Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
ŠPELA GALE
G IH POLITIK V WALESU IN NA ŠKOTSKEM TER MOŽNOSTI NJIHOVE UPORABE V
SLOVENSKEM ZAMEJSKEM PROSTORU V ITALIJI
MAGISTRSKO DELO
Koper, 2016
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
ŠPELA GALE
G analiza jezikovnih politik v Walesu in na Škotskem ter možnosti njihove uporabe v slovenskem zamejskem prostoru v Italiji
Magistrsko delo
Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov
Mentor: prof. dr. Milan BufonSomentorica: prof.
Koper, 2016
»An rud nach fiú é a lorg, ní fiú í a fháil.« (What is not worth seeking, is not worth finding.)
»Giorraíonn beirt bóthar.« (Two people shorten the road.)
Dr. ..
Urški za njeno vero..
podporo v trenutkih, ko se je ustavilo..
To delo je tudi vaše.
Povzetek
analiza jezikovnih politik v Walesu in na Škotskem ter možnosti njihove
uporabe v slovenskem zamejskem prostoru v Italiji
Zdi se, da je za slov
samozavestnejša narodna zavest, ki uveljavlja svoje pravice. Valižanska in škotska keltska
jezikovna skupnost
prilagojena uporaba nekaterih keltskih dobrih jezikovnih praks pa bi potencialno lahko
vplivala na razširitev rabe slovenskega jezika na rabe ter zamejskega
manjšinskega šolstva.
: jezikovna zakonodaja, jezikovna politika, jezikovne prakse, družbena raba
jezika, izobraževanje, promocija manjšinskega jezika, slovenski zamejski prostor
Abstract
Geolinguistic analysis of language policies in Wales and Scotland and the possibility of
their use in the Slovene minority area in Italy
It seems that the Slovenian community in Italy is occasionally characterized by the inability to
exceed different views and by separate partial approaches when solving minority issues. One
of the positive effects of the European integration process and cross-border cooperation
between Italy and Slovenia is more confident national consciousness, exercising its rights.
Welsh and Scottish Gaelic language communities have been formed in different historical and
political circumstances, but the adapted use of some good Celtic language practices could
potentially have an impact on the extension of the Slovene language use in minority
environment, both in the social field and in the minority education.
Keywords: language legislation, language policy, language practices, social use of language,
education, promotion of minority language, Slovene minority area
IZJAVA O AVTORSTVU
Študent/-ka Špela Gale, z vpisno številko 92056036,
vpisan/-a na študijski program: magistrski študij Geografija kontaktnih prostorov,
rojen/-a 8.4.1979 v kraju Ljubljana, sem avtor/-ica
diplomskega delamagistrskega deladoktorske disertacije
z naslovom: ______________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
-
- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,
navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti
prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;
- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po
zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);
- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo
in za moj status na UP FHŠ;
-
elektronska oblika posebej zahtevana).
V Kopru, dne_________________ Podpis avtorja/-ice:________________________
KAZALO
1 UVOD ....................................................................................................................1
1.1 ...........................................................................................1
1.2 Namen in cilji magistrskega dela ...........................................................................1
1.3 Raziskovalna vprašanja magistrskega dela ............................................................2
1.4 Metode raziskovanja ..............................................................................................3
1.5 Predpostavke in omejitve raziskovanja ..................................................................4
2 EVROPSKA JEZIKOVNA POLITIKA IN JEZIKOVNA ZAKONODAJA........5
2.1 Zgodovina varstva manjšin v Evropi .....................................................................5
2.2 Evropska jezikovna in izobraževalna politika......................................................10
2.3 ke ............................................14
2.4
komisiji ................................................................................................................17
3 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE JEZIKA V WALESU...........................23
3.1 Socialno- ................................23
3.2 Proces oblikovanja jezikovne zakonodaje v Walesu............................................25
3.3 Ustanovitev jezikovnih teles in oblikovanje jezikovne politike v Walesu...........28
3.4 Analiza zbranih podatkov iz popisov prebivalstva in drugih raziskovanj ...........29
3.5 Jezikovn ....................................49
4 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE JEZIKA NA ŠKOTSKEM ...................52
4.1 Socialno- ..........................52
4.2 Proces oblikovanja jezikovne zakonodaje na Škotskem ......................................53
4.3 Ustanovitev jezikovnih teles in oblikovanje jezikovne politike na Škotskem .....56
4.4 Analiza zbranih podatkov iz popisov prebivalstva in drugih raziskovanj ...........57
4.5 ....................................73
5 PRIMERJAVA OBLIKOVANJA JEZIKOVNIH POLITIK WALESA IN ŠKOTSKE ...........................................................................................................74
