UMETNOSTNA ZGODOVINA NA MATURINataša Golob

Priročnik dr. Nataše Golob UMETNOSTNA ZGODOVINA NA MATURI je pisan po zahtevah učnega načrta za esejski del mature in vključuje predstavitev 48 umetnin od prazgodovine do sodobne umetnosti. Vsaka enota je razdeljena na štiri podpoglavja, združena pod naslovi Podatki o delu in umetniku, Oblikovni opis, Ikonografski opis, Umeščenost spomenika v zgodovinski okvir. Posamezna umetnina je podrobno tekstovno in slikovno predstavljena in interpretirana, kar ponuja dijakom izčrpen razmislek o njeni vsebini in sporočilnosti.

UMETNOSTNA ZGODOVINA

18,00 EUR

IZID konec septembra 2011

Predstavitev vsebine in vzorčnega poglavja je na: http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=1547

108

predstavljali politično alegorijo; ljubljanski mestni svet se je želel pridružiti reprezentativni

prenovi mest z vodnjakom, ki govori o vlogi Ljubljane v okviru dežele Kranjske. Robba si je že pred podpisom pogodbe zamislil obliko in vsebino novega ljubljanskega vodnjaka.

V pogodbi ne najdemo poimenovanja vodnjaka, v tedanjih knjigah o zgodovini Ljubljane172 so kot

tri glavne reke dežele Kranjske imenovane Sava, Krka in Ljubljanica. Leta 1766 je prvič napisa­

no, da so na vodnjaku simboli teh treh rek.173 Kateri lik predstavlja katero reko, ne moremo reči, se

pa razlaga o treh rekah dežele Kranjske ujema s splošno veljavnimi motivi tistega časa.174 Umeščenost spomenika v zgodovinski okvirVodnjak je nastal sredi 18. stoletja, v času velike umetnostne prenove Ljubljane in sploh osred­

nje Slovenije, kot izraz samozavedanja ljubljanskih mestnih oblasti in je vseskozi veljal za simbol

Ljubljane in njene vodilne vloge na Kranjskem. Zaradi postavitve pred Mestno hišo je bil vselej v

središču dogajanja. Svoje čase je bila pred Magistratom tržnica, kjer se je vsak dan trlo ljudi, sicer

pa so se tam zvrstili veliki družbeni in politični dogodki. Poleg tega, da je hitro postal mestna

znamenitost, je zaradi umetniške kakovosti eden najuglednejših spomenikov, ki so vselej na očeh.

Skupaj s stolnico in Mestno hišo tvori vozel mestnega jedra; obelisk je klicaj, ki likovno zaznamuje

stičišče med posvetno (Magistratom) in cerkveno oblastjo (stolnica).Vedute Ljubljane so kmalu poudarile Robbov vodnjak in ga povzdignile v prepoznaven simbol

dežele Kranjske oz. Slovenije. Pomenska in oblikovna kakovost je pritegnila številne poznejše

umetnike, da so ga upodabljali. Spomnimo se lahko na slike Matije Jame, ki je vodnjak upodobil

na devetih slikah in tako ustvaril impresionistično mestno veduto.

172 Leta 1714 je Janez Gregor Dolničar v svoji knjigi o znamenitostih Ljubljane izpostavil Savo, Krko in Ljubljanico, vendar brez

povezave z vodnjakom. 173 To je zapisal leta 1766 jezuit Janez Krstnik Pogričnik v Compendiaria metropolis Carnioliae descriptio e Topographia Germaniae

Austriacae etc. 174 Pozoren pogled pove, da imata dve osebi ob nogah ribi, ki spominjata na ščuko, medtem ko je ob tretji izklesan delfin. Ker se

z našimi kraji povezuje legenda o Argonavtih, ki naj bi z ladjo Argo pripluli po Savi in Ljubljanici, nato pa jo prenesli do morja,

se je pojavila misel, da bi na vodnjaku lahko bil upodobljen kanček te legende.

