Umetniška gimnazija – glasbena .2 Posodobljeni učni načrt SOLFEGGIO Obvezni predmet (315 ur)

  • View
    214

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Umetniška gimnazija – glasbena .2 Posodobljeni učni načrt SOLFEGGIO Obvezni predmet (315 ur)

Umetnika gimnazija glasbena smer

Moduli A: glasbeni stavek, B: petje intrument,

C: jazz zabavna glasba

Posodobljeni uni nart

SOLFEGGIO

OBVEZNI PREDMET

315 ur

2

Posodobljeni uni nart

SOLFEGGIO

Obvezni predmet (315 ur)

Posodobljeni uni nart so pripravili:

Predsednik predmetne skupine:

dr. Peter avli, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

lana:

Alenka Bervar, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor

Ambro opi, prof., Gimnazija Koper, Umetnika gimnazija - Glasbena smer

Vodja in koordinator predmetne skupine:

Helena Meko, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor

Vodja podrone skupine za glasbeno olstvo:

dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za olstvo

Vsebinsko prenovo srednjega glasbenega olstva je pripravila in izvedla nacionalna komisija za

glasbeno olstvo v mandatu 20112015.

Recenzenta:

Vitja Avsec, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

mag. Ivan Florjanc, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo

Izdala: Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port, Zavod RS za olstvo

Za ministrstvo: dr. Jernej Pikalo

Za zavod: mag. Gregor Mohori

Uredili: izr. prof. mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof., in mag. Toma Faganel

Jezikovni pregled: Mira Turk kraba

Objava na spletnem naslovu:

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanj

e_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/

Prva izdaja

Ljubljana 2013

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

37.091.214:784.9(0.034.2)

AVLI, Peter, 1961-

Posodobljeni uni nart. Solfeggio [Elektronski vir] : obvezni predmet : 315 ur / [pripravili

Peter avli, Alenka Bervar, Ambro opi]. - 1. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za

izobraevanje, znanost, kulturo in port : Zavod RS za olstvo, 2013. - (Umetnika gimnazija -

glasbena smer. Modul A, Glasbeni stavek) (Umetnika gimnazija - glasbena smer. Modul B, Petje -

intrument) (Umetnika gimnazija - glasbena smer. Modul C, Jazz - zabavna glasba)

ISBN 978-961-03-0165-3 (pdf, Zavod RS za olstvo)

1. Gl. stv. nasl. 2. Bervar, Alenka 3. opi, Ambro

271411456

Posodobljeni uni nart za predmet solfeggio je pripravila predmetna skupina za posodabljanje unega

narta za solfeggio. Pri posodabljanju je izhajala iz unega narta za predmet solfeggio, doloenega na

15. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje, 7. maja 1998. Posodobljeni uni nart je

posledica sprememb in novosti v pedagoki praksi na podroju skupinskega pouka glasbenoteoretinih

predmetov.

Posodobljeni uni nart solfeggio je Strokovni svet RS za splono izobraevanje doloil na 161. seji

19. decembra 2013.

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/

3

VSEBINA

1 OPREDELITEV PREDMETA 4

2 SPLONI CILJI 5

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE 6

4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA 12

5 DIDAKTINA PRIPOROILA 14

5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja 19

5.2 Medpredmetne povezave 19

6 MATERIALNI POGOJI 20

7 ZNANJA IZVAJALCEV 20

4

1 OPREDELITEV PREDMETA

Predmet solfeggio je strokovni predmet v programu umetnike gimnazije, modul A: glasbeni

stavek, modul B: petje intrument in modul C: jazz zabavna glasba. Izvajamo ga v

skupnem obsegu 315 ur.

Solfeggio razvija, poglablja in iri glasbena znanja in sposobnosti, s pomojo katerih dijaki*

stopajo na poklicno pot poustvarjalno prepriljivega in vsestranskega glasbenega umetnika.

Temeljna naloga predmeta je razvijanje glasbenega uta, ki omogoa ustvarjalno in estetsko

prefinjeno muziciranje. S tem ciljem dijake urimo v izgradnji osebnih glasbenih zmonosti, ki

jim omogoijo bodoe poklicno udejstvovanje. Z urjenjem delovnih navad ustvarimo pogoje

za ustvarjalen odnos do glasbe in z njo povezanih aktivnosti. Doseena spoznanja in glasbena

znanja postanejo pomemben del splone kulture vsakega dijaka.

