 PREGLED GLIV PO NAČINU PREHRANJEVANJA ............................................. 24 6 RAZPRAVA IN SKLEPI .......................................................................................... 27

6.1 RAZPRAVA .................................................................................................... 27 6.1.1 Užitni smrček ......................................................................................... 27 6.1.2 Marčna polževka ................................................................................... 27 6.1.3 Majniška lepoglavka ............................................................................. 28 6.1.4 Svinjski goban ........................................................................................ 29 6.1.5 Poletni goban .......................................................................................... 29 6.1.6 Rjava skledica ........................................................................................ 30 6.1.7 Poveznjeni smrčkovec ........................................................................... 31 6.1.8 Gabrov det .............................................................................................. 31 6.1.9 Navadna lisička ...................................................................................... 32 6.1.10 Zlatolistna golobica ............................................................................... 32 6.1.11 Medlorumena mušnica .......................................................................... 33


VI

6.1.12 Rdečkasta mušnica ................................................................................ 34 6.1.13 Rjavi lupinar .......................................................................................... 34 6.1.14 Brezov det ............................................................................................... 35 6.1.15 Modrikasta golobica .............................................................................. 35 6.1.16 Rumeni ježek .......................................................................................... 36 6.1.17 Rumeni ježek, grenka oblika ................................................................ 37 6.1.18 Pšenična poprhjenka ............................................................................. 37 6.1.19 Žametna podvihanka ............................................................................ 38 6.1.20 Rjavi ježevec ......................................................................................... 38 6.1.21 Travniški kukmak ................................................................................. 39 6.1.22 Borov glivec ............................................................................................ 40 6.1.23 Sočna mlečnica ....................................................................................... 40 6.1.24 Lijasta lisička ......................................................................................... 41 6.1.25 Črna trobenta ........................................................................................ 41 6.1.26 Žolta lisička ............................................................................................ 42 6.1.27 Rdečkasta trhlenka ................................................................................ 43 6.1.28 Zajetna polževka .................................................................................... 43 6.1.29 Gozdna polževka .................................................................................... 44 6.1.30 Hrastov turek ......................................................................................... 44 6.1.31 Črni goban .............................................................................................. 45 6.1.32 Golobičja kolobarnica ........................................................................... 46 6.1.33 Betičasta prašnica .................................................................................. 46 6.1.34 Rjavi zajček ............................................................................................ 47 6.1.35 Nagubana koprenka .............................................................................. 47 6.1.36 Vijoličasta koprenka ............................................................................. 48 6.1.37 Navadna polstenka ................................................................................ 48 6.1.38 Orjaški dežnik ........................................................................................ 49 6.1.39 Sivorumena mraznica ........................................................................... 50 6.1.40 Poprova mlečnica .................................................................................. 50 6.1.41 Smrdljivi mavrahovec ........................................................................... 51 6.1.42 Šiljasti ali turški smrček ....................................................................... 52

6.2 SKLEP ..................................................................................................................... 53 7 POVZETEK ............................................................................................................... 54 8 VIRI ............................................................................................................................ 56 ZAHVALA


VII

KAZALO PREGLEDNIC

PREGLEDNICA 1: POVRŠINA IN DELEŽ GOZDNIH ZDRUŽB ................................... 8

PREGLEDNICA 2: LESNA ZALOGA IN NJEN DELEŽ DEBELINSKIH RAZREDOV ........................................................................................................................................ 8

PREGLEDNICA 3: LESNA ZALOGA PO SKUPINAH DREVESNIH VRST ................ 9

PREGLEDNICA 4: NABRANE GLIVE IN NJIHOVA RAZVRSTITEV ........................ 11

PREGLEDNICA 5: NABRANE GLIVE Z IDENTIFIKACIJSKO ŠT. TER X IN Y KOORDINATAMI ...................................................................................................... 13

PREGLEDNICA 6: PREGLED GLIV PO RAZREDIH .................................................... 15

PREGLEDNICA 7: PREGLED GLIV PO REDIH ............................................................ 17

PREGLEDNICA 8: PREGLED GLIV PO DRUŽINAH .................................................... 19

PREGLEDNICA 9: PREGLED GLIV PO HABITATIH ................................................... 21

PREGLEDNICA 10: PREGLED GLIV PO LETNIH ČASIH ........................................... 23

PREGLEDNICA 11: PREGLED GLIV PO NAČINU PREHRANJEVANJA .................. 25


VIII

KAZALO SLIK

SLIKA 1: SLAPOVI NA REKI KRKI ................................................................................. 5

SLIKA 2: PRIKAZ LOKACIJ NABRANIH GOB ............................................................. 15

SLIKA 3: PREGLED GLIV PO RAZREDIH .................................................................... 15

SLIKA 4: RJAVA SKLEDICA ……………………………………………… ………. 16 SLIKA 5: POPROVA MLEČNICA .................................................................................... 16

SLIKA 6: NAVADNA LISIČKA …….…………………………………….…………. 16 SLIKA 7: MARČNA POLŽEVKA ................................................................................... ..16

SLIKA 8: PREGLED GLIV PO REDIH ............................................................................ 17

SLIKA 9: SMRDLJIVI MAVRAHOVEC ……………………………………..……… 18 SLIKA 10: TURŠKI ALI ŠILJASTI SMRČEK ............................................................ ….18

SLIKA 11: TRAVNIŠKI KUKMAK ………………………………………………..… 18 SLIKA 12: GABROV DED ................................................................................................ 18

SLIKA 13: PREGLED GLIV PO DRUŽINAH .................................................................. 19

SLIKA 14: PREGLED GLIV PO HABITATIH ................................................................. 21

SLIKA 15: MAJNIŠKA LEPOGLAVKA …………………………..……………….… 21 SLIKA 16: PŠENIČNA POPRHJENKA ............................................................................ 21

SLIKA 17: PREGLED GLIV PO LETNIH ČASIH ........................................................... 23

SLIKA 18: JESENSKI ORJAŠKI DEŽNIK ………………………………………….... 23 SLIKA 19: RDEČKASTA MUŠNICA ............................................................................... 23

SLIKA 20: PREGLED GLIV PO NAČINU PREHRANJEVANJA .................................. 25

SLIKA 21: PARAZIT BOROV GLIVEC …………………………..……………..…… 26 SLIKA 22: SAPROFIT UŽITNI SMRČEK ........................................................................ 26

SLIKA 23: RUMENI JEŽEK ………………………………………….……………….. 26 SLIKA 24: SVINSKI GOBAN ........................................................................................... 26


1

1 UVOD

Enota Žužemberk leži na skrajnem severozahodnem delu roške planote in deloma na

Ajdovski planoti na levem bregu reke Krke. Razteza se na nadmorski višini od 171 m ob

Krki do 628 m na vrhu Debelega hriba. Površje je strmo, le mestoma do srednje strmo, ter

valovito in deloma vrtačasto. Zaradi gričevnatega reliefa, so prisotne vse lege. Cela enota

leži na območju Suhe krajine in že samo ime veliko pove o vodnih razmerah. Glavni in

edini vodotok je reka Krka, ki enoto na tektonski prelomnici deli na dva neenaka dela. Od

drevesnih vrst prevladuje bukev, sledijo ji hrast, trdi listavci, smreka in plemeniti listavci.

Po gozdovih, travnikih, pa tudi v drugačnem, včasih zelo nenavadnem okolju (v kleteh,

predorih itd.) povsod, kjer živi človek, raste veliko število gob. Gobarja zanimajo

predvsem tiste gobe, ki mu koristijo, ker jih lahko uživa. Pomembno pa je poznati tudi

druge gobe, saj so sestavni del narave. Ločiti moramo tudi strupene gobe, da se lahko

zavarujemo pred zastrupitvijo z njimi. V diplomski nalogi smo se osredotočili samo na

gobe, ki so užitne ali pogojno užitne. Nabrane primerke smo določili, posušili in arhivirali.

Namen naloge je ugotoviti vrstno pestrost gliv na obravnavanem območju, ugotoviti čas

rasti in lokacijo njihovega pojavljanja na obravnavanem območju, ugotavljanje habitata

rasti gliv ter ugotavljanje načina prehranjevanja gliv.

Oblikovalo smo hipotezo, da je pestrost užitnih in pogojno užitnih gliv na obravnavanem

območju velika. Največ gliv naj bi rastlo v času jeseni in najmasovneje v mešanih

gozdovih ter da glede na sistem prehranjevanja prevladujejo mikorizne glive. Hipotezo

smo postavi na podlagi do zdaj znanih dejstev iz literature in jo bomo s terenskim delom

poskušali potrditi, ali dopolniti.


2

2 PREGLED OBJAV

Za določevanje gliv so nam bile v največjo pomoč knjige Naše gobe (Arzenšek in sod.,

2002), Gobe naših krajev (Stropnik in Tratnik, 1984), Naše gobe (Grom, 1979), Velika

knjiga o gobah (Loessqe, 1997), O gobah in gobarjih (Kramar, 1995) in Najboljše užitne

gobe ter njihove neužitne in strupene dvojnice (Portisch T in Portisch H, 1998).

Arzenšek in sod. (2002) razlagajo, da je gliva živ organizem, sestavljen iz vegetativnega

dela – podgobja (micelija) in razmnoževalnega dela – gobe (trosnjaka).

Sistem prehranjevanja gob je opisal Arzenšek in sod. (2002). Sistem prehranjevanja gob je

razdelil na tri osnovne tipe. Gobe se lahko prehranjujejo kot sožiteljice ali simbionti

(mikorizne gobe), gniloživke ali saprofiti ter kot zajedavke ali paraziti.

Portisch T in Portisch H (1998) sta zapisala 20 osnovnih pravil o gobarjenju. O pravilnem

gobarjenju je pisal tudi Arzenšek in sod. (2002) ter tudi Jordan in Wheeler (2001).

Poudarili so, da je pomembna izbira oblačil in obutve, da ne prepuščajo vlage.

Priporočljivo je, da se oblačila dajo tesno zapreti ob vratu, rokavih in hlačnicah, zaradi

klopov in drugih žuželk. Gobe nabiramo v trdno pletene košare, ki omogočajo, da nabrani

trosnjaki med prenašanjem oddajajo trose. Gobe očistimo že na rastišču, pomagamo pa si z

žepnim nožem.

Osnovna pravila za gobarjenje pri nas določa Uredba o varstvu samoniklih gliv. Ta uredba

ureja varstvo samoniklih gliv in z njim povezana pravila ravnanja, zaradi ohranjanja

biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja. Samonikla gliva je po tej uredbi vsaka v

naravi rastoča negojena gliva, sestavljena iz podgobja oziroma micelija in gobe oziroma

trosnjaka. Uredba je bila sprejeta avgusta 1998.

Skorajda ni užitne gobe, ki nebi imela neužitne ali strupene dvojnice. Edina možnost, da

prepoznamo užitno gobo in jo ločimo od strupene gobe, je natančno poznavanje njunih

značilnosti. Da bi te značilnosti lažje prepoznali sta Portisch T in Portisch H (1998) v

knjigi Najboljše užitne gobe ter njihove neužitne in strupene dvojnice, vsako užitno gobo v


3

besedi in sliki neposredno primerjala z neužitnimi ali strupenimi dvojnicami. Da bi se

lahko odpravili nabirat gobe v vsakem letnem času, so v knjigi tudi opisi tistih vrst gob, ki

ne rastejo ob običajnem času.

Sindrom zelenkaste kolobarnice, indigestivni sindrom, paksilusni sindrom in giromitrinski

sindrom so znaki, ki so značilni pri zastrupitvah s strupenimi gobami. O prepoznavnih

znakih zastrupitve in kako pravilno ravnati v primeru zastrupitve, sta pisala Stropnik in

Tratnik (1984). Na isto tematiko je pisal tudi Arzenšek in sod. (2002). Ne smemo pozabiti,

da je nudenje takojšnje prve pomoči ob prvih znakih zastrupitve zelo pomembno in

odločilno.

O najpomembnejših prepoznavnih znakih gob (morfološke značilnosti) sta pisala Portisch

T in Portisch H (1998). Obstajata dve veliki skupini gob in sicer takšne, ki imajo na

spodnji strani klobuka lističe in jih imenujemo lističarke ter gobe s tesno prilagajočimi se

cevkami na spodnji strani klobuka. Imenujemo jih cevarke. Nekatere gobe pa imajo na

spodnji strani klobuka bodice in jih imenujemo ježevke. O morfoloških značilnostih gob so

pisali tudi Arzenšek in sod. (2002), Stropnik in Tratnik (1984) ter Grom (1979).

O nevarnostih pri nabiranju gob piše Kramer (1995) ter Arzenšek in sod. (2002), kot tudi

Jordan in Wheeler (2001). Opozarjajo nas na vse tri bolezni, ki jih povzročajo klopi. Ne

smemo pozabiti tudi na druge žuželke, ki lahko presenetijo s piki. Za gobarje sta med

plazilci najnevarnejša gad in modras, med zvermi pa lisice, zlasti če so okužene s steklino.

Med zvermi predstavljajo nevarnost tudi medvedje in volkovi.


4

3 PREDSTAVITEV GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE ŽUŽEMBERK

3.1 LOKACIJA

Enota leži na zahodu GGO Novo Mesto, na skrajnem severozahodnem delu roške planote

in deloma na Ajdovski planoti na levem bregu reke Krke. Razteza se na nadmorski višini

od 171 m pri Krki do 628 m na vrhu Debelega hriba.

