Universität Stuttgart (Univerza Stuttgart) (Institut za ...Certifikat št.. PL.12.WLG.123 3/25 Universität Stuttgart 1 Preizkusni predmet Datum prejema preizkušanca: 11.05.2012

Universität Stuttgart (Univerza Stuttgart)

(Institut za energetiko zgradb)

(Katedra za tehniko ogrevanega in prostorskega zraka)

Certifikat št. PL.12.WLG.123

Testiranje naprave za prezračevanje stanovanj z rekuperacijo toplote v skladu z DIBt

Naročnik Lunos Lüftungstechnik GmbH

Wilhelmstr. 3113593 Berlin

Preizkusni predmet Decentralna naprava za prezračevanje stanovanjskih prostorov z WRG-rekuperacijo toplote, proizvajalčev naziv:

Aerotherm

Preizkusno mesto Prüfstelle HLK

Universität Stuttgart, lnstitut für GebäudeEnergetik

Pfaffenwaldring 6A70569 Stuttgart

Testiranja Testiranja, opirajoča se na DIBt LÜ-A Nr.20, oktober 2002:

preizkus tesnjenja, prezračevalno tehnični preizkus, toplotno tehnični

preizkus, preizkus zaščite proti zmrzovanju

(podrobnosti: glej nadaljnje strani)

Rezultati Izmerjena srednja stopnja zagotovljanja toplote:

=85,8%

Podrobnosti in ostali rezultati na naslednjih straneh.

Stuttgart, 16.01.2012

Prof.dr.ing.Michael Schmidt Dipl.ing. Bernd Klein(vodja kontrolnega mesta) (kontroler)

(Nemška pooblastilna služba)

Rezultati testiranja se nanašajo izključno na preizkusni predmet.Testno poročilo obsega 25 strani. Brez dovoljenja preizkusnega mesta HLK je objava poročila dovoljena le v celotnem obsegu.Preizkusno mesto HLK instituta za energetiko zgradb (IGE) je pooblaščen kontrolni laboratorij, v skladu z ISO/IEC 17025.

Certifikat št.. PL.12.WLG.123 2/25

Universität Stuttgart

Vsebina

1 Preizkusni predmet ………………………………………………………………………………. 31.1 Opis delovanja ……………………………………………………………………………... 31.2 Oznaka naprave ……………………………………………………………………………. 31.3 Dimenzije naprave …………………………………………………………………………. 41.4 Ventilatorji …………………………………………………………………………………… 41.5 Toplotni prenosniki …………………………………………………………………………. 41.6 Filter …………………………………………………………………………………………. 41.7 Toplotna izolacija …………………………………………………………………………... 4

2 Postopek preizkusa in preizkusna miza ………………………………………………………... 52.1 Preizkus tesnjenja …………………………………………………………………………... 52.2 Prezračevalno tehnični preizkus …………………………………………………………... 52.3 Termodinamični preizkus …………………………………………………………………… 5

2.3.1 Preizkusna postavitev ……………………………………………………………….. 52.3.2 Analiza prostora po bilančni metodi ………………………………………………… 72.3.3 Neposredno vrednotenje ……..……………………………………………………… 7

2.4 Električne meritve …………………………………………………………………………………………………. 8

3 Rezultati preizkusa ………………………………………………………………………………. 93.1 Raziskava tehnike pretoka ………………………………………………………………… 9

3.1.1 Zunanja stran ………………………………………………………………………… 93.1.2 Notranja stran ……………………………………………………………………… 9

3.2 Preizkus tesnjenja ………………………………………………………………………… 103.2.1 Eksterna izguba …………………………………………………………………… 103.2.2 Interna izguba ……………………………………………………………………………………………

123.2.3 Nepredušnost pri izklopljeni napravi …………………………………………… 12

3.3 Prezračevalno tehnični preizkus ………………………………………………………… 133.4 Termodinamični preizkus ………………………………………………………………… 16

3.4.1 Analiza prostora po bilančni metodi ………………………………………………. 163.4.2 Neposredno vrednotenje ………………………….……………………………….. 18