Na ravni srednjegaolskega izobraevanja skupaj z drugimi strokovnimi predmeti solfeggio

vzgaja in izobrauje glasbene talente, jim omogoa pridobitev temeljnih glasbenih znanj ter

nadgradnjo njihovega praktinega in teoretinega znanja. Pri predmetu solfeggio dijaki

usvojijo teoretine zakonitosti, doiveto zaznavajo in reproducirajo glasbene prvine ritma,

metrinega utripa, intervalne, akordine in melodine zaznave z dinamino-agoginimi

vsebinami, prepoznajo oblikovne glasbene vzorce in usvojijo osnovne improvizacijsko-

ustvarjalne postopke. Dijaki spoznavajo estetska, racionalna, zgodovinsko in slogovno

pogojena naela oblikovanja glasbenih oblik. Na podlagi znanja gradijo in razvijajo kritino-

analitini odnos do glasbenega dela. Pouk solfeggia navaja dijake na samostojno delo pri

razvijanju glasbenih spretnosti. Tako pridobijo sposobnosti za kakovostno izvajanje

solistinih in komornih skladb ter za sodelovanje v orkestru. Dijaki v modulu C pri pouku

solfeggia usvojijo e dodatno znanje in spretnosti na podroju specialnega jazzovskega ritma

in harmonskih zvez. Dijaki v modulu A, ki so prav tako deleni pouka solfeggia, pridobijo

izhodina znanja in sposobnosti za tudij kompozicije, muzikologije in glasbene pedagogike

s poudarkom na praktinih ustvarjalnih prvinah pri pouku solfeggia in analizi ter na sluni in

spominski zaznavi oblikovnih vzorcev.

Pouk solfeggia dijakom ponuja tudi osebnostni in socialni razvoj. Dijaki spoznajo pomen in

lepoto skupnega dela, oblikovanja umetnikih vsebin, pomen odgovornosti, zaupanja in

medsebojne pomoi. Tako pridobijo osebnostne kvalitete, ki so nujne za sodobnega

glasbenega poustvarjalnega umetnika, skladatelja, pedagoga, muzikologa ali znanstvenika.

* V tem unem nartu uporabljeni izrazi, zapisani v moki slovnini obliki, veljajo za oba spola (dijak za dijaka

in dijakinjo, uitelj za uitelja in uiteljico).

5

2 SPLONI CILJI

Dijaki pri predmetu solfeggio:

odkrijejo, razvijejo in poglobijo izvajalske, sluno in spominsko predstavne glasbene

sposobnosti na podroju ritma, melodike, sozvoij, oblikoslovja in glasbene senzibilnosti;

utrdijo doseeno predznanje;

pridobijo teoretina in praktina znanja na podroju tonalnih in modalnih lestvic;

razvijejo in utrdijo sposobnosti ustvarjalne improvizacije pri ritmu, harmonskih, eno- in

dvoglasnih melodinih vsebinah;

razvijejo obutek za enakomerno pulziranje, taktiranje ter pomnjenje absolutnih in

relativnih trajanj v osnovnih, sestavljenih in meanih taktovskih nainih;

razvijejo in poglobijo sposobnost za branje not v tonski abecedi in absolutni solmizaciji v

ritminih vrednostih ter izvajajo posamezne glasove v tirih kljuih: violinskem g-,

basovskem f-, altovskem c- in tenorskem c-kljuu;

razvijajo absolutno intonacijo v tonalni (diatonika, kromatika in enharmonija) in atonalni

melodiki s pomojo spoznavanja intervalskih in harmonskih lastnosti tonskih sestavov;

zavestno spremljajo vertikalna in horizontalna gibanja v harmonskem in

kontrapunktinem glasbenem stavku, tudi s pomojo grafine tonalne analize soprana in

basa;

estetsko in ustvarjalno oblikujejo glasbene vsebine na podroju ritma, harmonije in

melodije;

spoznavajo in praktino izvajajo oznake za artikulacijo in agogiko;

izvajajo eno- in dvoglasni notni zapis po sluno-spominski reprodukciji;

razvijajo in poglabljajo sposobnosti za zaznavo tiriglasnega stavka v ozki, iroki in

meani harmonski legi;

analizirajo primere iz literature v melodinem, harmonskem in oblikovnem pogledu ter

tako uporabljajo pridobljeno znanje;

razlikujejo posamezne glasove in glasbila po zvoni barvi;

dojemajo barvne sestave dveh, treh ali ve glasbil;

razvijajo ustvarjalne prvine pri stiku z glasbeno vsebino;

deleni so blagodejne in koristne socializacije v skupnem sodelovanju pri glasbenih

dejavnostih;

s spoznavanjem in usvajanjem osnov vokalne tehnike zagotavljajo istost intonacije in

razvijajo zdrav in lep pevski glas;

razvijajo estetsko doivljanje in glasbeni okus;

6

spoznavajo, razumevajo in uporabljajo strokovne izraze v tujih jezikih;

se navajajo na sodelovanje, odgovornost in pomo pri skupinskem pouku;

spoznavajo glasbena dela slovenskih skladateljev;

najbolji se udeleujejo tekmovanj v solfeggiu;

usvajajo znanja, potrebna za uspeno opravljanje mature iz predmeta glasba;

usvajajo pomen glasbe za samozavest in samobitnost slovenskega naroda;

spoznavajo slovensko, evropsko in svetovno glasbeno dediino.

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih.

3.1.1 Glasbena teorija

OPER