3.2 RELIEF

Površje je strmo, le mestoma do srednje strmo ter valovito in deloma vrtačasto. Zaradi

gričevnatega reliefa so prisotne vse lege. Gozdov na južni in zahodni legi je nekoliko manj,

ker tam uspeva vinska trta.

3.3 PODNEBNE ZNAČILNOSTI

Enota leži na robu območja zmerno celinskega podnebja osrednje Slovenije, blizu zmerno

celinskega podnebja zahodne in južne Slovenije.

Povprečna količina padavin v pretežnem delu enote je 1300 – 1400 mm, le na manjšem

delu na skrajnem zahodu enote je padavin 1400 – 1500 mm. Povprečna letna temperatura v

pretežnem delu enote je od 8 do 10 °C, v manjšem delu na skrajno zahodnem in

jugovzhodnem delu pa od 6 do 8 °C. Povprečna januarska temperatura je od -2 do 0 °C in

povprečna julijska temperatura od 18 do 20 °C. Vrednost padavin in temperatur so

odčitane iz tematskih kart Slovenije za 30 letno obdobje.

3.4 HIDROLOŠKE RAZMERE

Cela enota leži na območju Suhe krajne in že samo ime veliko pove o pičlih vodnih

razmerah. Glavni in edini vodotok je reka Krka, ki enoto na tektonski prelomnici deli na


5

dva neenaka dela. V tem delu je reka precej živahna (slika 1). Kljub temu pa, zaradi visoke

vsebnosti raztopljenega apnenca, na več mestih tvori lehnjakove pragove. Površinskih

pritokov ni, torej se struga Krke napaja iz svojega značilno kraškega izvira in podzemnih

oz. podvodnih pritokov.

Omeniti velja še nekaj manjših studencev in umetno jezero, ki je nastalo v opuščenem

peskokopu. Pomembni so kot vodni pojav na planoti visokega krasa in napajališče za

živali. Vsi, razen jezera, ob daljših sušnih obdobjih presahnejo. Ker je matična podlaga

pretežno apnenec, je v enoti veliko vrtač, jam in drugih kraških pojavov, saj padavinska

voda odteče po podzemnih kanalih proti reki Krki. (Zavod za gozdove Slovenije, 2007)

Slika 1: Slapovi na reki Krki (Mestna …, 2008)

3.5 MATIČNA PODLAGA

Matična podlaga enote je pretežno iz geoloških obdobij krede, jure in triasa. Največ je

sivega, gostega in belega apnenca s posameznimi vložki zrnatega dolomita iz obdobja

krede. Te kamnine se nahajajo pretežno na desnem bregu Krke. Na levem bregu Krke

prevladuje siv, svetlo siv in bel plastnat oolitni apnenec iz obdobja jure. Iz istega obdobja

se mestoma pojavljajo še brečast apnenec in apnenec z roženci ali dolomitom. Močno

prisoten je še pasast in zrnat dolomit iz obdobja triasa. V sledovih pa se pojavi še lapor in

peščenjak iz obdobja terciar ter lehnjaki iz obdobja kvartar.


6

3.6 TLA

Pod vplivom tlotvornih dejavnikov in matične kamnine so se razvili različni tipi tal. Na

apnencu so nastala rjava pokarbonatna in humozna tla. V dolinah in večjih vrtačah so to

praviloma globoka tla, na pobočjih srednje globoka in žepasta, po grebeni, vrhovih in na

najstrmejših delih pa plitva, skeletna in humozna tla. Ravno obratno, kot se globina tal z

nagibom manjša, se skalovitost veča.

3.7 VEGETACIJSKI ORIS GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE

Opis gozdne združbe (preglednica 1). Preglednica prikazuje tudi proizvodno sposobnost

rastišča, površino v ha na posamezno gozdno združbo, ter delež v % na posamezno gozdno

združbo.

• Epimedio – Carpinetum; Nižinski gozd gradna in belega gabra (2445,45 ha)

Združba se pojavlja na nadmorski višini med 171 m in 440 m, kjer prevladuje gričevnat

svet z blago razgibanim reliefom. Združba porašča pretežno rečne nanose ilovice in

globoka rjava tla na apnencih. Obe vrsti tal imata veliko biološko aktivnost (preglednica

1).

Človek ima velik vpliv pri tvorbi oz. kvaliteti tal, saj jih pogosto siromaši s steljarjenjem.

Najpomembnejši drevesni vrsti sta beli gaber in graden. Posamično so primešani še

maklen, češnja, dob, cer, gorski javor in bukev. Bogat grmovni sloj tvorijo tintovje, glog,

leska, črni trn, navadna trdoleska in gozdni šipek. Zeliščni sloj združbe tvorijo žafran,

lipica, trobentica, tevje, pomladna lakota in gozdni šaš. Proizvodna sposobnost rastišča

znaša 6,43 m3/ha/leto.

• Hedero – Fagetum; Gozd gradna in bukve (5476,64 ha)

Združba se pojavlja med 171 in 570 m nadmorske višine na položnih pobočjih. Matična

podlaga so apnenci z vrsto značilnih kraških pojavov. Na njih so nastala globoka do


7

srednje globoka rjava pokarbonatna tla, ki so rahlo kisle reakcije in biološko srednje

aktivna (preglednica 1).

Sestoj praviloma tvorita bukev in graden, ki je v tej enoti redko prisoten. Grmovni sloj

tvorita volčin, gozdni šipek, navadna kalina, glog in dobrovita. V zeliščnem slogu se

pojavijo velecvetni šetraj, dolgolistna naglavka, dlakavi šaš in spomladanska torilnica.

Proizvodnja sposobnost rastišča znaša 7,50 m3/ha/leto.

• Hacqetio – Fagetum; Predgorski bukov gozd (853,76 ha)

Združba se pojavlja na nadmorski višini med 171 m in 520 m na srednje strmih in strmih

pobočjih in širokih hrbtih. Tla, ki jih porašča združba so srednje globoka, izjemoma tudi

globoka ali plitva pokarbonatna rjava tla na apnencu in dolomitu. So sveža in biološko zelo

aktivna (preglednica 1).

Sestoj tvorita bukev in graden, ob steljarjenju in večjih presvetlitvah pa se močno poveča

konkurenčno moč belega gabra, cera, trepetlike in breze. Grmovni sloj tvori beli gaber, v

zeliščnem pa sta najpogostejši tevje in lipica. Proizvodna sposobnost rastišča znaša 7,22

m3/ha/leto.

• Lamio orvale – Fagetum var.geogr. Dentaria polyphyllos: Gozd bukve z deveterolistno

mlajo (439,02 ha)

Združba se pojavlja na nadmorski višini med 400 m in 628 m na srednje strmih do strmih

pobočjih, vlažnih jarkih in rahlo razgibanih planotah. Porašča srednje globoka do globoka

ali žepasta pokarbonatna rjava tla na apnencu, ki so sveža in biološko zelo aktivna

(preglednica 1).

Sestoj tvori bukev, posamezno pa so prisotni še gorski javor, gorski brest, jelka in smreka.

V grmovnem sloju se pojavlja navadni volčin. V zeliščnem sloju so najpogostejše

mnogolistna, deveterolistna in brstična mlaja, velikocvetna mrtva kopriva, dišeča perla,

volčja jagoda, podlesna vetrnica, golšec in velecvetni šetraj. Proizvodna sposobnost

rastišča znaša 7,46 m3/ha/leto (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).


8

Preglednica 1: Površina in delež gozdnih združb (Zavod za gozdove Slovenije, 2007: 7)

Šifra Gozdna združba PSR * v m3/ha/leto

Površina v ha Delež v %

4100 Epimedio - Carpinetum 6,43 2455,45 25,8

4200 Vaccinio myrtilli - Carpinetum betuli 6,43 226,32 2,4

5100 Lathyro - Quercetum petraeae 2,55 37,99 0,4

7200 Hacquetio - Fagetum var. geogr. Ruscus hypoglossum 7,22 853,76 9,0

8100 Lamio orvale - Fagetum var. georg. Dentaria

polyphyllos 7,46 439,02 4,6

13100 Hedero - Fagetum 7,50 5473,64 57,8

Skupaj 7,15 9476,18 100,0

* Proizvodna sposobnost rastišča

3.8 LESNA ZALOGA

Lesna zaloga je 231,4 m3/ha, z intervalno oceno ob 5 % tveganja od 222,1 do 240,7 m3/ha.

Kar 72 % drevja je tanjšega od 40 cm. Veliko premalo je tudi drevja nad 50 cm. Kljub

temu, da je debeljakov največ, lahko iz preglednice 2 jasno izberemo premajhen delež

debelega in prevelik delež tanjšega drevja.

Preglednica 2: Lesna zaloga in njen delež debelinskih razredov (Zavod za gozdove Slovenije, 2007: 9)

Debelinski razred (v % od LZ) Skupaj

I II III IV V m3/ha % m3

Iglavci 20,5 25,9 22,4 21,8 9,4 36,1 15,6 341.757 Listavci 17,5 28,8 26,7 16,8 10,2 195,3 84,4 1.850.490

Skupaj 18,0 28,4 36,0 17,6 10,0 231,4 100,0 2.192.247

V lesni zalogi prevladuje bukev, sledijo ji hrasti, trdi listavci, smreka in plemeniti listavci.

Povprečna lesna zaloga je relativno nizka, vendar je v nenehnem porastu. Nenehno rast

letne zaloge močno zavira močno zaraščanje kmetijskih površin. Zaraščajoča površina, ki

jo vključujemo med gozdove, imajo praviloma nizke zaloge in so slabo kvalitetne, kar


9

močno zmanjšuje tako lesno zalogo kot kvaliteto. Lesna zaloga v državnih gozdovih je

občutno višja, vendar je teh gozdov malo.

Preglednica 3: Lesna zaloga po skupinah drevesnih vrst (Zavod za gozdove Slovenije, 2007: 9)

Smreka Jelka Bor Macesen Drugi iglavci

Bukev Hrast Plemeniti listavci

Trdi listavci

Mehki listavci

Dejansko stanje

m3/ha 32,0 0,5 2,9 0,2 0,5 69,6 48,8 19,0 49,3 8,6

Delež 13,8 0,5 1,2 0,1 0,2 30,2 21,1 8,2 21,3 3,7

Naravno stanje

m3/ha 0,2 0,3 0,9 0,0 0,0 126,9 60,2 13,8 25,6 3,5

Delež 0,1 0,1 0,4 0,0 0,0 54,8 26,8 6,0 11,1 1,5

3.9 TIPI SESTOJEV

V enoti je največ bukovih gozdov. Ti so uvrščeni pretežno v gospodarski razred

predgorskih bukovih gozdov.

Hrastovi gozdovi so uvrščeni predvsem v gospodarski razred gradnovo bukovih gozdov in

gospodarski razred nižinskih gozdov hrasta in belega gabra na karbonatih. Pojavljajo se

razpršeno po celi enoti.

Gozdovi bukve in hrasta, cerov gozd in gozdovi gradna in cera so uvrščeni največ v

gospodarski razred gradnov bukovih gozdov in so razpršeni po celi enoti.

Gozdovi hrasta in belega gabra in gozdovi belega gabra so uvrščeni predvsem v

gospodarski razred nižinskih gozdov hrasta in belega gabra na karbonatih. Glavnina teh

gozdov se nahaja v nižinskem delu enote.

Po celi enoti v vseh gospodarskih razredih so s pomembnim deležem prisotni še ostali

listnati gozdovi, smrekovi gozdovi in drugi gozdovi iglavcev in listavcev (Zavod za

gozdove Slovenije, 2007).


10

4 MATERIALI IN METODE

4.1 TERENSKO DELO

Terenski del raziskav je potekal v času pomladi, poletja in jeseni 2008, v

Gozdnogospodarski enoti Žužemberk. Glive, ki smo jih nabrali smo shranjevali v pletene

košare. Za vsako glivo smo zabeležili datum nabiranja in lokacijo. Najdene glive smo na

terenu tudi fotografirali. Lokacije nabranih gliv smo prikazali na karti (slika 2).

Pri determinaciji so nam pomagali številni gobarski priročniki ter številne knjige o

prepoznavanju gob. Če kakšno glivo nismo uspeli ali znali določiti, nam je na pomoč

priskočil Bogdan Tratnik. Brez težav je določil glive in seveda še preveril, če smo pravilno

določili preostale glive.

Po končani determinaciji smo glive posušili na 30 °C. Sušenje gliv je trajalo dan ali dva.

Posušene glive smo shranili v posebne papirnate vrečke, ki so namenjene za arhiviranje

gliv.

4.2 MIKOLOŠKA ZBIRKA

Za zaključek diplomskega dela smo glive shranili v mikološko zbirko Gozdarskega

inštituta Slovenije in podatke s programom Boletus informaticus vnesli v mikološko zbirko

podatkov o glivah Slovenije.

Z omenjenim programom smo nato natisnili etiketa s podatki, ki smo jo nalepili na vrečko

s pripadajočim vzorcem. Material smo dvakrat zaporedoma namestili v zamrzovalnik po

12 ur pri -17 °C, nato pa smo vzorce shranili v prav zato namenjen prostor s stalno

temperaturo okoli 20 °C.


11

5 REZULTATI

V gozdnogospodarski enoti Žužemberk smo nabrali 43 različnih vrst užitnih ali pogojno

užitnih gliv. Vse glive navajamo v preglednici 4, ki prikazuje tudi deblo, razred, red in

družino, kamor prištevamo posamezno glivo.