106

Francesco Robba: VODNJAK TREH KRANJSKIH REK 1743–1751, Ljubljana, Narodna galerija

Podatki o delu in umetniku Slog: poznobaročno kiparstvo iz sredine 18. stoletja; izvirni Vodnjak treh kranjskih rek je od leta

2008 na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani, pred Mestno hišo pa stoji kopija. V celoti je visok pri­

bližno 12 m.167 Spomenik ima dve imeni: Vodnjak treh kranjskih rek zaznamuje ikonografijo, upo­

dobljeno vsebino, ter Robbov vodnjak, kot se poimenuje po avtorju. Delo nosi podpis in letnico:

MDCCLI FRANCESCO ROBBA FECIT.

Francesco Robba (1698–1757) se je rodil v Benetkah, kjer se je kot kipar izšolal, v Ljubljano pa je prišel leta 1720 in se kmalu poročil s hčerko ljubljanskega kamnoseka Luke Misle­ja, postal ljubljanski meščan in po tastovi smrti tudi ljubljan­ski kamnosek. Takrat ni imel prave konkurence in je dobil vrsto uglednih naročil. Iz zgodnjih let je kiparska skupina Marijinega kronanja (na stebru pred uršulinsko cerkvijo). Robbove oltarje ali kipe najdemo v najuglednejših ljubljan­skih cerkvah: v cerkvi sv. Florijana (na zunanjščini je kip Sv. Janeza Nepomuka), v stolnici, frančiškanski cerkvi Mariji­nega oznanjenja (pri Tromostovju), cerkvi sv. Jakoba, uršulin­ski cerkvi in šišenski cerkvi sv. Frančiška Asiškega. Odličen primer poznobaročnega portreta je Doprsni portret cesarja Karla VI.; Robba je izdelal še dva vodnjaka, ohranil pa se je t. i. Narcisov vodnjak.168 Njegova dela krasijo trge in cerkve tudi v drugih mestih.169

Kipe Francesca Robba zaznamuje eleganca oseb, ki so (ker je že čas poznega baroka – rokokoja) vitkejše in bolj nežnih po­stav kot nekoliko starejše stvaritve italijanskega baroka. Odete so v slikovite draperije, ki se dostikrat spuščajo po usločenih diagonalah ali pa so spiralno ovite okoli teles, in podpirajo izpovedovanje čustev. Zunanja podoba osvetljuje čustvenost oseb, dostikrat gre za melanholijo in patos, verski zanos. Oblikovni opis

Francesco Robba je 4. julija 1743 podpisal z mestnimi svetniki pogodbo o izdelavi mestnega vod­

njaka, saj se je dotlej že izkazal kot sposoben umetnik. Delo je dokončal osem let pozneje.Pri pogledu s ceste se silhueta vodnjaka kaže v piramidalni kompoziciji, pritlični del sestavljajo

stopnice, ki so potrebne za izravnavo, saj so tla pred Mestno hišo neenake višine. Nad njimi je po­

stavljen bazen, dovolj nizek in hkrati širok, da ustvarja igrivo vodno površino. Sledi oblikovno naj­

bolj bogat pas: sredi bazena so nakopičene skale in na te gmote so se v razgibanih in nestabilnih

167 Najvišji sestavni del je obelisk, ki meri približno 6,3 m.168 Narcisov vodnjak naj bi nastal za grad Bokalce, verjetno po naročilu grofa Leopolda Karla Lamberga. Sedaj je v atriju Mestne

hiše v Ljubljani.169 Robbove kipe najdemo na Vranskem, v Slavini, Celovcu, Križevcih, Karlovcu, Zagrebu itd.

31

107

držah naslonile tri osebe, poosebitve voda, z različnimi atributi ob sebi. Za njimi se dviga osrednji,

v prerezu trikotni nosilni blok, kjer je tudi kartuša z Robbovim imenom in letnico. Ta blok je pokrit

z volutastim podstavkom, nad katerim se dviguje obelisk s kroglo na konici. – Tlorisna zasno-

va je trikotna: Robba je upošteval, da se na kraju, kjer stoji vodnjak, stikajo tri mestne ulice.