3.5 Preizkus zaščite proti zmrzovanju ……..………………………………………………. 214 Priloga …………………………………………………………………………………………… 22

4.1 Načrt proizvajalca ………………………………………………………………………... 224.2 Fotografije………………………………………………………………………………………… 23

Kratice

AU - zunanji zrak

ZU - dovajani zrak

AB - odhodni zrak

FO - odpadni zrak

V - volumski tok

m - masovni tok

dp - diferenčni tlak

THP - termični preizkus

LTP - prezračevalno tehnični preizkus

WLG – naprava za prezračevanje stanovanj


** - podatki proizvajalca



1 Preizkusni predmet

Datum prejema preizkušanca: 11.05.2012

1.1 Opis delovanja

Preizkuša, je decentralna izmenična prezračevalna naprava z rekuperacijo toplote, zaprezračevanje stanovanjskih prostorov. Namenjena je za vodoravno ali navpično vgradnjo vokenski okvir.

AU/FO

Slika 1: Prezračevalna naprava vgrajena v profil okenskega okvirja, zunanji pogled / notranji pogled

V napravi sta vzporedno vgrajeni dve enaki prezračevalni enoti. Obe enoti vsebujeta osni ventilator,regenerativni prevodnik toplote in filter za odhodni/dovajani zrak. Toplota se vrača tako, da enotiobratujeta protismerno, izmenično v časovnem ciklu ca. 50 sekund.

Na zunanji strani je naprava zaprta z rešetko za zunanji zrak. Glede na položaj vgradnje seuporabljajo različne rešetke, tako da naprava vedno izpihava zrak navzdol oziroma ga vsesava odspodaj. Na notranji strani je naprava zaprta s snemljivim aluminijastim pokrovom. Z obrnjenomontažo pokrova se prepreči prepust zraka.

Filtri so dostopni, ko je pokrov na notranji strani odstranjen. Za vzdrževanje se lahko napravoz notranje strani odpre oziroma demontira.

Naprave se upravljajo preko elektronskega centralnega krmilja. Uporabnik lahko izbira med tremistopnjami in dvema funkcijama. Poleg rekuperacije se lahko izbere tudi funkcija prečnega zračenja.Pri tem napravi tečeta vedno v eno smer, tako da se toplotni izmenjevalnik izklopi. Med preizkusomje naprava obratovala s predserijskim krmiljenjem.

Aktiviranje signala za menjavo filtra je odvisno od skupnega časa delovanja ventilatorjev. Potrebno menjavo filtra prikaže utripajoča LED lučka na stikalu.

Po izjavi proizvajalca se na napravi ne pojavi kondenzat, zato njegov odtok ni predviden.

1.2 Oznaka naprave

Pri preizkušancu gre za prototipa. Bistveni podatki na označbi izdelka so:

Tip -

Serijska številka 000000

CE-oznaka da

Certifikat št. PL.12.WLG.123 4/25


1.3 Dimenzije naprave

širina višina globina

v mm v mm v mm

ohišje 1500 106 96

1.4 Ventilatorji

količina - 2

proizvajalec - ebmpapst

tip** - 8412 NGHAR-183

način izdelave - osni

maksimalna nazivna moč w 2,8

obratovalna napetost v 12

vsesalna odprtina mm D=76

motor - DC

izvedba notranja

1.5 Toplotni prenosniki

količina 2

način izdelave regenerativni

proizvajalec** Hermsdorf

material** keramika

zunanje mere v mm (šir.x viš.x glob.) 80,5x76,5x190,5

prečni prerez v mm 80,5x76,5

količina pretočnih kanalov na eno stran 272

dimenzija kanala v mm (ca.) 3,8

1.6 Filtri

vrsta / mesto vgradnje količina razred filtra ** mere v mm

notranja stran (odhodni/dovajani zrak)

2 G3 100x75x10

1.7 Toplotna izolacija

Ohišje ni tolpotno izolirano.