Od vseh nabranih gliv jih kar 39 spada v deblo Basidiomycota (prostotrosnice), štiri pa v

deblo Ascomycota (zaprtotrosnice). Vseh 43 nabranih gliv se uvršča v osem različnih redov

in 16 različnih družin (preglednica 4).

Preglednica 4: Nabrane glive in njihova razvrstitev

DEBLO RAZRED RED DRUŽINA VRSTA

Ascomycota Ascomycetes Pezizales Morchellaceae

Morchella esculenta

Morchella rimosipes

Verpa digitaliformis

Pezizaceae Peziza badia

Basidiomycota Basidiomycetes

Agaricales

Agaricaceae Agaricus campestris

Macrolepiota procera

Cortinariaceae

Cortinarius praestans

Rozites caperata

Cortinarius violaceus

Lycoperdaceae Lycoperdon perlatum

Marasmiaceae Armillaria mellea

Pluteaceae

Amanita fulva

Amanita gemmata

Amanita rubescens

Tricholomataceae

Calocybe gambosa

Hygrophorus marzuolus

Hygrophorus nemoreus

Tricholomopsis rutilans

Lyophyllum decastes

Tricholoma columbetta

Hygrophorus russula

se nadaljuje


12

nadaljevanje s strani 11

DEBLO RAZRED RED DRUŽINA VRSTA

Boletales Boletaceae

Boletus aereus

Boletus aestivalis

Boletus luridus

Leccinum carpini

Leccinum quercinum

Leccinum scabrum

Xerocomus

subtomentosus

Paxillaceae Paxillus atrotomentosus

Basidiomycota Basidiomycetes

Cantharellales

Cantharellaceae

Cantharellus cibarius

Cantharellus tubaeformis

Craterellus

cornucopioides

Craterellus lutescens

Hydnaceae

Hydnum repandum

Hydnum repandum fo.

Amarum

Phallales Phallaceae Phallus impudicus

Polyporales Sparassidaceae Sparassis crispa

Russulales Russulaceae

Lactarius piperatus

Lactarius volemus

Russula aurata

Russula romellii

Russula cyanoxantha

Thelephorales Bankeraceae Sarcodon imbricatus

Vsaki glivi posamezno smo določili identifikacijsko številko ter X in Y koordinate. Vse te

podatke navajamo v preglednici 5.

S pomočjo identifikacijske številke vzorca v Mikoteki in herbariju Gozdarskega inštituta

Slovenije, lahko na karti očitamo natančno lokacijo posamezne glive. Za še večjo

natančnost lokacije pa upoštevamo X in Y koordinate.


13

Največ od nabranih gliv se nahaja v kvadrantu VL97, malo manj kot polovico nabranih

gliv pa se nahaja v kvadrantu VL98.

Najpogosteje so se pojavljale glive Armillaria mellea (sivirumena mraznica), Craterellus

lutescens (žolta lisička) in Boletus aestivalis (poletni goban). Redke pa so bile glive

Cantharellus cibarius (navadna lisička), Tricholomopsis rutilans (rdečkasta trhlenka) in

Cortinarius violaceus (vijoličasta koprenka).

Preglednica 5: Nabrane glive z identifikacijsko št. ter X in Y koordinatami

Latinsko ime glive št.GIS * UTMx UTMy

Hygrophorus marzuolus (Fr.) Bres. 1693 503398 74790 Morchella rimosipes DC. 1694 503397 74789 Calocybe gambosa (Fr.) Singer 1695 495314 77040 Morchella esculenta (L.) Pers. 1696 497370 79465 Boletus luridus Schaeff. 1697 496032 79247 Boletus aestivalis (Paulet) Fr. 1698 495764 79189 Peziza badia Pers. 1699 497283 79352 Verpa digitaliformis Pers. 1700 497286 79351 Leccinum carpini (R. Schulz) M.M. Moser ex D.A. Reid 1701 496752 79284 Cantharellus cibarius Fr. 1702 498133 80627 Russula romellii Maire 1703 496590 79412 Lactarius piperatus (L.) Pers. 1704 494677 79412 Phallus impudicus L. 1705 495903 79225 Amanita rubescens (Pers.) Gray 1706 495880 79289 Amanita fulva (Schaeff.) Fr. 1707 496151 76727 Leccinum scabrum (Bull.) Gray 1708 497326 79271 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. 1709 497374 79330 Russula aurata (With.) Fr. 1710 497320 79263 Amanita gemmata (Fr.) Bertill. 1711 497253 79223 Hydnum repandum L. 1712 495796 77035 Hydnum repandum f. amarum Stropnik, Tratnik & Seljak 1713 495627 78618 Rozites caperatus (Pers.) P. Karst. 1714 5495812 5078597 Paxillus atrotomentosus (Batsch) Fr. 1715 495669 78580 Sarcodon imbricatus (L.) P. Karst. 1716 495733 78567 Agaricus campestris L. 1717 493878 81334 Sparassis crispa (Wulfen) Fr. 1718 493653 81589 Lactarius volemus (Fr.) Fr. 1719 499701 83719

se nadaljuje


14

Nadaljevanje s strani 13

Latinsko ime glive št.GIS * UTMx UTMy

Cantharellus tubaeformis var. lutescens (Pers.) Fr. 1720 496463 83761 Craterellus lutescens (Pers.) Fr. 1721 499160 83710 Tricholomopsis rutilans (Schaeff.) Singer 1722 499160 83710 Hygrophorus nemoreus (Pers.) Fr. 1723 499160 83710 Hygrophorus russula (Fr.) Kauffman 1724 499160 83710 Leccinum quercinum Pilát 1725 490691 83596 Tricholoma columbetta (Fr.) P. Kumm. 1726 490778 83314 Lycoperdon perlatum Pers. 0727 490725 83524 Boletus aereus Bull. 1728 499972 78159 Lyophyllum decastes (Fr.) Singer 1729 500445 77454 Cortinarius praestans (Cordier) Gillet 1730 500445 77454 Cortinarius violaceus (L.) Gray 1731 500445 77454 Xerocomus subtomentosus (L.) Fr. 1732 500445 77454 Macrolepiota procera (Scop.) Singer 1733 496034 76517 Armillaria mellea (Vahl) P. Kumm. 1734 495240 77260 Craterellus cornucopioides (L.) Pers. 1735 495186 79216

* Identifikacijska številka vzorca v Mikoteki in herbariju Gozdarskega inštituta Slovenije

Rdeča pika na karti (slika 2) predstavlja lokacijo nabranih gob. Če smo določeno vrsto

našli na večjih lokacijah, smo zabeležili samo prvo lokacijo najdišča. Številke poleg rdečih

pik predstavljajo identifikacijska številka vzorca v Mikoteki in herbariju Gozdarskega

inštituta Slovenije. Iz karte je razvidno, da so bile gobe nabrane na širšem območju

Žužemberka.

Ofentavšek A. Užitne glive v gozdnogospodarski enoti Žužemberk. niv. v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009

15


15

5.1 PREGLED GLIV PO RAZREDIH

Iz preglednice 6 in slike 3 je razvidno, da je večina nabranih gliv iz debla Basidiomycota

(prostotrosnice), manjši delež pa iz debla Ascomycota (zaprtotrosnice).

Od vseh nabranih gliv, je kar 39 gliv iz razreda Basidiomycetes, kar predstavlja 91,7 %

vseh nabranih gliv. Iz razreda Ascomycetes pa so 4 glive, kar predstavlja borih 9,3 % od

vseh nabranih gliv (preglednica 6, slika 3).

Preglednica 6: Pregled gliv po razredih

RAZRED ŠT. GLIV %

Ascomycetes 4 9,3 Basidiomycetes 39 90,7

SKUPAJ 43 100,0

Slika 3: Pregled gliv po razredih

Peziza badia (rjava skledica) (slika 4) je iz debla Ascomycota (zaprtotrosnice). Glive

Lactarius piperatus (poprova mlečnica) (slika 5), Cantharellus cibarius (navadna lisička)

(slika 6) in Hygrophorus marzuolus (marčna polževka) (slika 7) pa so iz debla

Basidiomycota (prostotrosnice).


16

Slika 4: Rjava skledica Slika 5: Poprova mlečnica

Slika 6: Navadna lisička Slika 7: Marčna polževka


17

5.2 PREGLED GLIV PO REDIH

Nabrane glive so iz osmih različnih redov. Kar 17 vrst gliv je iz reda Agaricales (listarji),

kar predstavlja 39,5 % od veh nabranih gliv. Sledi red Boletales (cevarji) z osmimi

nabranimi glivami, kar predstavlja 18,6 % vseh nabranih gliv. S šestimi nabranimi glivami

sledi red Cantharellales (lisičarji), kar predstavlja 14 % in z eno glivo manj sledi red

Russulales (golobičarji), kar predstavlja 11,6 % vseh nabranih gliv. Z manjšim odstotkom

pa sledijo še glive iz redu Pezizales (skledarji) z 9,3 % od vseh nabranih gliv,

Thelephorales (bodičarji) ter Phallales (mavrahovci) in Polyporales (lukničarji) z 2,3 %

od vseh nabranih gliv (preglednica 7, slika 8).

Preglednica 7: Pregled gliv po redih

RED ŠT. GLIV %

Pezizales 4 9,3 Agaricales 17 39,5 Boletales 8 18,6 Cantharellales 6 14,0 Phallales 1 2,3 Polyporales 1 2,3 Russulales 5 11,6 Thelephorales 1 2,3 SKUPAJ 43 100,0

Slika 8: Pregled gliv po redih

Gliva Phallus impudicus (smrdljivi mavrahovec) (slika 9) spada v red Phallales

(mavrahovci), gliva Morchella rimosipes (turški ali šiljasti smrček) (slika 10) pa spada v

red Pezizales (skledarji), gliva Agaricus campestris (travniški kukmak) (slika 11) spada v

red Agaricales (listarji) in gliva Leccinum carpini (gabrov ded) (slika 12) spada v red

Boletales (cevarji).


18

Slika 9: Smrdljivi mavrahovec Slika 10: Turški ali šiljasti smrček

Slika 11: Travniški kukmak Slika 12: Gabrov ded

(http://www.gobe.si/Gobe/AgaricusCampestris)


19

5.3 PREGLED GLIV PO DRUŽINAH

Nabrane glive so iz 16 različnih družin. Družini Tricholomataceae (kolobarničarke) in

Boletaceae (cevarke) imata vsaka po sedem nabranih gliv, kar predstavlja 16,3 % za vsako

družino. S petimi nabranimi glivami sledi družina Russulaceae (golobičarke), kar predstavlja

11,6 % od vseh nabranih gliv. Iz družine Cantharellaceae (lističarke) smo našli štiri glive,

kar predstavlja 9,3 % od vseh nabranih gliv. S tremi glivami v družini sledita Morchellaceae

(jamičarke) in Cortinariaceae (koprenarke) kar predstavlja 7 % za vsako družino posebej. Po

dve glivi v družini imajo Agaricaceae (kukmarke) ter Hydnaceae (ježarke), kar predstavlja

4,7 % za vsako skupino posebej. S samo eno glivo v družini pa so družine Pezizaceae

(skledarke), Lycoperdaceae (prašničarke), Marasmiaceae (sehličarke), Paxillaceae

(podvihanke), Sparassidaceae (glivčarke), Phallaceae (mavrahovci) ter Bankeraceae

(bodičarke), kar predstavlja 2,3 % za vsako družino posebej (preglednica 8, slika 13).

Preglednica 8: Pregled gliv po družinah

Slika 13: Pregled gliv po družinah

DRUŽINA ŠT. GLIV %

Morchellaceae 3 7,0 Pezizaceae 1 2,3 Agaricaceae 2 4,7 Cortinariaceae 3 7,0 Lycoperdaceae 1 2,3 Pluteaceae 3 7,0 Tricholomataceae 7 16,3 Marasmiaceae 1 2,3 Boletaceae 7 16,3 Paxillaceae 1 2,3 Cantharellaceae 4 9,3 Sparassidaceae 1 2,3 Phallaceae 1 2,3 Russulaceae 5 11,6 Bankeraceae 1 2,3 Hydnaceae 2 4,7

SKUPAJ 43 100,0


20

5.4 PREGLED GLIV PO HABITATIH

V mešanem gozdu smo nabrali 39 gliv, kar predstavlja 90,7 % od vseh nabranih gliv. Dve

glivi smo nabrali ob gozdnih otokih, kar predstavlja 4,7 % od vseh nabranih gliv. Samo po

eno glivo pa smo nabrali v iglastem gozdu in sadovnjaku, kar predstavlja 2,3 % od vseh

nabranih gliv. Ker na našem območju prevladujejo mešani gozdovi, smo tudi večji delež

gliv nabrali le-tu (preglednica 9, slika 14).

