Umetniška gimnazija – glasbena smer - Portal MIZŠ Grand method; Ernest S. Williams, Complete Modern Method; Ujfalusi Pehl Perlaki, Tubaiskola; Otto Langey, The Bass;

Embed Size (px)

Text of Umetniška gimnazija – glasbena smer - Portal MIZŠ Grand method; Ernest S. Williams, Complete...

  • Umetnika gimnazija glasbena smer

    Modul B: petje intrument

    Posodobljeni uni nart

    TUBA

    OBVEZNI PREDMET

    420 ur

  • 2

    Posodobljeni uni nart

    TUBA

    Obvezni predmet (420 ur)

    Posodobljeni uni nart so pripravili:

    Predsednik predmetne skupine:

    Igor Krivokapi, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

    lana:

    Damjan Jure, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

    doc. Darko Roker, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo

    Vodja in koordinator predmetnih skupin za trobento, rog, pozavno, tubo in tolkala:

    Zdravko Hribar, prof.

    Vodja podrone skupine za glasbeno olstvo:

    dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za olstvo

    Recenzenta:

    izr. prof., Botjan Lipovek, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo

    mag. Franc ugelj, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

    Izdala: Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port, Zavod RS za olstvo

    Za ministrstvo: dr. iga Turk

    Za zavod: mag. Gregor Mohori

    Uredili: izr. prof., mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof. in mag. Toma Faganel

    Jezikovni pregled: Lea Lehner

    Objava na spletnem naslovu: http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odrasli

    h/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/

    Prva izdaja

    Ljubljana, 2012

    CIP - Kataloni zapis o publikaciji

    Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    37.091.214:780.646.4(0.034.2)

    KRIVOKAPI, Igor

    Posodobljeni uni nart. Tuba [Elektronski vir] : obvezni predmet : 420 ur / [pripravili Igor Krivokapi,

    Damjan Jure, Darko Roker]. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port

    : Zavod RS za olstvo, 2012. - (Umetnika gimnazija - glasbena smer. Modul B, Petje - intrument)

    ISBN 978-961-03-0106-6 (pdf, Zavod RS za olstvo)

    1. Gl. stv. nasl. 2. Jure, Damjan 3. Roker, Darko

    265652224

    Posodobljeni uni nart za predmet tuba je pripravila predmetna skupina za posodabljanje unega

    narta za tubo. Pri posodabljanju je izhajala iz unega narta za predmet tuba, doloenega na 15. seji

    Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje, 7. 5. 1998. Posodobljeni uni nart je posledica

    sprememb in novosti v pedagoki praksi na podroju intrumentalnega pouka.

    Posodobljeni uni nart je Strokovni svet RS za splono izobraevanje doloil na 154. seji 24.

    januarja 2013.

    http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/

  • 3

    VSEBINA:

    1 OPREDELITEV PREDMETA ........................................................................................... 4

    2 SPLONI CILJI .................................................................................................................. 5

    3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ................................................................................... 7

    4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ............................. 14

    5 DIDAKTINA PRIPOROILA ...................................................................................... 16

    5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja ............................................................................. 17

    5.2 Medpredmetne povezave........................................................................................... 18

    6 MATERIALNI POGOJI................................................................................................... 19

    7 ZNANJA IZVAJALCEV ................................................................................................. 19

  • 4

    1 OPREDELITEV PREDMETA

    Predmet tuba opredeljujejo in zamejujejo graditeljske znailnosti obravnavanih glasbil, ki

    posledino pogojujejo tako zvone zakonitosti kot tudi pristop k pouevanju. Stoiasta

    (konina) oblika glavne cevi je zagotovo bistvena znailnost in skupni imenovalec, ki

    obenem s precej nedavnim nastankom druin tovrstnih trobil ter njihovo uporabo v glasbi,

    tvorijo zelo obiren zvoni blok v tevilnih zasedbah, kjer se na poklicni ravni pojavljajo

    kadrovske potrebe po njih v vseh glasovnih razliicah. Ob stoiasti obliki glavne cevi je za

    na predmet obravnave znailen tudi sorazmerno irok ali celo skrajno irok zaetni in

    vmesni premer glavne cevi ter posledino zelo iroki in globoki kotlasti ustniki. Vsa glasbila

    so e od samega nastanka opremljena z ventili. Ker se zaradi zvonih znailnosti njihove

    gradnje na vsa z lahkoto izvaja tudi prvi alikvotni ton (in ostali pedalni toni), se za nemoteno

    izvajanje vseh tonov v oktavi do naslednjega alikvota pogosto opremljena bodisi s

    tiriventilnim kompezacijskim sistemom ali s petimi in ve ventili. Pravkar navedeno

    opredeljuje smernice pouevanja predmeta na srednji stopnji, kjer je potrebno upotevati tudi

    dejstvo, da so poklicne zahteve do glasbenikov obratno sorazmerne s fizino velikostjo

    glasbil. Pojavljajo se v tirih osnovnih uglasitvah (v B, v C, v Es in v F). Zapis glasbe je v

    dveh kljuih, basovskem in violinskem. Uni nart je zato postavljen tako da omogoa izbiro,

    in da daje smernice tako konzervativni kot celoviti obravnavi predmeta, ne da bi ob tem

    kogarkoli na kakrenkoli nain dodatno bremenil.