2 Postopek preizkusa in preizkusna miza

2.1 Preizkus tesnjenja

Preizkus bo izveden v skladu z DIBt LO-A Nr. 20. Razdeljeno bo na dva delna preizkusa. V prvemdelu bo določen eksterni izpust zračnega toka med preizkušancem in okoljem, medtem ko bo vdrugem delu zajet interni izpust zračnega toka med odhodno/odpadno stranjo in zunanjo/dovodnostranjo. Oba delna preizkusa bosta izvršena po enakem principu. Vsakič bosta prepusta naodhodno/odpadni strani in na zunanje/dovodni strani zrakotesno zaprta. Korespondenčni prepustbo povezan s preizkusno mizo. Med preizkusom bo vzpostavljena tlačna diferenca (zgornji tlak inspodnji tlak) med preizkušancem in okoljem (eksterna izguba) oziroma med obema zračnimatraktoma (interna izguba). Izpust zračnega toka bo določen v odvisnosti od tlačne diference.

Preizkusna miza je sestavljena iz dveh enakih merilnih območjih. Obe merilni območji imata po enpomožni ventilator, števec plina za zajem izpusta zračnih tokov in merilnik temperature. Tlačnadiferenca med preizkušancem in okoljem oziroma med obema zračnima traktoma bo izmerjena vprehodnih delih preizkusne mize.

2.2 Prezračevalno tehnični preizkus

V skladu z DIN 24163 bodo ugotovljene -karakteristike preskušanca. Pri tem bodo za različnestatične tlačne diference, ki so pod zunanjimi vplivi, izmerjeni nastali zračni tokovi. Ustreznozahtevam DIBt LÜ-A Nr.20 bo za naprave, ki imajo več stopenj števila vrtljajev, izvedenih večugotovitev -karakteristik, katere bodo nato prikazane v diagramu. Izmerjena bo tudi električnanazivna moč ventilatorjev.

Preizkusna miza je sestavljena iz dveh enakih merilnih območjih. Obe merilni območji imata po enodušilno loputo, pomožni ventilator, umirjevalno komoro in dovodno šobo za merjenje zračnega toka.Statično povišanje tlaka med dovodom in odvodom preizkušanca bo izmerjeno v prehodnih delihpreizkusne mize, ki imajo premer priključka naprave. Obe karakteristiki ventilatorja bosta izmerjeniskupaj. Izmerjen bo skupni nazivni tok naprave, vključno z regulacijo.

2.3 Termodinamični preizkus

2.3.1 Preizkusna postavitev

Nastavljivi zračni tokovi so določeni z DIBt LÜ-A Nr.20 in prezračevalno tehničnem preizkusom.Stanje zunanjega in odhodnega zraka bo vzpostavljeno v dveh medsebojno neodvisnih enotah zazračno kondicioniranje. Obe enoti sta sestavljeni iz večih zračnih hladilnikov, enim grelnikom, enimparnim vlažilnikom in merilnega območja prezračevalno tehničnega preizkusa.

Izmenično delujoče prezračevalne naprave za rekuperacijo toplote delajo z regenerativnim toplotnim prenosnikom, ki se s tokovnim obratom ciklično napolni in izprazni. Da se v prostoru obdrži uravnotežena zračna bilanca, sta potrebni najmanj dve protismerni zračni poti. Za določitev stopnje rekuperacije tovrstnih naprav se odstopa od postopanja rekuperatorjev, ki jih opisuje LÜ-A 20 DIBT. Uporablja se postopek, s katerim se določi srednja temperatura dovodnega zraka, s katere se nato določi stopnja zagotovljanja toplote v skladu z LÜ-A Nr. 20. Pri tem obe napravi oskrbujeta dve zračni komori (komora odhodnega zraka in komora zunanjega zraka) brez tlačne diference. Spreizkusne mize teče skozi zračne komore izpihovalni zračni tok, ki ustreza pogojem za odhodni in zunanji zrak.



Izpihovalni zračni tok je večji od volumskega toka naprave, tako da je povratni pretok v bilančnokomoro onemogočen. Komori sta zgrajeni tako, da je topli tok iz okolja zanemarljiv v primerjavi skoličino energije, ki jo pretvori prezračevalna naprava.