V mešanem gozdu smo našli glive Morchella esculenta (užitni smrček), Verpa

digitaliformis (rjava skledica), Peziza badia (poveznjeni smrčkovec), Morchella rimosipes

(turški ali šiljasti smrček), Macrolepiota procera (orjaški dežnik), Cortinarius praestans

(nagubana koprenka), Cortinarius violaceus (vijoličasta koprenka), Lycoperdon perlatum

(betičasta prašnica), Amanita fulva (rjavi lupinar), Amanita gemmata (rdečkasta mušnica),

Amanita rubescens (medlorumena mušnica), Hygrophorus marzuolus (marčna polževka),

Hygrophorus nemoreus (gozdna polževka), Tricholomopsis rutilans (rdečkasta trhlenka),

Lyophyllum decastes (rjavi zajček), Tricholoma columbetta (golobičja kolobarnica),

Hygrophorus russula (zajetna polževka), Boletus aereus (črni goban), Boletus aestivalis

(poletni goban), Boletus luridus (svinjski goban), Leccinum carpini (gabrov ded),

Leccinum quercinum (hrastov turek), Leccinum scabrum (brezov ded), Xerocomus

subtomentosus (navadna polstenka), Paxillus atrotomentosus (žametna podvihanka),

Cantharellus cibarius (navadna lisička), Cantharellus tubaeformis (lijasta lisička),

Craterellus cornucopioides (črna trobenta), Craterellus lutescens (žolta lisička), Hydnum

repandum (rumeni ježek), Phallus impudicus (smrdljivi mavrahovec), Sparassis crispa

(borov glivec), Lactarius piperatus (poprova mlečnica), Lactarius volemus (sočna

mlečnica), Russula aurea (zlatolistna golobica), Russula romellii (malinova golobica),

Russula cyanoxantha (modrikasta golobica), Sarcodon imbricatus (rjavi ježevec), Hydnum

repandum fo. Amarum (rumeni ježek, grenka oblika).

V iglastem gozdu smo našli glivo Rozites caperata (pšenična poprhnjenka) (slika 16), ob

gozdnih otokih smo našli glivi Calocybe gambosa (majniška lepoglavka) (slika 15) in


21

Agaricus campestris (travniški kukmak) (slika 11),v sadovnjaku pa glivo Armillaria mellea

(sivorumena mraznica).

Preglednica 9: Pregled gliv po habitatih

Slika 14: Pregled gliv po habitatih

Gliva Calocybe gambosa (majniška lepoglavka) (slika 15) je vsestranska in zelo cenjena.

Ima izrazit vonj po moki, zato marsikomu ne prija. V gliva Rozites caperata (pšenična

poprhnjenka) (slika 16) so našli odkrili povečano radioaktivnost.

Slika 15: Majniška lepoglavka Slika 16: Pšenična poprhjenka (http://www.drustvo-bisernica.si/rozitescaperatus.htm)

HABITAT ŠT. GLIV %

mešani gozd 39 90,7 iglasti gozd 1 2,3 gozdni otoki 2 4,7 sadovnjak 1 2,3

SKUPAJ 43 100,0


22

5.5 PREGLED GLIV PO LETNIH ČASIH Glive nabirali v treh letnih časih: spomladi, poleti in jeseni. Največ gliv smo nabrali v

poletnem času. Nabrali smo 25 gliv, kar predstavlja 58,1 % od vseh nabranih gliv.

Spomladi smo nabrali 15 gliv, kar predstavlja 34,9 % od vseh nabranih gliv. Najmanj gliv

smo nabrali v času jeseni in sicer 3 glive, kar predstavlja 7 % od vseh nabranih gliv. Z

nabiranjem gliv smo končali konec oktobra, zato imamo v jesenskem času nabranih

najmanj gliv (preglednica 10, slika 17).

Največ gliv smo nabrali poleti. Našli smo Leccinum scabrum (brezov ded), Russula

cyanoxantha (modrikasta golobica), Russula aurea (zlatolistna golobica), Amanita

gemmata (medlorumena mušnica), Hydnum repandum (rumeni ježek), Hydnum repandum

fo. Amarum (rumeni ježek, grenka oblika), Rozites caperata (pšenična poprhnjenka),

Paxillus atrotomentosus (žametna podvihanka), Sarcodon imbricatus (rjavi ježevec),

Agaricus campestris (travniški kukmak), Sparassis crispa (borov glivec), Cantharellus

tubaeformis (lijasta lisička), Lactarius volemus (sočna mlečnica), Craterellus lutescens

(žolta lisička), Tricholomopsis rutilans (rdečkasta trhlenka), Hygrophorus russula (zajetna

polževka), Hygrophorus nemoreus (gozdna polževka), Leccinum quercinum (hrastov

turek), Tricholoma columbetta (golobičja kolobarnica), Lycoperdon perlatum (betičasta

prašnica), Boletus aereus (črni goban), Lyophyllum decastes (rjavi zajček), Cortinarius

praestans (nagubana koprenka), Cortinarius violaceus (vijoličasta koprenka), Xerocomus

subtomentosus (navadna polstenka), Macrolepiota procera (orjaški dežnik), Craterellus

cornucopioides (črna trobenta), Armillaria mellea (sivorumena mraznica).

V pomladanskem času smo našli glive Hygrophorus marzuolus (marčna polževka),

Morchella rimosipes (turški ali šiljasti smrček), Morchella esculenta (užitni smrček) in

Calocybe gambosa (majniška lepoglavka), Boletus luridus (svinjski goban), Boletus

aestivalis (poletni goban), Peziza badia (rjava skledica), Verpa digitaliformis (poveznjeni

smrčkovec), Leccinum carpini (gabrov ded) , Cantharellus cibarius (navadna lisička),

Russula romellii (malinasta golobica), Lactarius piperatus (poprova mlečnica), Phallus

impudicus (smrdljivi mavrohovec) ter Amanita rubescens (rdečkasta mušnica) (slika 19),

Amanita fulva (rjavi lupinar).


23

Jeseni smo našli glive Macrolepiota procera (orjaški dežnik) (slika 18), Craterellus

cornucopioides (črna trobenta) in Armillaria mellea (sivirumena mraznica).

Preglednica 10: Pregled gliv po letnih časih

Slika 17: Pregled gliv po letnih časih Za Macrolepiota procera (orjaški dežnik) (slika 18) je značilno, da raste na dolgem in

tankem peclju. Amanita rubescens (rdečkasta mušnica) (slika 19) je ena izmed redkih

užitnih mušnic.

Slika 18: Jesenski orjaški dežnik Slika 19: Rdečkasta mušnica (http://www.drustvo-bisernica.si/macrolepiotaprocera.html)

LETNI ČAS OD - DO

ŠT. GLIV %

pomlad 21.3. - 21.6. 15 34,9 poletje 21.6. - 23.9. 25 58,1

jesen 23.9. - 21.11. 3 7,0

SKUPAJ 43 100,0


24

5.6 PREGLED GLIV PO NAČINU PREHRANJEVANJA

Poznamo tri osnovne tipe prehranjevanja. Gobe se lahko prehranjujejo kot sožiteljice ali

simbionti (mikorizne gobe), kot gniloživke ali saprofiti in kot zajedavke ali paraziti.

Skupno vsem trem tipom je, da za svoje razvoj potrebujejo organske snovi in vodo.

Največje število nabranih gliv se prehranjuje kot sožiteljice ali simbionti in to kar 30 vrst

gliv, kar predstavlja 69,8 % od vseh nabranih gliv. Kot gniloživke ali saprofiti se

prehranjuje 11 vrst gliv, kar predstavlja 25,6 % od vseh nabranih gliv. Samo 2 glivi pa se

prehranjujeta kot zajedavki ali parazita, kar predstavlja 4,7 % od vseh nabranih gliv (slika

20).

Kot sožiteljice ali simbionti se prehranjujejo glive Macrolepiota procera (orjaški dežnik),

Cortinarius praestans (nagubana koprenka), Rozites caperata (pšenična poprhnjenka),

Cortinarius violaceus (vijoličasta koprenka), Amanita fulva (rjavi lupinar), Amanita

gemmata (medlorumena mušnica), Amanita rubescens (rdečkasta mušnica), Hygrophorus

marzuolus (marčna polževka), Hygrophorus nemoreus (gozdna polževka), Tricholoma

columbetta (golobičja kolobarnica), Hygrophorus russula (zajetna polževka), Boletus

aereus (črni goban), Boletus aestivalis (poletni goban), Boletus luridus (svinjski goban),

Leccinum carpini (gabrov ded), Leccinum quercinum (hrastov turek), Leccinum scabrum

(brezov ded), Xerocomus subtomentosus (navadna polstenka), Cantharellus cibarius

(navadna lisička), Cantharellus tubaeformis (lijasta lisička), Craterellus cornucopioides

(črna trobenta), Craterellus lutescens (žolta lisička), Hydnum repandum (rumeni ježek),

Lactarius piperatus (poprova mlečnica), Lactarius volemus (sočna mlečnica), Russula

aurea (zlatolistna golobica), Russula romellii (malinova golobica), Russula cyanoxantha

(modrikasta golobica), Sarcodon imbricatus (rjavi ježevec), Hydnum repandum fo.

amarum (rumeni ježek, grenka oblika).

Kot gniloživke ali saprofiti se prehranjujejo glive Morchella esculenta (užitni smrček)

(slika 22), Morchella rimosipes (turški ali šiljasti smrček), Verpa digitaliformis

(poveznjeni smrčkovec), Peziza badia (rjava skledica), Agaricus campestris (travniški

kukmak), Lycoperdon perlatum (betičasta prašnica), Tricholomopsis rutilans (rdečkasta


25

trhlenka), Lyophyllum decastes (rjavi zajček), Paxillus atrotomentosus (žametna

podvihanka), Phallus impudicus (smrdljivi mavrahovec).

Kot zajedavke ali parazit se prehranjujejo glive Sparassis crispa (borov glivec) (slika 21)

in Armillaria mellea (sivorumena mraznica) (preglednica 11).

Preglednica 11: Pregled gliv po načinu

prehranjevanja

NAČIN PREHRANJEVANJA

ŠT. GLIV %

SOŽITELJICA ali SIMBIONTI 30 69,8 GNILOŽIVKA ali SAPROFITI 11 25,6 ZAJEDAVKA ali PARAZITI 2 4,7

SKUPAJ 43 100,0

Slika 20: Pregled gliv po načinu prehranjevanja

Sparassis crispa (borov glivec) (slika 21) je znan po tem, da lahko zraste tudi do teže

enega kilograma. Morchella esculenta (užitni smrček) (slika 22) je v notranjosti votel. Za

obe glivi je značilno, da se zelo težko očistita. Za Boletus luridus (svinski goban) (slika 24)

je značilno, da na mestu dotika pomodri. V kombinaciji z alkoholom, lahko pride do

zastrupitve. Hydnum repandum (rumeni ježek) (slika 23) je znan po tem, da v starosti

greni. Pomembno je, da pred pripravo in zaužitjem odstranimo bodice, da ne bo imelo

grenak priokus.


26

Slika 21: Parazit borov glivec Slika 22: Saprofit užitni smrček (http://www.drustvo-bisernica.si/sparassiscrispa.htm)

Slika 23: Rumeni ježek Slika 24: Svinski goban (http://www.drustvo-bisernica.si/hydnumrepandum.htm)


27

6 RAZPRAVA IN SKLEPI

6.1 RAZPRAVA

6.1.1 Užitni smrček

Morchella esculenta (L.) Pers. (1794)

Taksonomska uvrstitev:

Fungi (glive), Ascomycota (zaprtotrosnice), Ascomycetes (mišičkovnice), Pezizales

(skledarji), Morchellaceae (jamničarke)

Gliva je pogojno užitna. Surova je neužitna, toplotno obdelana ali posušena je zelo

kakovostna in cenjena. V prerezu je votla. Je prijetnega vonja in okusa, primerna tudi za

sušenje. Raste od aprila do maja, na travnatih terenih, ob rekah in potokih, pod jeseni,

jelšami in grmovjem. Raste v skupinah ali posamezno. Je pogosta. Sodi med gniloživke.

Razlikujemo več različkov užitnega smrčka, ki ga nekateri avtorji opisujejo kot posamezno

vrsto (Arzenšek in sod., 2002).

Tri užitne smrčke smo zasledili sredi aprila, na robu gozda, v skupini. V kasnejšem času ga

nismo več zasledili. Trditev, da je pogost, ne moremo potrditi.

6.1.2 Marčna polževka

Hygrophorus marzuolus (Fr.) Bres. (1893)


Fungi (glive), Basidiomycota (prostotrosnice), Basidiomycetes (podstankovnice),

Agaricales (listarji), Tricholomatacae (kolobarnice)

Gliva je užitna. Nekateri jo, zaradi močnega vonja, ne prenašajo. Vonj je pri mladih gobah

neznačilen, pri zrelih gobah in pri večji količini pa zaznamo vonj po sečni kislini. Okus je

neznačilen, vendar prijeten. Raste zelo zgodaj, ko sneg skopni, od februarja do maja,

posamezno ali v skupinah, v mešanih gozdovih. Najpogosteje je pod iglavci (smreka, bor).

Najdemo jo tudi pod listavci, skrito pod listjem in mahom. Sodi med sožiteljice.


28

Ker v tem letnem času ni veliko drugih gob na izbiro, je marčna polževka precej ogrožena.

Nabiralci izgrebejo iz zemlje še povsem drobne primerke, ki še niso razvili trosov, pri tem

pa uničijo tudi micelij (Arzenšek in sod., 2002).

Marčno polževko smo nabrali sredi aprila in lahko rečemo, da smo ujeli zadnje primerke.

Nabrali smo jih v mešanih gozdovih, vendar samo pod listavci. Rasle so posamično ali

največ dve v skupini. Čeprav smo imeli dosti zrelih gob na kupu, nismo zaznali vonja po

sečni kislini. Domačini so nam povedali, da je bila v času našega nabiranja »dobra letina«

marčnih polževk.

6.1.3 Majniška lepoglavka

Calocybe gambosa (Fr.) Singer (1951)




Gliva je užitna in zelo okusna, vsestranska ter zelo cenjena. Najboljša je sveža, vendar

zaradi zelo močnega vonja ne prija vsakomur. Ima izrazit vonj po moki. Raste od aprila do

maja, na višjih legah tudi junija. Raste v krogih in lokih, zelo redko posamično.