Zato je bazen sestavljen iz treh krožnih in treh koničastih segmentov in tudi obelisk ima trikotni

prerez. Kompozicijski navdih je Robba našel v dveh rimskih vodnjakih in ju povezal v novo delo:

to sta Berninijev Vodnjak štirih rek sveta in vodnjak pred Panteonom, za katerega je načrt pripravil

Filippo Barigioni.170 – Robbov vodnjak zahteva od gledalca, da gre okoli njega: gre za kompozicijo,

ki ima več pogledov, pri čemer so najpomembnejši pogledi na tri poosebitve.Tri poosebitve rečnih bogov se s hrbti malone dotikajo robov trikotnega bloka. Stojni motiv oz. njihova postavitev je zmerno razgibana: naslonili so se na skale, z nogami so oprti na ribo ali kamen, gibi in nakloni teles so zadržani in ne posegajo daleč v prostor. Od antike dalje so vodna božanstva upodabljali zlek­njena, zaradi pomanjkanja prostora pa se je Robba odločil za dotlej redko kompozicijsko novost, ko poosebitve vodovja skorajda stojijo. To so moški zrelih let, obraza dveh starejših sta mirna in zazrta v daljavo, glavi sta obrnila tako, da gledata vsak po svoji ulici, zato sta že v pasu malce zasukana.171 Tretji, ki je videti mlajši, pa z nekoliko napihnjenimi lici in strmim pogle­dom izzivalno zre v mimoidočega: nagnjen je naprej in gleda proti Tromostovju. Vsi trije imajo bujne lase in brade, sicer pa so goli, le okoli ledij so ogrnjeni z draperijo. V rokah držijo svo­je atribute, vrče, iz katerih izteka voda, eden nosi rog izobilja, ob drugem je trs z grozdi, po skalah se plazijo polži, med kamni je rastlinje, zob časa pa je odnesel nekaj atributov, npr. krone iz ločja oz. lovorja z glav, trs (ali veslo, trizob) v roki. Za učinek slikovitosti je pomemben dodatni element, to je voda, ki s svojim zrcaljenjem in šumenjem spreminja vodnjak v celostno stvaritev. Robba je nekdanjo (predvsem Berninijevo) baročno mogočnost nadomestil s prijetno naravnost­

jo likov, kar podpirajo nesimetrične drže, usta so na pol odprta, kar jim daje videz zgovornosti,

pogovarjanja, ogromne skale so postale kamnita kulisa, primerna za udobno naslonitev, tudi živali

nimajo več grozečega videza.

Ikonografska opredelitevV 17. in 18. stoletju so številna mesta zamenjala starejše vodnjake za novejše scensko­kiparske

stvaritve, med katerimi je Berninijev Vodnjak štirih rek sveta najbolj znan. Robba ni videl rimskih

vodnjakov na lastne oči, poznal jih je po grafičnih ilustracijah v tiskanih knjigah, seznanjen je bil

z njihovo ikonografijo in prisotnostjo različnih mitoloških in resničnih bitij v vodovju (Neptun

in Okean, tritoni in nimfe, vodne pošasti, krokodili). Na Dunaju so nekaj let pred tem postavili

vodnjak s poosebitvami štirih avstrijskih rek, ki se izlivajo v Donavo. Veliki mestni vodnjaki so

170 Berninijev vodnjak Štirih rek sveta je bil dokončan natančno sto let pred Robbovim vodnjakom, leta 1651. Barigioni pa je

leta 1711 pripravil načrte za predelavo starejšega vodnjaka. Po Berniniju je Robba povzel ikonografsko misel, po Barigioniju pa

strukturo celote oz. arhitekturno kompozicijo.171 Če ju Robba ne bi zasukal, ampak bi pustil, da sta naslonjena vzporedno z robom obeliska, bi zrla v pročelja hiš.

VSE INFORMACIJE O GRADIVIH, PREDSTAVITVAH IN NAROČANJU:

UREDNIŠTVO PROMOCIJA NAROČANJE IN OGLEDNI IZVODIMajda Degan Kapus Nataša ŠtepecTel.: 01/30 69 920 Tel.: 01/30 69 844 Tel.: 01/30 69 878E-pošta: majda.degan@dzs.si E-pošta: natasa.stepec@dzs.si E-pošta: info.narocila@dzs.si

Več o gradivih si lahko ogledate v katalogu DZS za srednjo šolo na izobraževalnem portalu Vedež.