Odvisno od aktualne delovne smeri, naprava vsakokrat vzame zrak iz ustrezne komore in ga vpihnev drugo komoro. Da se prepreči kratek stik, je med komoro in preizkušancem pregradna stena.Izpihovalni zračni tokovi so naravnani tako, da sta komori brez tlačne diference.


Slika 2: postavitev merilnih komor (pogled od zgoraj)




Slika 3: izpihovalni zračni tok skozi komoro odhodnega zraka (pogled od spredaj)

2.3.2 Analiza prostora po bilančni metodi

Za določitev stopnje zagotovljene toplote sta za vsako merilno točko izvedeni dve meritvi. Pri enimeritvi napravi obratujeta v modusu prezračevanja (stacionarna meritev). To pomeni, da napravi vnasprotujočih si smereh transportirata stalno v eno smer. Pri drugi meritvi napravi obratujeta vmodusu rekuperacije toplote (nestacionarna meritev). Pri tem napravi transportirata izmenično, kot jedoločeno z regulacijo. Nastala temperatura na izpustu komore odhodnega zraka je enaka stopnjizagotovljene toplote v skladu z DIBT LÜ-A Nr. 20:

Ugotovljena stopnja zagotovljanja toplote je neodvisna od volumskega pretoka izpihovalnega zraka.

2.3.3 Neposredno vrednotenje

V kolikor je zagotovljeno, da je srednja izhodna temperatura na konkretni strani dovodnega zrakadovolj natančno izmerjena, se lahko neposredno določi tudi temperatura na strani dovodnegazraka:



2.4 Električne meritve

Skupna nazivna moč se s pomočjo merilne naprave določi na vtiču preskušanca.



3 Rezultati preizkusa

Časovno obdobje testiranja: 11.5.12- 22.11.12

3.1 Raziskava tehnike pretoka

Pri vodoravni vgradnji je impulz izpiha vsakič usmerjen navzdol. Pri tem ni nevarnosti za kratki stik sstrani zunanjega zraka. V nasprotju pa pri navpični vgradnji obstaja možnost kratkega stika, kozgornji izpust izpihava in spodnji vsesava. V tem primeru se za podajo izjave o tokovno tehničnikarakteristiki opravijo izotermični dimni poizkusi.

3.1.1 Zunanja stran

Slika 4: tok zunaj stopnja 1 I stopnja 3

V poizkusu tudi pri navpični vgradnji ni opazen kratek stik na strani zunanjega zraka.

3.1.2 Notranja stran

Na notranji strani zaradi ravnega izpihovanja v prostor ni pričakovati kratkega stika. V potrditev je bilopravljen dimni poizkus:



Slika 5: Izhodni tok znotraj stopnja 1 / stopnja 3

Razvidno je, da se je tok v obliki curka širil v prostor. V poizkusu ni opaziti kratkega stika.

Ekster.izguba

Zgornji tlakIzgub.zrač.toka m3/h 0,19 0,27 0,42 0,70 0,43 0,45

Tlačn.diferenca Pa 11 17 30 54 30 32

Spodnji tlakIzgub.zrač.toka m3/h 0,15 0,29 0,38 0,60 0,41 0,45



3.2 Preizkus tesnjenja

Področje uporabe preskušanca:

Srednji zračni tok:

5%-mej.vred.izpusta zrač.toka:

2,5%-mej.vred.izpus.zrač.toka:

3m3/h - 15 m3/h

9 m3/h

0,5 m3/h

0,2 m3/h

Izguba je bila izmerjena s pomočjo tlačne metode.

3.2.1 Eksterna izguba

Eksterna izguba je bila ocenjena pri 30Pa, ker zaradi ventilatorjev višji tlaki ne nastanejo.

Razpredelnica 1: merske in računske vrednosti pri eksterni izgubi.


Slika 6: Karakteristike eksterne izgube pri zgornjem in spodnjem tlaku na okolje.

Certifikat št. PL12.WLG.123 12/25


3.2.2 Interna izguba

Razpredelnica 2: merske in računske vrednosti pri interni izgubi.