Prehranjuje se kot gniloživka, vendar na istem mestu vztrajajo tudi po 25 let, le da je krog

vsako leto večji. Najpogostejša je v svetlih gozdovih in travnikih. Za partnerja ima trave in

bujno spomladansko vegetacijo, v kateri se skriva (Arzenšek in sod., 2002).

Majniško lepoglavko smo nabrali proti koncu aprila na travniku ob gozdnem otoku črnega

gabra. Našli smo jo v skupini premera pribljižno 80 cm. V kasnejšem času smo jo našli še

dvakrat, vendar v manjši količini. Ima resnično izrazit vonj po moki, vendar če jo

nabiramo po dežju, vonj rahlo poneha.


29

6.1.4 Svinjski goban

Boletus luridus Schaeff.


Fungi (glive), Basidiomycota (prostotrosnice), Basidiomycetes (podstankovnice), Boletales

(cevarji), Boletaceae (cevarke)

Gliva je pogojno užitna. Surova ni užitna, treba jo je prekuhati (več kot l0 min.) in vodo

odliti. Pri tem se izgubita prijeten vonj in okus, zato ni posebno okusna. Kombinacija z

alkoholom povzroči zastrupitev. Meso na zraku zelo hitro spremeni barvo v modrikasto

(tintno modro). Raste od junija do oktobra v iglastih in listnatih gozdovih, zelo pogosta je

tudi v parkih. Pri nas je pogosta. Prehranjuje se kot sožiteljica (Stropnik in Tratnik, 1984).

Svinjski goban smo zasledili v začetku junija v mešanem gozdu, vendar pod listavci.

Nabrali smo dva primerka in to posamično. Kasneje smo v septembru opazili samo še en

primerek. Podatek, da je pri nas pogost ne moremo ravno potrditi. Ob prerezu je meso na

zraku postalo modrikasto, vendar ne v celoti.

6.1.5 Poletni goban

Boletus aestivalis (Paulet) Fr. (1838)




Gliva je užitna. Ima prijeten vonj in okus in jo lahko pripravljamo na vse možne načine.

Zelo primerna je tudi za konzerviranje in sušenje. Ima tudi slabo lastnost in sicer mehkejše

meso in pogosto je črviva. Klobuk v suši razpoka. Raste že od maja in ne preneha do

oktobra. Potrebuje predvsem dovolj toplote in vlage. Najdemo jo v toplejših listnatih

gozdovih. V poznem poletju je to naša najpogostejša goba. Je sožiteljica s hrasti, z

bukvami, gabri ali s kostanji (Arzenšek in sod., 2002).


30

Poletni goban smo prvič zasledili v začetku junija, v mešanih gozdovih, kjer prevladujejo

listavci. Nabrali smo kar lepo število primerkov. Naslednje primerke smo zasledili šele

konec avgusta, tudi v zelo velikem številu. Domačini so nam zaupali, da je poletni goban

pri njih zelo pogost, vendar pa, da v času našega nabiranja ni tako »dobra letina«.

Ugotovili smo, da so bili gobani, ki smo jih nabrali junija, veliko bolj črvivi, kot tisti iz

kasnejšega obdobja. Gobani, ki smo jih nabrali avgusta in septembra, pa so bili veliko bolj

s polži obžrti. So zelo prijetnega vonja in še boljšega okusa.

6.1.6 Rjava skledica

Peziza badia Pers. (1801)



(skledarji), Pezizaceae (skledarke)

Gliva je pogojno užitna. Surova goba je lahko nevarna, sindrom surovih gob – neznani

strupi, ki učinkujejo na kri in prebavila. Prekuhana ni škodljiva, vendar ni primerna za

uživanje. Posledice večkratnega uživanja niso znane. Je brez posebnega vonja in okusa.

Ima značilnost, da je bet zelo majhen ali pa ga skoraj ni. Raste v mešanem gozdu, na kislih

tleh, pozno pomladi in poleti. Je gniloživka. Pri nas ni pogosta (http://www.gobe.si).

Rjavo skledico smo našli proti koncu aprila ob gozdnem robu, že deloma na travniku. Na

razdalji približno 4 m smo našli tri primerke. V začetku maja pa smo nedaleč stran od

kmetije, pod bori na razdalji približno 3 m našli kar lepo število primerkov. V kasnejšem

obdobju jih nismo več zasledili. Ugotovili smo, da rjava skledica raste že prej kot pa proti

koncu pomladi ter da niso ravno redke. Rastejo tudi na travniku, ne samo v mešanem

gozdu.


31

6.1.7 Poveznjeni smrčkovec

Verpa digitaliformis Pers. (1822)




Gliva je užitna. Meso je neizrazitega vonja in okusa. Bet je v notranjosti votel. Zanjo je

značilno, da je klobuk pritrjen samo na vrhu beta, okrog beta pa je pod klobukom prazen

prostor. Raste od maja do junija v rahli zemlji pod grmovjem v svetlih listnatih gozdovih,

vrtovih in parkih na vlažnih mestih. Pri nas ni pogosta (http://www.gobe.si).

Poveznjeni smrčkovec smo našli konec aprila, ob gozdnem robu mešanega gozda. Našli

smo samo en primerek. Tudi v kasnejšem času ga nismo več zasledili. Trditev, da je pri nas

pogost, ne moremo potrditi.

6.1.8 Gabrov det

Leccinum carpini (R. Schulz) M.M. Moser ex D.A. Reid (1965)




Gliva je užitna. Uporabna je mlada, ko še nima olesenelega beta in črvivega mesa. Stari,

trd bet je neužiten. Meso je najprej čvrsto, pozneje pa se zmehča in je pogosto črvivo. Na

zraku spremeni barvo iz belkaste, preko rožnate in vijoličaste v temno sivo. Bet ob prerezu

ali na dotik počrni. Ima prijeten vonj in kiselkast okus. Če jo narežemo v vrelo slano vodo,

ne počrni. Raste od junija do oktobra v listnatih gozdovih (gaber, hrast, bukev) in na

travnikih ob takšnih gozdovih. Največkrat jo najdemo v skupinah. Pri nas je pogosta.

Spada med sožiteljice (Arzenšek in sod., 2002).

Gabrov ded smo našli v začetku junija na robu gozda v travi, pod črnim gabrom. Našli smo

dva primerka, nedaleč stran v gozdu pa še en primerek. Po dva primerka smo zasledili še v


32

začetku septembra. Ugotovili smo, da če ga narežemo v vrelo slano vodo, resnično ne

počrni. Kiselkast okus nismo zaznali, ali pa smo imeli samo srečo, ker smo imeli le mlade

primerke. Lahko rečemo, da je res pogost.

6.1.9 Navadna lisička

Cantharellus cibarius Fr. (1821)



Cantharellales (lističarji), Cantharellaceae (lističarke)

Gliva je užitna. Primerna je predvsem za juhe, ker ima zelo prijeten vonj. Lahko jo

uporabimo za omake, vendar je trša. Ni primerna za sušenje, surova pa je rahlo grenka.

Raste od začetka poletja do pozne jeseni, razmeroma pogosto vendar v upadanju. Pojavlja

se v listnatih in iglastih gozdovih. Raste med travo, v mahu, na zemlji pokriti z iglicami.

Največ jo je poleti, jeseni pa se začne umikati. Prehranjuje se kot sožiteljica (Arzenšek in

sod., 2002).

Prve primerke navadne lisičke smo našli v začetku junija, v mešanem gozdu. Našli smo

samo tri primerke v skupini in še te v zelo slabem stanju. Do konca oktobra smo našli zelo

malo primerkov navadne lisičke, niti za dobro pest. Iz tega je razvidno, da navadna lisička

na tem območju zagotovo ni pogosta, čeprav so začele z rastjo že proti koncu pomladi.

6.1.10 Zlatolistna golobica

Russula aurata (With.) Fr. (1838)



Russulales (golobičarji), Russulaceae (golobičarke)

Gliva je užitna in vsestransko uporabna. Zaradi krhkosti, ni primerna za sušenje. Meso je

prijetnega vonja in milega okusa. Klobuki so primerni za pečenje na žaru. Raste od julija


33

do septembra, najpogosteje leto za letom na istih mestih. Najdemo jo v vseh vrstah gozdov.

Pojavlja se posamično ali v zelo majhnih skupinah. Je razmeroma redka. Glede na sistem

prehranjevanja jo uvrščamo med sožiteljice (Arzenšek in sod., 2002).

Zlatolistno golobico smo našli konec junija v mešanem gozdu. Našli smo samo en

primerek. V kasnejšem času je nismo več zasledili. Da je razmeroma redka, lahko

zagotovo potrdimo.

6.1.11 Medlorumena mušnica

Amanita gemmata (Fr.) Bertill. (1866)



Agaricales (listarji), Pluteaceae (ščitarke)

Za glivo najdemo različne podatke. Arzenšek in sod. (2002) sumijo, da je strupena.

Verjetno vsebuje manjše količine strupov, ki jih najdemo v sorodnih mušnicah. Na

internetni strani http://www.gobe.si najdemo zapis, da je strupena. Surova je nevarna,

sindrom surovih gob – zastrupitev prebavil in krvi, s kratkim inkubacijskim časom.

Stropnik in Tratnik (1984) navajata, da je pogojno užitna. Uporabna je samo prekuhana in

v manjših količinah. Je brez posebnega vonja in okusa. Raste od konca maja do sredine

oktobra in ljubi toploto. Najdemo jo na peščenih tleh v listnatih in mešanih gozdovih.

Verjetno je sožiteljica z borom, pojavlja pa se tudi pod hrasti in smrekami. Na enem mestu

najdemo do tri primerke. Je razmeroma redka.

Medlorumeno mušnico smo zasledili ob koncu junija v mešanem gozdu. Našli smo samo

en primerek. V kasnejšem času je nismo več zasledili. Žal ne moramo potrditi ali je

strupena ali pogojno užitna, ker je zaradi redkosti nismo imeli možnosti preizkusiti.

Trditev, da je razmeroma redka, pa lahko zagotovo potrdimo.


34

6.1.12 Rdečkasta mušnica

Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821)




Gliva je pogojno užitna zaradi strupov, ki se razkrajajo pri temperaturi nad 70 °C, surova

je strupena. Na hitro pripravljena ali premalo pregreta je lahko škodljiva. Zaradi sladkega

okusa je zelo cenjena. Na prerezu ali na ranjenih mestih pordeči. Beti so trši, hitro črvivi in

jih ponavadi zavržemo. Raste od junija do novembra v listnatih in iglastih gozdovih. Je

precej pogosta. Je sožiteljica (Arzenšek in sod., 2002).

Rdečkasto mušnico smo zasledili v začetku junija v mešanih gozdovih. Na večji površini

gozda smo našli pet primerkov, ki so rasli posamezno. Do začetka oktobra smo v

kasnejšem časunašli še kar nekaj lepih primerkov, kasneje pa je nismo več zasledili.

Ugotovili smo, da je bila ves čas prisotna, vendar nikoli v precej velikih količinah. Drži pa

tudi to, da so beti hitro črvivi, ker med vsemi nabranimi primerki ni bilo primera, da ne bi

imel črviv bet. Domačin nam je zaupal, da so užitni samo klobuki in da je potrebno s

klobuka odstraniti kožico.

6.1.13 Rjavi lupinar

Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815)




Gliva je pogojno užitna. Surova je škodljiva, pečena je ostrega in odurnega okusa. Užitna

je le prekuhana, vendar ni primerna za uživanje. Surova nima posebnega vonja in okusa.

Raste na močno preperelih kostanjevih in drugih panjih obraslih z mahom. Razširjena je v

nižinskih gozdovih mešanega sestava. Najdemo jo od junija do oktobra, največ dve do tri

na posameznem rastišču. Je sožiteljica in je precej pogosta (http://www.gobe.si).


35

Rjavi lupinar smo našli sredi junija v mešanem gozdu, kjer prevladuje kostanj. Našli smo

samo en primerek. V kasnejšem obdobju ga nismo več zasledili. S trditvijo, da je precej

pogost, se ne strinjamo, saj smo našli samo en primerek.

6.1.14 Brezov det

Leccinum scabrum (Bull.) Gray (1821)




Gliva je užitna. Užiten je samo klobuk, dokler je mlad. Pri starih gobah so beti trdi, klobuki

in trosovnica pa zmehčani. Meso ima prijeten vonj in okus. Z železovim sulfatom reagira

sivo modro. Ni primerna za sušenje. Raste od avgusta do novembra v listnatem gozdu, pod

brezami in trepetlikami. Največkrat raste v skupinah, lahko pa tudi posamično. Je pogosta

in spada med sožiteljice (Stropnik in Tratnik, 1984).

Prvi primer brezovega deda smo našli proti koncu junija, kar je celi mesec prej, kot je

zapisano v literaturi. Zasledili smo dva primerka ob robu mešanega gozda. Najbližja breza

je bila oddaljena približno 8 m, trepetlika pa še več. Do oktobra smo občasno še našli

kakšne primerke, vendar nikoli v večjih količinah. Čeprav je z rastjo začela mesec prej, je

ni bilo ravno na pretek.

6.1.15 Modrikasta golobica

Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863)




Gliva je užitna in uporabna na vse načine. Zelo okusna je hitro pečena na grelni plošči.