Priročnik želi obogatiti šolsko področje umetnostne zgodovine in z učbenikom dr. Nataše Golob Umetnostna zgodovina (lani prenovljen) tvori bogat didaktični srednješolski komplet za pouk umetnostne zgodovine, hkrati pa je tudi odlično učno gradivo za medpredmetno povezovanje. 107

držah naslonile tri osebe, poosebitve voda, z različnimi atributi ob sebi. Za njimi se dviga osrednji,

v prerezu trikotni nosilni blok, kjer je tudi kartuša z Robbovim imenom in letnico. Ta blok je pokrit

z volutastim podstavkom, nad katerim se dviguje obelisk s kroglo na konici. – Tlorisna zasno-

va je trikotna: Robba je upošteval, da se na kraju, kjer stoji vodnjak, stikajo tri mestne ulice.

Zato je bazen sestavljen iz treh krožnih in treh koničastih segmentov in tudi obelisk ima trikotni

prerez. Kompozicijski navdih je Robba našel v dveh rimskih vodnjakih in ju povezal v novo delo:

to sta Berninijev Vodnjak štirih rek sveta in vodnjak pred Panteonom, za katerega je načrt pripravil

Filippo Barigioni.170 – Robbov vodnjak zahteva od gledalca, da gre okoli njega: gre za kompozicijo,

ki ima več pogledov, pri čemer so najpomembnejši pogledi na tri poosebitve.Tri poosebitve rečnih bogov se s hrbti malone dotikajo robov trikotnega bloka. Stojni motiv oz. njihova postavitev je zmerno razgibana: naslonili so se na skale, z nogami so oprti na ribo ali kamen, gibi in nakloni teles so zadržani in ne posegajo daleč v prostor. Od antike dalje so vodna božanstva upodabljali zlek­njena, zaradi pomanjkanja prostora pa se je Robba odločil za dotlej redko kompozicijsko novost, ko poosebitve vodovja skorajda stojijo. To so moški zrelih let, obraza dveh starejših sta mirna in zazrta v daljavo, glavi sta obrnila tako, da gledata vsak po svoji ulici, zato sta že v pasu malce zasukana.171 Tretji, ki je videti mlajši, pa z nekoliko napihnjenimi lici in strmim pogle­dom izzivalno zre v mimoidočega: nagnjen je naprej in gleda proti Tromostovju. Vsi trije imajo bujne lase in brade, sicer pa so goli, le okoli ledij so ogrnjeni z draperijo. V rokah držijo svo­je atribute, vrče, iz katerih izteka voda, eden nosi rog izobilja, ob drugem je trs z grozdi, po skalah se plazijo polži, med kamni je rastlinje, zob časa pa je odnesel nekaj atributov, npr. krone iz ločja oz. lovorja z glav, trs (ali veslo, trizob) v roki. Za učinek slikovitosti je pomemben dodatni element, to je voda, ki s svojim zrcaljenjem in šumenjem spreminja vodnjak v celostno stvaritev. Robba je nekdanjo (predvsem Berninijevo) baročno mogočnost nadomestil s prijetno naravnost­

jo likov, kar podpirajo nesimetrične drže, usta so na pol odprta, kar jim daje videz zgovornosti,

pogovarjanja, ogromne skale so postale kamnita kulisa, primerna za udobno naslonitev, tudi živali

nimajo več grozečega videza.

Ikonografska opredelitevV 17. in 18. stoletju so številna mesta zamenjala starejše vodnjake za novejše scensko­kiparske

stvaritve, med katerimi je Berninijev Vodnjak štirih rek sveta najbolj znan. Robba ni videl rimskih

vodnjakov na lastne oči, poznal jih je po grafičnih ilustracijah v tiskanih knjigah, seznanjen je bil

z njihovo ikonografijo in prisotnostjo različnih mitoloških in resničnih bitij v vodovju (Neptun

in Okean, tritoni in nimfe, vodne pošasti, krokodili). Na Dunaju so nekaj let pred tem postavili

vodnjak s poosebitvami štirih avstrijskih rek, ki se izlivajo v Donavo. Veliki mestni vodnjaki so

170 Berninijev vodnjak Štirih rek sveta je bil dokončan natančno sto let pred Robbovim vodnjakom, leta 1651. Barigioni pa je

leta 1711 pripravil načrte za predelavo starejšega vodnjaka. Po Berniniju je Robba povzel ikonografsko misel, po Barigioniju pa

strukturo celote oz. arhitekturno kompozicijo.171 Če ju Robba ne bi zasukal, ampak bi pustil, da sta naslonjena vzporedno z robom obeliska, bi zrla v pročelja hiš.