Ekster.izguba

Zgornji tlakIzgub.zrač.toka m3/h 0,18 0,31 0,40 0,58 0,31 0,45


Spodnji tlakIzgub.zrač.toka m3/h 0,18 0,29 0,39 0,56 0,28 0,45


Slika 7: karakteristike interne izgube pri zgornjem in spodnjem tlaku med odhodnim in dovajanim zrakom.

3.2.3 Tesnjenje pri izklopljeni napravi

Napravo se lahko na notranji strani s pomočjo pokrva zapre. Tako se prepreči nekontroliranaizmenjava zraka pri izklopljeni napravi. Izmerjena je naslednja izguba:

Razpredelnica 3: tesnjenje pri zaprti napravi

testni tlak [Pa] izguba [m3/h]

10 0,49

-10 0,49



3.3 Prezračevalno tehnični preizkus

Karakteristike ventilatorja so izmerjene za vse tri stopnje naprave. Prosto izpihajoč volumskipretok zraka je v skladu z EN 13141-8 interpoliran iz meritve pod in nad 0Pa. Za testiranje je bilanaprava opremljena s krmiljem prototipa, pri katerem se je lahko volumski pretok justiral za obaventilatorja.

Razpredelnica 4: Vrednosti meritve prezračevalno tehničnega preizkusa




Slika 8: –karakteristike zunanjega /dovajanega zraka.

Slika 9: –karakteristike odhodnega/odpadnega zraka.


Slika 10: –karakteristike odhodnega/odpadnega zraka.


3.4 Termodinamični preizkus

Stopnji 1 in 2 z razpoložljivimi komorami nista mogli biti izmerjeni po bilančni metodi prostorskeanalize, ker so bili volumski pretoki premajhni. Volumen komore je v primerjavi z volumskimipretoki prevelik, tako da bi toplotni tokovi iz okolja v komoro dominiral i meritve.Postavitev manjše komore pa zaradi geometričnih razlogov ni mogoča, saj se vanjone bi več dalo vgradit i napravi .

Za meritve stopnje 1 in 2 se uporablja neposredna metoda. Tukaj je volumen komore in s tem tuditoplotni tokovi iz okolja zanemarljivi.

Za boljše postopanje pri testiranju sta bili obe enoti medseboj ločeni in posamezno ena poleg drugevgrajeni v preizkusno komoro, tako da ni pričakovati vplivov na ugotavljanje karakteristik.

3.4.1 Analiza prostora po bilančni metodi

Z analizo prostora po bilančni metodi so za stopnjo 3 izmerjene naslednje vrednosti:


Razpredelnica 5: izmerjene vrednosti termodinamičnega preizkusa pri volumskem toku 1, analiza prostora po bilančni metodi

stopnja 3Merska oz. računska velikost enota stanje zraka1 stanje zraka 2 stanje zraka 3

Napravasrednji volumski pretok (iz ltp) m

3/h 15 15 15

temperatura ob ventilatorju °C 15,6 12,6 9,0

nepredušnost ob ventilatorju kg/m3

1,16 1,18 1,19srednji masovni tok kg/s 0,0048 0,0049 0,0050

NestacionarnoIzmerjene vrednostitemperatura zunanji zrak °C 10,0 4,0 -3,0vlaga zunanji zrak % 78,6 75,1 71,4izpihovalni tok zunanjega zraka m

3/h 26,9 26,4 25,6

temperatura odhodnega zraka °C 21,0 21,0 21,1vlaga odhodnega zraka % 56,8 43,7 37,6izpihovlani tok odhodnega zraka m

3/h 28,1 28,0 28,0

temperatura odhodnega zraka izklop. °C 19,9 19,4 18,2zračni tlak okolja Pa 96.900 96.870 96.850 skupna elektr. delovna moč w 6,6 6,8 6,9

Računske vrednsotivsebnost vode zunanji zrak g/kg 6,25 3,96 2,19vsebnost vode odhodni zrak g/kg 9,20 7,07 6,10

nepredušnost zunanji zrak kg/m3

1,19 1,21 1,25

nepredušnost odhodni zrak kg/m3

1,14 1,14 1.14izpihovalni tok zunanjega zraka kg/s 0,0089 0,0089 0,0089izpihovalni tok odhodnega zraka kg/s 0,0089 0,0089 0,0089