Pred uporabo olupimo kožico. Ima neizrazit vonj in prijeten okus. Belo meso na zraku

nekoliko posivi. Je edina med golobicami, ki ne reagira na železov sulfat. Raste od junija


36

do oktobra, najpogosteje pod bukvami, brezami in hrasti na apnenčastih tleh, sicer pa jo

lahko najdemo tudi v iglastih in mešanih gozdovih. Raste v skupinah ali posamično in je

precej pogosta. Je sožiteljica (Arzenšek in sod., 2002).

Prve primerke modrikaste golobice smo našli proti koncu junija v mešanih gozdovih. Našli

smo dva primerka in nedaleč stran še en primerek. Do konca septembra smo zasledili še

kar nekaj primerkov, vendar nikoli več kot dva v skupini. Glede na stalno prisotnost lahko

rečemo, da je res precej pogosta. Trditev, da je prijetnega okusa, po naši izkušnji

popolnoma drži.

6.1.16 Rumeni ježek

Hydnum repandum L. (1753)



Cantharellales (lističarji), Hydnaceae (ježarke)

Gliva je užitna, vendar je za uporabo primerna le mlada, ker stara greni. Grenke bodice in

kožico moramo odstraniti ter gobo prekuhati. Primerna je za mešanje z drugimi gobami. Za

samostojno jed je običajno preveč grenka. Vonj je neizrazit, rahlo po sadju, okus pa

kiselkast, sprva rahlo pekoč, pozneje grenak. Meso na prerezu rumeni. Raste od avgusta do

novembra v skupinah in v vrstah, pogosto z zraščenimi trosnjaki. Najdemo ga v listnatih in

iglastih gozdovih med mahom. Spada med sožiteljice. Je pogosta (Arzenšek in sod., 2002).

Prve primerke rumenega ježka smo našli v začetku avgusta v mešanem gozdu. Lahko bi

rekli, da so bili tako gosti, da so rasli eden preko drugega. Trosnjaki so bili zaraščeni v

vrsti tudi do enega metra. Do oktobra tako številčnega primera ni bilo več, so pa nas

vseskozi spremljali v manjših skupinicah. Rumeni ježek je res zelo pogost, deloma tudi

zaradi domačinov, ker ga ne nabirajo, čeprav ga poznajo. Da ima rumeni ježek grenak

priokus, zagotovo drži, saj smo ga pripravili na več načinov, ampak grenak okus je vedno

ostal, še posebej, če nismo odstranili bodic.


37

6.1.17 Rumeni ježek, grenka oblika

Hydnum repandum f. amarum Stropnik, Tratnik & Seljak



Cantharellales (lističarji), Hydnaceae (ježarke)

Gliva je užitna, vendar je zaradi grenkega okusa komaj primerna za uživanje. Zanjo je

značilno, da greni že pri mladi gobi. Niso grenke samo bodice, ampak celi klobuk. Raste

od junija do avgusta v skupinah. Trosnjaki so pogosto zaraščeni. Najdemo jo v listnatih

gozdovih s hrastom in gabrom. Je sožiteljica (Arzenšek in sod., 2002).

Prve primerke rumenega ježka, grenko obliko smo našli zadnji teden v avgustu, v

mešanem gozdu. Rasli so v skupini, nekateri trosnjaki so bili zaraščeni. Nekaj dni kasneje

smo zasledili še eno, malo manjšo skupino ježkov. Ugotovili smo, da niso precej pogosti,

ampak ko se pojavijo, rastejo zelo kratek čas v dokaj velikem številu, nato izginejo.

6.1.18 Pšenična poprhjenka

Rozites caperata (Pers.) P. Karst. (1879)



Agaricales (listarji), Cortinariaceae (koprenarke)

Gliva je užitna, prijetnega vonja in okusa. Primerna je za konzerviranje. Arzenšek in sod.

(2002) so zapisali, da je goba užitna, vendar svetujejo zmerno uživanje. Po černobilski

nesreči je v tej gobi ugotovljena povečana radioaktivnost. Raste v skupinah od avgusta do

oktobra, najraje v svetlih iglastih gozdovih, na peščenih in kislih tleh, med borovničevjem.

Je sožiteljica in je precej pogosta.

Pšenično poprhjenko smo našli konec avgusta v borovem drogovnjaku. Našli smo dva

primerka. V kasnejšem obdobju smo jo zasledili samo še enkrat in našli prav tako samo


38

dva primerka. Trditev, da je pogosta, ne moremo ravno potrditi. Eden od razlogov je to, da

ni ravno veliko iglastih gozdov, saj prevladuje mešani gozd.

6.1.19 Žametna podvihanka

Paxillus atrotomentosus (Batsch) Fr. (1838)



(cevarji), Paxillaceae (podviharke)

Gliva je komaj užitna, saj je grenka. Primerna je za mešanje z drugimi gobami, uporaben je

le klobuk. Surova ni užitna, nima izrazitega vonja, morda rahlo po črnilu. Raste od avgusta

do oktobra, posamično ali v manjših skupinah. Najdemo jo na preperelih panjih iglavcev in

redkeje listavcev ter na koreninah, predvsem na vlažnih in senčnih krajih. Je razmeroma

pogosta, vendar v malih količinah. Spada med gniloživke (Arzenšek in sod., 2002).

Žametno podvihanko smo našli proti koncu avgusta v mešanem gozdu. Rasla je poleg že

popolnoma preperelega panja. Rasli sta dve v skupini. V kasnejšem obdobju smo jo

zasledili še dvakrat, nedaleč stran od prvega najdišča. Pojavlja se bolj poredko in v manjših

količinah ter približno na istih mestih.

6.1.20 Rjavi ježevec

Sarcodon imbricatus (L.) P. Karst. (1881)



Thelephorales (bodičarji), Bankeraceae (bodičarke)

Gliva je užitna, uporabna na vse načine, vendar je potrebno odstraniti luske in bodice.

Kuhane gobe so užitne, vendar le nekoliko težje prebavljive. Surove niso užitne, sindrom

surovih gob – neznani strupi, ki učinkujejo na prebavila. Lahko jih vlagamo v kis in

sušimo ter zmlete v prah dodajamo juham in omakam. Mlade gobe imajo prijeten vonj,


39

stare pa neprijeten ter so žilave in neuporabne. Po černobilski nesreči jo zaradi povečane

stopnje radioaktivnosti ni priporočljivo uživati v večjih količinah. Raste od avgusta do

novembra v skupinah in risih. Najdemo jo v iglastih gozdovih (smreka, bor) in je precej

pogosta. Sodi med sožiteljice (Arzenšek in sod., 2002).

Rjavi ježevec smo našli zadnji teden v avgustu. Čeprav v vseh literaturah navajajo, da raste

v iglastih gozdovih, smo ga mi našli v mešanem gozdu, kjer prevladuje bukev in kostanj.

Najbližji iglavci, bori, so bili oddaljeni približno 12 m. Našli smo samo en primerek,

čeprav navajajo, da rastejo v risih in skupinah. Lahko bi rekli, da v listnatih in mešanih

gozdovih ni pogost, raste pa posamično.

6.1.21 Travniški kukmak

Agaricus campestris L. (1951)



Agaricales (listarji), Agaricaceae (kukmarke)

Gliva je užitna, tudi surova, vsestranska in odlična. Zaradi prijetnega vonja, ki spominja na

poletnega gobana, je zelo cenjena in pogost gost na tržnicah. Ker raste na pognojenih tleh,

ni priporočljivo uživati večje količine. Za njo pravijo, da je znanilec gobje sezone. Raste

od junija do oktobra, v skupinah in kolobarjih. Najdemo jo na gnojenih travnikih, njivah in

vrtovih. V gozdovih je redka. Je gniloživka in je precej pogosta (Arzenšek in sod., 2002).

Travniški kukmak smo prvič zasledili zadnji teden v avgustu. Našli smo ga v bližini

kmetije pod orehom, kjer je rasel v kar lepem številu. Lastnik kmetije nam je povedal, da

je »ta goba« že lani rasla pod orehom in da ni nikoli tam gnojil. Gobe pa ni niti trgal, ker

je ne pozna. Pod tem orehom je travniški kukmak rasel še kakšen mesec, v vedno manjšem

številu, nato pa se ni več pojavil. Moramo priznati, da je res zelo dober, eden najboljših.


40

6.1.22 Borov glivec

Sparassis crispa (Wulfen) Fr. (1821)



Poolyporales (luknjičarji), Sparassidaceae (glivčarke)

Gliva je užitna, prijetnega vonja in okusa. Odlična je ocvrta, primerna tudi za mešanje z

drugimi gobami. Večji primerki so lahko težki tudi do nekaj kilogramov. Ni je lahko

očistiti, ker je med loputami polno zemlje, iglic in drugih rastlinskih ostankov. Starih gob

ni vredno nabirati, ker so grenke in prepojene z vodo. Raste od avgusta do novembra na

koreninah ali na tleh blizu starejših borov, redkeje na panjih. Je zajedavka oziroma

gniloživka, ki povzroča rjavo trohnobo. Je relativno pogosta (Arzenšek in sod., 2002).

Prve primere borovega glivca smo našli konec avgusta v mešanem gozdu. Rasli so iz

korenin bora. Lahko bi rekli, da so rasli iz vsakega drugega bora. Videvali smo jih dober

mesec in pol, potem pa so počasi nehali z rastjo. Našli smo ji vedno v istem predelu gozda.

Nekateri so bili res kar precej veliki. Ugotovili smo, da so bili starejši glivci trdi in niso bili

prepojeni z vodo kot je navedeno v literaturi.

6.1.23 Sočna mlečnica

Lactarius volemus Fr. (1838)




Gliva je užitna, tako surova v solati kot pečena. Za kuhanje in sušenje ni primerna, prav

tako kot za globoko zmrzovanje ne. Z njo lahko spremenimo okus tudi drugim gobam.

Mnogi ne prenaša njenega vonja. Je milega okusa in močnega vonja po ribah, zlasti stare

gobe. Raste od julija do oktobra posamezno ali v skupinah. Najdemo jo v listnatih

gozdovih (hrast, bukev) in pod iglavci. Je pogosta in spada med sožiteljice (Arzenšek in

sod., 2002).


41

Sočno mlečnico smo našli sredi septembra v mešanem gozdu. Rasla je posamično kot tudi

v skupinah. Približno dva tedna smo jo videvali v kar lepem številu. Ugotovili smo, da se

pojavlja v velikem številu in kar kmalu ponikne. Strinjamo pa se, da ima zares neprijeten

vonj, zlasti starejša goba.

6.1.24 Lijasta lisička

Cantharellus tubaeformis (Bull.) Fr. (1821)




Gliva je užitna, vendar trda in je primerna predvsem za sušenje. Meso ima vonj po zemlji,

jedem pa kljub temu daje prijeten okus po gobah. Zaradi tankega mesa je manj izdatna. Pri

čiščenju je potrebno paziti na razne živalce, ki si najdejo zatočišče v betu. Raste od avgusta

do novembra, v milih zimah še pozneje. Pojavi se šele po obilnem deževju v avgustu ali

septembru. Med snegom pogosto najdemo zmrznjene, povsem temno rjave neuporabne

primerke. Pojavlja se v visokem ali nizkem mahu, v senčnem listnatem in iglastem gozdu,

vedno v velikih skupinah. Je pogosta. Odvisna je od zadostne količine vlage. Je sožiteljica

(Stropnik in Tratnik, 1984).

Prvi primerek lijaste lisičke smo našli proti koncu septembra v mešanem gozdu, kjer

prevladujejo iglavci. Rasle so v skupini in to tako gosto, da bi lahko rekli, da so rasle ena

čez drugo na površini približno 50 cm2. V obdobju dveh tednov smo zasledili še štiri

takšne skupine. V kasnejšem obdobju je nismo več zasledili.

6.1.25 Črna trobenta

Craterellus cornucopioides (L.) Pers.(1825)





42

Kljub ljudskemu imenu mrtvaška trobenta (ime je dobila po barvi) je gliva užitna in

cenjena že od nekdaj. Je močnega vonja in okusa, uporabna pa je predvsem posušena in

nato zmleta v prah. Jedem daje prijeten okus po gobah. Njen prah dodajajo juham iz

vrečke. Zaradi močnega okusa se uporablja le kot začimba. Je tipična jesenska goba

mešanih gozdov, kjer prevladujejo listavci. Je zelo pogosta in raste v šopih in večjih

skupinah, potrebuje pa mokra tla. Raste tudi na mahu. V dežju spremeni barvo in postane

črna, suha pa je sivo rjavkastih odtenkov. Je sožiteljica (Arzenšek in sod., 2002).

Črno trobento smo našli zadnji teden v oktobru v mešanem gozdu, kjer prevladujejo

listavci. Našli smo tri malo večje skupine ter še par manjših skupin črne trobente.

Pričakovali smo precej večje število primerkov. Domačin nam je povedal, da v času našega

nabiranja ni sezone črnih trobent, ker je premalo dežja zanje. Je pa res, da so bili nabrani

primerki sivo rjavkasto obarvani, ker ni bilo dežja.

6.1.26 Žolta lisička

Craterellus lutescens (Pers.) Fr. (1821)




Gliva je užitna, prijetnega vonja in okusa. Primerna je za mešanje z drugimi gobami in z

malo mesa. Uporabna je predvsem posušena in zmleta v prah. Raste od septembra do

novembra v velikih skupinah. Najdemo jo v gorskem svetu na vlažnih tleh med travo in

resjem, pogosta pa je tudi v nižinah. Razširjena je povsod po Sloveniji. Spada med

sožiteljice (Stropnik in Tratnik, 1984).