  • 5

    2 SPLONI CILJI

    Dijaki* pri predmetu tuba:

    - usvajajo izvajalsko tehniko in izrazne znailnosti instrumenta;

    - usvajajo intonacijo in ritem, spremljajo zvona gibanja in spremljajo notni zapis;

    - pomnijo ritmine vzorce, zavedajo se pomena glasbenih fraz, dosegajo znanja za

    nadaljevanje tudija in se vkljuujejo v glasbene skupine;

    - na nastopih predstavljajo doseke glasbene ustvarjalnosti;

    - razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti;

    - skrbijo za kakovost unega jezika;

    - poznavajo, razumevajo in uporabljajo strokovne izraze v tujih jezikih;

    - informacijsko tehnologijo kritino uporabljajo za doseganje unih ciljev;

    - uporabljajo raunalnike programe;

    - pridobivajo podatke iz razlinih virov;

    - za doseganje unih ciljev razvijajo matematina znanja ter osnove znanosti in

    tehnologije;

    - navajajo se na socialnost in odnosnost pri komorni igri, v orkestru,projektnem delu;

    - aktivno sodelujejo pri ustvarjalnih projektih in si pridobivajo samoiniciativnost in

    podjetnost;

    - na razline naine predstavljajo izdelke svojega dela;

    - vkljuujejo se v domaa in mednarodna olska partnerstva;

    - se usposabljajo za svoje bodoe delo;

    - osveajo / razvijajo svojo usposobljenost nartovanja uenja;

    - vkljuujejo ustvovanje v sistem pomnjenja;

    - sporazumevajo se v slovenini;

    ___________________________

    * V tem unem nartu izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz uitelj velja

    enakovredno za uitelja in uiteljico.

  • 6

    - razvijajo svojo nadarjenost in muzikalno usposobljenost;

    - spremljajo in presojajo uspenost lastnega unega procesa;

    - razvijajo odgovornost za lastno znanje;

    - skupaj z uiteljem usmerjajo in razvijajo lastni uni proces;

    - odkrivajo, razvijajo in poglabljajo glasbene sposobnosti in predznanje;

    - ob sistematini vadbi razvijajo delovne navade in odnos do dela;

    - se navajajo na estetsko doivljanje in razvijajo glasbeni okus;

    - razumejo in z uporabo usvojijo zakonitosti glasbene teorije;

    - razvijajo vzajemnost in se prilagajajo za enakopravno sodelovanje;

    - spoznavajo in izvajajo glasbena dela slovenskih ustvarjalcev;

    - razvijajo zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti;spoznavajo enakost in

    razlinost slovenske in evropske glasbene dediine.

  • 7

    3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

    Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih.

    3.1.1 Tehnine in muzikalne prvine

    OPERATIVNI CILJI VSEBINE:

    Dijaki:

    obnovijo temeljne prvine igranja trobil v osnovnem tonskem obsegu;

    po potrebi tudi popravijo ali ponovno postavijo osnove kot so dra glasbila,

    dihanje, nastavek, trobljenje;

    irijo zvoni obseg navzdol, igrajo v pedalnem registru in v nizkem registru

    med prvim in drugim alikvotnim tonom;

    igrajo lestvice v obsegu dveh oktav.

    J. B. Arban, Complete Conservatory Method;

    Saint-Jacome, Grand method;

    Ernest S. Williams, Complete Modern Method,

    Ujfalusi Pehl Perlaki, Tubaiskola;

    Otto Langey, The Bass;

    P. Bernard, Mthode complte.

    3.1.2 Etude

    Dijaki:

    v prvem letniku igrajo etude, ki so primerne njihovem znanju;

    v osnovnem glasovnem registru usvajajo bistvene prvine glasbenega izraza,

    igranja fraze in dinamike, obenem pa na

    praktinem primeru tako tudi preverijo

    uspenost svojega dela pri postavljanju

    tehninih temeljev igranja (dihanje,

    nastavek, trobljenje ustnic in dela z

    jezikom);

    Conconejeve vaje izvajajo tudi ob spremljavi klavirja, kjer se vzgajajo v

    prvinah skupnega igranja;

    izvajajo klasine etude za tubo brez spremljave, kjer pa je prav tako velik

    poudarek na melodinem in

    muzikalinem pristopu.

    J. Concone, 50 Leons de Chant pour Le Medium de la Voix;

    J.F. Gallay, 30 Etud;

    V. Blaevi, 70 Etud;

    B. Grigoriev, 78 Etu