StacionarnoIzmerjene vrednostitemperatura zunanjega zraka °C 10,1 4,1 -3,0vlaga zunanjega zraka % 76,5 73,9 70,7

izpihovalni tok zunanjega zraka m3/h 27,0 26,3 25,6

temperatura odhodnega zraka °C 21,1 21,1 21,0vlaga odhodnega zraka % 56,5 44,1 35,9

izpihovalni tok odhodnega zraka m3/h 28,1 28,1 28,0

temperatura odhodnega zraka izklop. °C 16,6 13,9 10,7zračni tlak okolja Pa 96.940 96.890 96.420Računske vrednostivsebnost vode zunanji zrak g/kg 6,13 3,91 2,18vsebnost vode odhodni zrak g/kg 9,22 7,20 5,80

nepredušnost zunanji zrak kg/m3

1,19 1,21 1,25

nepredušnost odhodni zrak kg/m3

1,14 1,14 1,14izpihovalni tok zunanjega zraka kg/s 0,0089 0,0089 0,0089izpihovalni tok odhodnega zraka kg/s 0,0089 0,0089 0,0089

RezultatiTemperaturno razmerje ZU(stopnja zagotovljene toplote) % 76,1 77,2 72,4

volum.oznak.elektr.moči ventilatorja W/( m3/h) 0,44 0,45 0,46


3.4.2 Neposredno vrednotenje

Temperatura dovodnega zraka naprav se vsakič meri z dvemi PT100-tipali s premerom ohišja2,0mm. Pri vrednotenju se padajoča temperatura vsakokrat interpretira za temperaturo dovodnegazraka. Cikel meritev je 10 sekund. Izmerjene so naslednje vrednosti:


Razpredelnica 6: izmerjene vrednosti termodinamičnega preizkusa pri stopnji 1, neposredna metoda

stopnja 1Merske oz. računske velikosti enota Stanje zraka1 stanje zraka2 Stanje zraka

Napravasrednji volumski pretok (iz ltp) m3/h 3 3 3

NestacionarnoIzmerjene vrednostitemperatura zunanjega zraka °C 10,1 4,1 -3,0vlaga zunanjega zraka % 77,0 75,8 69,1

izpihovalni tok zunanjega zraka m3/h 27,0 26,5 25,7

temperatura odhodnega zraka °C 21,1 21,1 21,0vlaga odhodnega zraka % 56,3 45,9 33,9izpihovalni tok odhodnega zraka m3/h 28,1 28,1 28,1sred.temper.dovaj.zraka ob napravi °C 20,8 20,6 19,5zračni tlak okolja Pa 96.623 96.516 96.620skupna elektr. delovna moč w 2,9 2,9 3,0Računske vrednostivsebnost vode zunanji zrak g/kg 6,18 4,03 2,13vsebnost vode odhodni zrak g/kg 9,23 7,49 5,48

Rezultatitemperaturno razmerje ZU neposr.(stopnja zagotovljene toplote) % 96,9 97,1 93,6

volum.oznak.elektr.moči ventilator. W/(m3/h) 0,97 0,97 0,99

Razpredelnica 7: izmerjene vrednosti termodinamičnega preizkusa pri stopnji 2, neposredna metoda

stopnja 2Merske oz. računske velikosti enota stanje zraka1 stanje zraka2 stanje zraka3

Naprava srednji volumski pretok (iz ltp) m3/h 6 6 6

NestacionarnoIzmerjene vrednostitemperatur zunanjega zraka °C 10,1 4,1 -3,0vlaga zunanjega zraka % 76,6 75,2 72,9izpihovalni tok zunanjega zraka m3/h 27,0 26,4 25,7temperature odhodnega zraka °C 21,1 21,1 21,0vlaga odhodnega zraka % 56,6 45,2 35,3izpihovalni tok odhodnega zraka m

3/h 28,1 28,1 28,1

sred.temp.dovaj.zrak. ob napravi °C 19,8 19,1 17,3zračni tlak okolja Pa 96.890 96.844 96.679skupna elektr. delovna moč w 3,5 3,5 3,6Računske vrednostivsebnost vode zunanji zrak g/kg 6,14 3,98 2,24vsebnost vode odhodni zrak g/kg 9,24 7,38 5,71

Rezultatitemperaturno razmerje ZU neposr.