Žolto lisičko smo našli zadnji teden v septembru v mešanem gozdu. Primerki so rasli v

manjših in večjih skupinah, razporejeni po celem gozdu. Prisotne so bile slabe tri tedne,

potem pa se niso več pojavljale. Domačini pravijo, da jih, glede na ostala leta, v času

našega nabiranja ni bilo veliko in da so bile v slabem stanju zaradi pomanjkanja dežja.


43

6.1.27 Rdečkasta trhlenka

Tricholomopsis rutilans (Schaeff.) Singer (1939)




Gliva je pogojno užitna in slabše kvaliteta. Užitni so samo mladi primerki in to v manjši

količini. Primerna je zgolj za mešanje z drugimi gobami. Surova je škodljiva, sindrom

surovih gob – neznani strupi, ki učinkujejo na prebavila. Občutljivim osebam lahko škodi

tudi kuhana. Ima vonj po trhlem lesu. Raste od avgusta do novembra v šopih, tudi v suhem

vremenu, ko drugih gob ni. Najdemo jo na trhlem lesu in panjih iglavcev (smreka, bor) in

je precej pogosta. Pogostejša je v nižinah. Je gniloživka (Stropnik in Tratnik, 1984).

Prvi primer rdečkaste trhlenke smo našli proti koncu avgusta v mešanem gozdu. Našli smo

štiri primerke poleg že na pol razpadlega debla. Slaba dva meseca nas je spremljala pri

skorja vsakem razpadajočem deblu. Rasla je tudi takrat, ko v gozdu nismo zasledili nobene

druge gobe. Ugotovili smo, da je pogostejša takrat, ko rastejo še druge gobe.

6.1.28 Zajetna polževka

Hygrophorus russula (Fr.) Kauffman (1918)




Gliva je užitna, primerna za konzerviranje. Pred pripravo moramo poskusiti vsako gobo

posebej in izločiti grenke primerke. Je prijetnega vonja in okusa, če ne greni. Raste od

septembra do novembra v risih in kolobarjih. Najdemo jo v mešanih gozdovih, predvsem

pod bukvami in hrasti, na apnenčastih tleh. Je pogosta, včasih masovno, v nekaterih letih

pa manj. Sodi med sožiteljice (Stropnik in Tratnik, 1984).


44

Prve primerke zajetne polževke smo našli v zadnji polovici avgusta v mešanem gozdu, kjer

so prevladovali listavci (bukev). Klobučki so rasli v skupini, z petimi primerki in od tega

sta bila dva že zaraščena. Dober mesec smo občasno zasledili še kakšen primerek, po dva

največ tri v skupini. Ni bila prisotna masovneje, pojavljala se je v manjših količinah.

6.1.29 Gozdna polževka

Hygrophorus nemoreus (Pers.) Fr. (1838)




Gliva je užitna. Meso ima nežen vonj po moki in prijetnega okusa. Raste od septembra do

oktobra, včasih še novembra v skupinah ali posamično. Najdemo jo na apnenčastih tleh, v

listnatih in iglastih gozdovih. Je pogosta, spada med sožiteljice (Arzenšek in sod., 2002).

Gozdno polževko smo našli v sredini septembra v mešanem gozdu, kjer prevladuje hrast.

Našli smo tri primerke in nedaleč stran še dva primerka. Gozdna polževka nas ni dolgo

spremljala, saj je v kasnejšem obdobju nismo več zasledili. Lahko rečemo, da v času naše

raziskave zagotovo ni bila pogosta.

6.1.30 Hrastov turek

Leccinum quercinum Pilát (1974)




Gliva je užitna, vsestransko uporabna. Uporabna je mlajša, ker se meso v klobuku z

dozorevanjem zmehča, v betu pa oleseni. Trosovnica na pritisk močneje porjavi. Meso je

prijetnega vonja in okusa, na prerezu postane rdečkasto do vijoličasto sivo. Redko je

črviva. Bet postane na prerezu rdečkast, na dnišču vijoličasto sivo. Raste od julija do


45

oktobra, posamično ali v skupinah, najraje pod hrasti. Pogostejši je v nižinah. Sodi med

sožiteljice (Arzenšek in sod., 2002).

Hrastov turek smo našli v sredini septembra v mešanem gozdu, kjer prevladuje hrast. Našli

smo en starejši in dva mlajša primerka v skupini. Čeprav na najdišču prevladuje hrast,

primerki niso rasli neposredno pod njim. V kasnejšem času, če smo imeli srečo, smo

zasledili še kakšen primerek, ki je komaj začel kukati iz zemlje. Domačin nam je povedal,

da pri njih obožujejo turke in da jih je v času našega nabiranja že kar nekaj našel, vendar

veliko manj kot leto prej, v istem obdobju. In tu smo našli odgovor, zakaj smo zasledili

tako malo primerkov. Enostavno, pobral jih je domačin.

6.1.31 Črni goban

Boletus aereus Bull. (1791)




Gliva je užitna in vsestransko uporabna. Meso je prijetnega okusa in rahlo neprijetnega,

ostrega vonja. Zaradi mesnatosti in črvivosti jo pogosto vlagamo v kis. Raste posamezno

od maja do oktobra. Najdemo jo predvsem v toplejših svetlih listnatih in mešanih

gozdovih. Največ pod hrasti in kostanji na apnenčastih tleh. Ni pogosta, spada med

sožiteljice (Arzenšek in sod., 2002).

Črnega gobana smo našli v sredini septembra v mešanem gozdu. Na celotnem odseku

gozda smo našli samo dva primerka. Na tem območju zagotovo ni pogost. Smo pa

ugotovili, da tudi starejše primerke napadajo črvički.


46

6.1.32 Golobičja kolobarnica

Tricholoma columbetta (Fr.) P.Kumm.(1871)




Gliva je užitna in zelo dobra. Raste od septembra do novembra v skupinah. Najdemo jo v

listnatih in iglastih gozdovih. V višjih smrekovih gozdovih je ni. Pri nas je precej pogosta,

spada med sožiteljice (Arzenšek in sod., 2002).

Golobičjo kolobarnico smo našli zadnji teden v septembru v mešanem gozdu. Našli smo

kar nekaj večjih ali manjših skupin, pa tudi posameznih primerkov. Ko smo se naslednje

dni vračali v gozd, smo našli še veliko starih primerkov iz prejšnjih dni. Je dokaj pogosta,

vendar ima zelo kratek rok rasti, saj jo v kasnejšem času nismo več zasledili.

6.1.33 Betičasta prašnica

Lycoperdon perlatum Pers. (1796)



Agaricales (listarji), Lycoperdaceae (prašničarke)

Mlada goba je užitna, primerna za najrazličnejše jedi. Užitna je, dokler je v notranjosti

bela. Uživamo jo lahko tudi surovo. Ovojnica in žilavi bet je potrebno odstraniti, uporaben

je le zgornji kroglasti del trosnjaka. Diši po redkvici in je milega okusa. Raste od julija do

oktobra v skupinah in posamezno. Je zelo pogosta. Najdemo jo v listnatih in iglastih

gozdovih ter na jasah. Je gniloživka in se prehranjuje z odmrlimi ostanki rastlin (Arzenšek

in sod., 2002).

Betičasto prašnico smo našli v sredini septembra v mešanem gozdu, kjer prevladujejo

iglavci. Rasla je v skupini s tremi primerki. Nedaleč stran smo našli še dva ločena

primerka. V kasnejšem obdobju smo še občasno zasledili kakšen primerek, vendar nikoli


47

več kot dva v skupini. Večina primerkov je bilo že starejših, ki niso več užitni. Ugotovili

smo, da je vedno prisotna, vendar v manjšem številu.

6.1.34 Rjavi zajček

Lyophyllum decastes (Fr.) Singer




Gliva je užitna in zelo cenjena med gobarji. Je vsestranska, primerna za konzerviranje,

vendar je nekoliko manj znana goba. Je prijetnega okusa, vonj ima nekoliko po moki.

Raste od septembra do novembra v šopih, nikoli posamezno. Najpogosteje jo najdemo v

listnatih (humusnih) in mešanih gozdovih, v parkih, na vrtovih, ob poteh. Pri nas je

razmeroma pogosta. Je gniloživka (Arzenšek in sod., 2002).

Rjavega zajčka smo našli v sredini septembra v mešanem gozdu, kjer prevladujejo listavci.

Rasli so v šopu, kjer so se beti pri dnu stikali v šop. V naslednjih treh tednih smo jih kar

pogosto videvali v velikih šopih. Vse rjave zajčke smo našli v mešanem gozdu. Domačin

nam je zaupal, da jih ne nabira, ker je imel pred leti slabo izkušnjo z njimi oz. z možno

strupeno zamenjavo.

6.1.35 Nagubana koprenka

Cortinarius praestans (Cordier) Gillet (1953)




Gliva je dobra, užitna, prijetnega vonja, po kvaliteti med najboljšimi, vendar jo je zadnja

leta vse manj. Pojavlja se od avgusta do novembra v kolobarjih in risih, redko posamezno.


48

Raste v apnenčastih tleh v listnatih in mešanih gozdovih, pod hrasti in bukvami. Spada

med sožiteljice. Ime je dobila po nagubanem klobuku (http://www.gobe.si).

Nagubano koprenko smo našli proti koncu septembra v mešanem gozdu, kjer prevladujejo

listavci. V skupini smo našli en starejši primerek in dva mlajša. Na preostali površini gozda

je nismo več zasledili, prav tako ne v kasnejšem času. Na tem področju zagotovo ni

pogosta.

6.1.36 Vijoličasta koprenka

Cortinarius violaceus (L.) Gray (1821)




Gliva je užitna, vendar ne povsem okusna. Zaradi lepote, jo raje pustimo v gozdu, saj ima

klobuk izrazito temno vijolične barve in je ena najmarkantnejših gob pri nas. Ima značilen

vonj po cedrovini in blag okus. Raste od septembra do novembra v iglastih gozdovih, kjer

prevladuje smreka. Najdemo jo tudi v vlažnem senčnem listnatem gozdu (hrast, bukev,

breza, gaber) na apnenčastih tleh. Pri nas je dokaj pogosta, spada med sožiteljice

(http://www.gobe.si).

Vijoličasto koprenko smo našli proti koncu septembra v mešanem gozdu, kjer prevladuje

bukev. Našli smo tri primerke v skupini, pogled na njih je bil res lep. Vijoličasta koprenka

bi bila vredna zaščite. V kasnejšem obdobju je nismo več zasledili.

6.1.37 Navadna polstenka

Xerocomus subtomentosus (L.) Fr. (1821)





49

Mlada gliva, dokler je meso še trdo, je užitna. Ni najbolj kvalitetna, pri kuhanju se meso

zmehča. Meso se kmalu zmehča tudi pri surovi gobi. Je rahlo kislega okusa, včasih z

blagim vonjem po sadju. Raste od junija do oktobra v skupinah ali posamezno. Pojavlja se

v listnatem in iglastem gozdu, zlasti ob robu gozdov v travi. Najdemo jo tako v nižjih kot v

višjih legah. Je precej pogosta, spada med sožiteljice (Arzenšek in sod., 2002).

Navadno polstenko smo našli proti koncu septembra od robu mešanega gozda. Našli smo

samo dva primerka, ki sta rasla posamično. Nedaleč stran v notranjosti gozda pa smo

zasledili še en primerek. V kasnejšem obdobju smo jo videli samo še enkrat, približno na

istem mestu. Čeprav so bile gobe že starejše in izredno mehke, pa jih črvi vseeno niso

napadli.

6.1.38 Orjaški dežnik

Macrolepiota procera (Scop.) Singer (1948)



Agaricales (listarji), Agaricaceae (kukmarke)

Gliva je užitna. Večina ceni samo klobuk, vendar je užiten tudi surov obroček. Uporabni so

mladi, delno odprti ali že odprti klobuki. Surov je škodljiv. Če zaprt dežnik doma

postavimo v posodo z vodo, da bi se klobuk dokončno odprl, meso izgubi prijeten vonj. Pri

nas je že v navadi, da ga cvremo z drobtinami na dunajski način, žal pa se prepoji z

maščobo. Kadar uživamo dežnike, ne pijemo alkohola. Vonj in okus ima po lešnikih. Raste

od junija do novembra v skupinah ali posamično. Najdemo ga predvsem na prisojnih

krajih, v svetlejših gozdovih, tudi na travnikih in gozdnih jasah. Pogosto se pojavlja po

sušnem obdobju, ki mu sledi vsaj 14 dni deževnega vremena. Pri nas je pogost, spada med

gniloživke (Arzenšek in sod., 2002).

Prvi orjaški dežnik smo našli v začetku oktobra ob robu mešanega gozda. Naslednji dan

smo našli v notranjosti gozda še tri primerke. Eden je bil že odprt, dva pa še popolnoma


50

zaprta. Domačin nam je povedal, da so v času našega nabiranja dežniki začeli rasti zelo

pozno in jih ni niti pol toliko kot leto prej.

6.1.39 Sivorumena mraznica

Armillaria mellea (Vahl) P. Kumm. (1871)



Agaricales (listarji), Marasmiaceae (sehličarke)

Gliva je pogojno užitna. Surova je strupena, prekuhana pa užitna. Potrebno jo je kuhati 10

do 15 minut in vodo odliti. Primerna je za vlaganje v kis. Je prijetnega vonja in nekoliko

grenkega okusa. V višinah raste julija in avgusta, v nižinah pa od septembra do novembra.

Raste v šopih na panjih in koreninah kot gniloživka, lahko tudi na drevju kot zajedavka.

Včasih jo najdemo med travo na trhlem lesu. Kadar raste posamezno, je lahko zelo velika z

močno odebeljenim dniščem (http://www.gobe.si).

Sivorumeno mraznico smo našli zadnji teden v oktobru v starejšem sadovnjaku. V našem

primeru je rasla na mrtvem delu živega drevesa, na starejšem drevju. Bila je zelo pogosta,

saj smo jo v enem tednu našli na vseh jablanah v sadovnjaku. Tudi na okoliških osamelcih

je bila prisotna kot zajedavka.

6.1.40 Poprova mlečnica

Lactarius piperatus (L.) Pers. (1797)




Gliva je pogojno užitna. Primerna je za mešanje z drugimi gobami ali kot začimba namesto

popra. Po posebni predpripravi (namakanje v vodi) izgubi pekoč okus in je primerna za

pečenje, ni pa primerna za zmrzovanje. Meso postane na zraku čez nekaj ur zelenkasto.


51

Vonj je neizrazit ali rahlo po kruhu, okus pa po popru. Raste od junija do oktobra

posamično, v vrstah ali kolobarjih. Najdemo jo v vseh vrstah gozdov, zlasti pod bukvami,

hrasti in gabri. Je razmeroma pogosta in spada med sožiteljice (Stropnik in Tratnik, 1984).

Poprovo mlečnico smo prvič našli konec aprila v mešanem gozdu. Rastla je posamično in

v šopih. Če bi pobrali vse gobe, bi jih nabrali veliko več kot dovoljena dva kilograma.

Lahko rečemo, da nas je ta goba spremljala, sicer v nekoliko manjšem številu, vse do

konca septembra in še kasneje smo občasno zasledili kakšen osamljen primerek. Zagotovo

lahko trdimo, da je pogosta.

6.1.41 Smrdljivi mavrahovec

Phallus impudicus L. (1753)


Fungi (glive), Basidiomycota (prostotrosnice), Basidiomycetes (podstankovnice), Phallales

(mavrahovci), Phallaceae

Gliva je mlada užitna. Iz podgobja zraste najprej jajcu podobna bela krogla z zametkom

gobe v notranjosti. Če »jajce« podolžno prerežemo, vidimo v njem vse dele klobučka. Z

rastjo beta se, zaradi notranjega pritiska, ovojnica na vrhu odpre in klobuček se sprosti.

Užitne so samo mlade gobe, dokler so zaprte v ovojnici in brez vonja. Bet izrašča iz

ovojnice. Pred pripravo ovojnico odstranimo. Trden sredinski del ima okus po orehih.

Raste od junija do oktobra, posamično in v skupinah, pod iglavci in listavci, na zakisanih

in peščenih tleh. Je pogosta (Stropnik in sod., 1984).

Smrdljivi mavrahovec smo prvič našli v začetku junija. Prve primerke smo nabrali v

mešanem gozdu, kjer smo na razdalji približno 5 m našli tri primerke. Nekaj dni kasneje pa

smo našli še dva primerka v borovem letvenjaku. V kasnejšem obdobju jih nismo več

opazili. Ugotovili smo, da raste tako v iglastih kot listnatih gozdovih. Da je pogost, pa ne

moremo ravno potrditi.


52

6.1.42 Šiljasti ali turški smrček

Morchella rimosipes (DC.) Lév. (1846)




Gliva je pogojno užitna. Užitna je kuhana ali pečena, surova pa ni užitna. Nima izrazitega

vonja in okusa. Če jo prerežemo, je v notranjosti votla. Raste od aprila do maja. Najdemo

jo na vlažni humusni podlagi, v listnatih gozdovih in parkih, ob tekočih vodah in ob živih

mejah. Raste v skupinah (Arzenšek in sod., 2002).

O šiljastem smrčku ni napisanega veliko. Zelo malo avtorjev ga opisuje kot samostojno

vrsto. Večino avtorjev ga opisuje pod vrsto užitni smrček.

Šiljastega smrčka smo našli sredi aprila v mešanem gozdu, na manjši jasi, deloma porasli s

travo. Pravijo, da rastejo v skupinah, vendar smo našli samo dva primerka. Tudi kasneje, v

mesecu maju, ga nismo nikjer več zasledili.


53

4.3 SKLEP

V gozdnogospodarski enoti Žužemberk skupno smo določili 43 različnih vrst gliv.

Terenski del je potekal od pomladi do jeseni 2008. Če pa bi delo izvajali tudi pozimi, bi po

vsej verjetnosti odkrili še nekaj drugih vrst gliv. Omeniti velja, da smo nabirali samo glive,

ki so užitne ali pogojno užitne.

S preverjanem hipoteze, zastavljene na začetku naloge, smo prišli do naslednjih sklepov:

� Pestrost užitnih in pogojno užitnih gliv je na obravnavanem področju velika. Od

pomladi do jeseni 2008 smo nabrali kar 43 različnih vrst užitnih ali pogojno užitnih

gob.

� Prišli smo do ugotovitve, da kar 90,7 % od vseh nabranih gliv raste v mešanem

sestoju, preostanek gliv pa smo nabrali ob gozdnih otokih in v sadovnjaku. Rezultat

je pričakovan, saj v gozdnogospodarski enoti Žužemberk prevladuje mešan sestoj

bukve, hrasta, gabra, smreke in bora.

� Glede na način prehranjevanja, prevladujejo sožiteljice ali simbionti. Ugotovili

smo, da se kar 69,8 % od vseh nabranih gliv oskrbuje s organskimi hranilnimi

snovmi, kot sožiteljice ali simbionti.

� Hipotezo, da največ gliv raste v času jeseni, pa ne moremo potrditi, saj smo največ

gob nabrali v času poletja in to kar 58,1 % od vseh nabranih. Eden od razlogov, da

ne moremo potrditi te hipoteze je, da smo z nabiranjem gob zaključili v začetku

jeseni – že konec oktobra.

Nabrali smo 43 različnih vrst užitnih ali pogojno užitnih gliv, kar je celo več kot smo

pričakovali. To pa še ne pomeni, da je bila sezona gob obilna, saj smo pri nekaterih vrstah

nabrali samo po en primerek. Pri določenih vrstah (jesenski goban, žolta lisička) smo

pričakovali veliko večje število primerkov. Smo pa na splošno s pestrostjo užitnih ali

pogojno užitnih gliv na tem območju zadovoljni.


54

7 POVZETEK

V diplomski nalogi smo raziskovali pestrost gliv v gozdnogospodarski enoti Žužemberk.

Nabrali smo samo glive, ki so užitne ali pogojno užitne. Terenski del je potekal pomladi,

poleti in jeseni 2008. Ker je pri terenskemu delo sodeloval Bogdan Tratnik, ki zelo dobro

pozna to območje, smo se odločili, da bi bila to primerna lokacija za raziskovanje.

Namen naloge je bil ugotoviti pestrost gliv na obravnavanem območju, določiti čas rasti in

lokacijo pojavljanja gliv na obravnavanem območju, določiti habitat rasti gliv ter

ugotavljanje načina prehranjevanja gliv. Na terenskem delu smo nabrane gobe zložili v

pletene košare ter zabeležili datum nabiranja in lokacijo. Nabrane primerke smo posušili na

30 °C. Nato smo jih shranili v papirnate vrečke, namenjene za arhiviranje. Nabrane

primerke hranimo v mikološki zbirki Gozdarskega inštituta Slovenije. Podatke o njihovih

lokacijah, času rasti in habitatu pa smo vnesli v podatkovno zbirko.

Enota Žužemberk leži na skrajnem severozahodnem delu roške planote in deloma na

Ajdovski planoti na levem bregu reke Krke. Razteza se na nadmorski višini od 171 m ob

Krki do 628 m na vrhu Debelega hriba. Površje je strmo, le mestoma do srednje strmo ter

valovito in deloma vrtačasto. Zaradi gričevnatega reliefa, so prisotne vse lege. Celotna

enota leži na območju Suhe krajne kjer je malo vode. V sestoju prevladuje bukve, hrasti,

trdi listavci, smreka in plemeniti listavci.

V letu naše raziskave smo evidentirali 43 različnih vrst užitnih ali pogojno užitnih gliv. Od

vseh nabranih jih kar 39 spada v deblo Basidiomycota (prostotrosnice), štiri pa v deblo

Ascomycota (zaprtotrosnice). Vseh 43 nabranih gliv se uvršča v osem različnih redov in 16

različnih družin. Red Pezizales (skledarji) je edini red iz debla zaprtotrosnic in je sestavljen

iz družin Pezizaceae (skledarke) in Morchellaceae (jamničarke). Red Agaricales (listarji)

je sestavljen iz družin Agaricaceae (kukmarke), Cortinariaceae (koprenarke),

Lycoperdaceae (prašničarke), Pluteaceae (ščitarke), Marasmiaceae (sehličarke) in

Tricholomataceae (kolobarničarke). Red Boletales (cevarji) je sestavljen iz družin

Boletaceae (cevarke) in Paxillaceae (podviharke). Red Cantharellales (lističarji) je


55

sestavljen iz družin Cantharellaceae (lističarke) in Hydnaceae (ježarke). Red Phallales

(mavrahovci) sestavlja družina Phallaceae. Red Polyporales (luknjičarji) sestavlja družina

Sparassidaceae (glivičarke). Red Russulales (golobičarji) sestavlja družina Russulaceae

(golobičarke) in red Thelephorales (bodičarji) sestavlja družina Bankeraceae (bodičarke).

Glive so še dokaj slabo raziskovana skupina organizmov, zato je možnih veliko raziskav

gliv z različnih vidikov, tako užitnih, pogojno užitnih kot strupenih. Takšne raziskave bi

bile vsesplošno koristne in bi morale biti diplomske naloge s tega področja pogostejše.


56

8 VIRI

Arzenšek B., Tratnik B., Malovrh B. 2002. Naše gobe. Ljubljana, Modrijan: 363 str.

Carluccio A. 1992. Gobe za sladokusce. Murska Sobota, Pomurska založba: 192 str.

Gobarsko društvo Bisernica Celje. (2008)

http://www.drustvo-bisernica.si/ (15.12.2008)


http://www.drustvo-bisernica.si/rozitescaperatus.htm (15.12.2008)


http://www.drustvo-bisernica.si/macrolepiotaprocera.html (15.12.2008)


http://www.drustvo-bisernica.si/hydnumrepandum.htm (15.12.2008)


http://www.drustvo-bisernica.si/sparassiscrispa.htm (15.12.2008)

Gobarsko društvo Lisička Maribor. (11.4.2008)

http://www.gobe.si/ (15.12.2008)

Gobarsko društvo Lisička Maribor. (11.4.2008)

http://www.gobe.si/Gobe/AgaricusCampestris (15.12.2008)

Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Žužemberk 2006 - 2015. 2007.

Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto: 315 str

Grom J. 1979. Naše gobe. 1 izd. Kranj, Cankarjeva založba: 175 str.

Jordan P., Wheeler S. 2001. Gobe. vodnik po svetu gob. 2. izd. Ljubljana, Slovenska

knjiga: 256 str.


57

Jurc D., Piltaver A., Ogris N. 2005. Glive slovenije: vrste in razširjenost = Fungi of

Slovenia: Species and distribution. Ljubljana. Gozdarski inštitut Slovenije, Silva

Slovenica: 497 str.

Kromar J. 1995. O gobah in gobarjih. Ljubljana, Založba Grad: 125 str

Laessqe T. 2006. Gobe. 1. izd. Ljubljana, Prešernova družba: 304 str.

Laessqe T., Del Conte A. 1977. Velika knjiga o gobah. priročnik za prepoznavanje,

nabiranje in pripravo gob. Ljubljana, DZS: 256 str.

Mestna občina Novo Mesto (2008)

(http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/narava/krka) (10.12.2008)

Pečnjak M. 2004. Gobe v kulinariki. Ljubljana, Kmečki glas: 160 str.

Poler A. 2004. Nabirajmo užitne gobe. Ljubljana, Kmečki glas: 138 str.

Portisch T., Portisch H. 1998. Najboljše užitne gobe ter njihove neužitne in strupene

dvojnice. številni kuharski recepti. Prevod Pohleven F. 1 izd. Ljubljana, Tehniška

založba Slovenije: 199 str.

Stropnik Z., Tratnik B. 1984. Gobe naših krajev. Ljubljana, Mladinska knjiga: 304 str.


ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Dušanu Jurcu za pomoč in usmeritve pri pripravi naloge,

recenzentu prof. dr. Francu Pohlevnu za pregled diplomske naloge ter dr. Nikici Ogris za

pomoč pri izdelavi karte.

Zahvaljujem se tudi g. Bogdanu Tratniku, za vso pomoč pri raziskavi na terenu ter pri

determinaciji gliv.

Zahvala gre tudi predmetni učiteljici slovenščine Leonidi Rožanski, ki je nalogo jezikovno

uredila ter prijateljici Metki , ki je jezikovno uredila prevode.

Na koncu pa se še zahvaljujem svojima staršema ter fantu Urbanu in njegovima staršema

za vso pomoč in podporo pri študiju.

Documents

UŽITNE GLIVE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI …2002), Gobe naših krajev (Stropnik in Tratnik, 1984), Naše gobe (Grom, 1979), Velika knjiga o gobah (Loessqe, 1997), O gobah in gobarjih