I(stopnja zagotovljene toplote) % 87,8 87,8 84,5volum.oznak.elektr.moči ventilator. Ventilatorleist.

W/(m3/h) 0,58 0,58 0,59

stopnja 3velikostiRechengro e enota stanje zraka 1 stanje zraka 2 stanje zraka 3

3dNapravasrednji volumski pretok (iz ltp) m

3/h 15 15 15

Nestacionarnoizmerjene vrednostitemperatura zunanjega zraka °C 10,0 4,0 -3,0

vlaga zunanjega zraka % 78,6 75,1 71,4

izpihovalni tok zunanjega zraka m³/h 26,9 26,4 25,6

temperatura odhodnega zraka °C 21,0 21,0 21,1

vlaga odhodnega zraka % 56,8 43,7 37,6

izpihovalni tok odhodnega zraka zrakastrom Abluft

m³/h 28,1 28,0 28,0

sred.temp.dohod.zraka ob napravi °C 18,4 16,8 14,7

zračni tlak okolja Pa 96.900 96.870 96.850

skupna elektr.delovna moč W 6,6 6,8 6,9

Računske vrednostivsebnost vode zunanji zrak g/kg 6,25 3,96 2,19

vsebnost vode odhodni zrak g/kg 9,20 7,07 6,10

Rezultatitemperatur.razmerje ZU neposredno(stopnja zagotovljene toplote) % 76,4 74,8 73,5

volum.oznak.elektr.moči ventilatorjaventilator.ist.

W/ (m³/h) 0,44 0,45 0,46


V potrditev, da je srednja temperatura dohodnega zraka izmerjena dovolj natančno, je za primerjavo analizirana tudi stopnja 3 po tej metodi:

Razpredelnica 8: izmerjene vrednosti termodinamičnega preizkus pri stopnji 3, neposredna analiza

Primerjava stopnje zagotovljene toplote pri stopnji 3 z analizo prostora po bilančni metodi pokaže,da sta praktično enaki. To je tudi dokaz, da je srednja termperatura dovajanega zraka ob napravah zuporabo detektorjev izmerjena dovolj natančno. Prav tako je tudi rezultat meritev stopnje 1 instopnje 2 primerljiv z analizo prostora po bilančni metodi.



3.5 Preizkus zaščite proti zmrzovanju

Naprava ne vsebuje protizmrzovalne strategije, ker je po izjavi proizvajalca že sam način izdelavetak, da ne zaledeni. V dokaz je naprava preizkušena pri stopnji 2. Pri tem je bila zunanjatemperatura znižana iz -3°C na -12°C, naprava pa je obratovala ca. 12 ur. Na notranji strani priizpustu naprave so bili za kontrolo nameščeni detektorji temperature, ki so merili izhodno temperaturo(G1 T und G2 T).

Bild 11: Potek razmer med preizkusom obratovanja pod vplivom mraza.

Izhodne temperature na napravah ostajajo med celotnim poizkusom stabilne. Zamrznitve ni opaziti.






4.2 Fotografije

Slika 12: notranji pokrov odstranjen

Slika 13: filter odstranjen

Slika 14: filtra

Slika 15: notranji pokrov in toplotni prenosnik odstranjena


-.


Slika 16: toplotni prenosnik

I

Slika 17: ventilator

Slika 18: elektronika krmilja

Slika 19: upravljanje

Slika 20: označba izdelka



Slika 21: prototip krmilja za preizkus


Documents

Universität Stuttgart (Univerza Stuttgart) (Institut za ...Certifikat št.. PL.12.WLG.123 3/25 Universität Stuttgart 1 Preizkusni predmet Datum prejema preizkušanca: 11.05.2012