5.1 P .......................................................74
5.2 Jezikovne pobude za revitalizacijo jezika in družbeni razvoj v Walesu in na Škotskem .............................................................................................................77
5.3
izobraževanja v Walesu in na Škotskem .............................................................81
5.3.1 Razvoj izobraževalnega sistema v Walesu in na Škotskem .............................81
5.3.2 Izobraževalni modeli valižanskega in škotskega keltskega jezika ...................87
5.4 Raba valižanskega in škotskega keltskega jezika v javnem sektorju...................93
6 VREDNOSTNA ANALIZA POBUD ZA REVITALIZACIJO VALIŽANSKE IN ŠKOTSKE KELTSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI .....................................97
6.1 Wales....................................................................................................................97
6.1.1 Prednosti jezikovnih pobud in inovativni tržni pristopi za revitalizacijo valižanskega jezika..............................................................................................97
6.1.2 nju rabe valižanskega jezika..............................................100
6.1.3 Perspektive strategije prihodnjih jezikovnih politik v Walesu.......................101
6.2 Škotska ...............................................................................................................102
6.2.1 Prednosti jezikovnih pobud in inovativni pristopi za revitalizacijo škotskega keltskega jezika .................................................................................................102
6.2.2 be škotskega keltskega jezika ..................................105
6.2.3 Perspektive strategije prihodnjih jezikovnih politik na Škotskem .................106
7 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE SLOVENSKEGA JEZIKA V ZAMEJSKEM OKOLJU ITALIJE ..................................................................112
7.1 Socialno- ..112
7.2 Razvoj jezikovne zakonodaje v zamejskem okolju Italije .................................115
7.3 .......................123
7.4 slovenskem zamejskem prostoru Italije ................................................................................126
7.5 Jezik kot element identitete in nacionalna zavest...............................................132
7.6 Mednarodni kontekst rabe slovenskega jezika...................................................132
8 MOŽNOSTI UPORABE DOBRIH PRAKS WALESA IN ŠKOTSKE V SLOVENSKEM ZAMEJSKEM OKOLJU ITALIJE .......................................134
8.1 Prednosti slovenskega zamejskega prostora v Italiji in možnosti razvoja rabe slovenskega jezika .............................................................................................134
8.2 Ovire za razvoj rabe slovenskega jezika v zamejskem okolju Italije.................138
8.3 Možnosti uporabe jezikovnih politik Walesa in Škotske v slovenskem zamejskem okolju Italije....................................................................................140
9 .....................................................................................................147
10 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................151
10.1 Knjižni viri .........................................................................................................151
10.2 Elektronski viri ...................................................................................................161
11 ......................................................................................165
11.1 Slike....................................................................................................................165
11.2 Preglednice .........................................................................................................166
1 UVOD
1.1
Pravni status manjšinskih jezikovnih skupnosti z evropsko in nacionalno zakonodajo ter
ovnih politik jezikovne pravice manjšinskih skupnosti priznane, vendar le
delno spoštovane.
Pomanjkljiv
i za
rabo slovenskega jezika v javnem sektorju v zamejskem okolju Italije, predstavljajo
ovire za revitalizacijo slovenske jezikovne skupnosti. Nesorazmerje med rabo
slovenskega jezika v javnem in zasebnem sektorju, omejene sporazumevalne zmožnosti
slovens
jezika, predstavljajo dodatne ovire za razširitev rabe slovenskega jezika v tem okolju.
V magistrskem delu
jezikovnih praks z morebitno prilagojeno uporabo nekaterih dobrih jezikovnih praks
-socialnih in gospodarskih možnosti
italijanskega zamejskega okolja lahko pozitivno vplivala na razširjenost rabe
zamejskega šolstva.
1.2 Namen in cilji magistrskega dela
V magistrskem delu bom poskušala vrednotiti pristope in metode jezikovnega
rabe valižanskega in škotskega keltskega jezika, predvsem
na družbeno- . Namen dela je zato v prvem
delu osvetliti prostorski kontekst rabe obeh jezikov, identificirati demografske
demografske spremembe izbranih jezikovnih skupnosti, ugotavljati
jezikovno razporeditev ter prikazati spremembe dinamike rabe keltskih manjšinskih
jezikov.
1
Namen dela je v nadaljevanju primerjava uradnega statusa in jezikovne zakonodaje
dveh izbranih regionalnih keltskih jezikov, ter vrednotenje prednosti in slabosti njunega
-
V delu
uporabe nekaterih dobrih praks in pristopov okolij izbranih regionalnih keltskih jezikov
v slovenskem zamejskem prostoru v Italiji, s ciljem predlagati možnost izboljšanja
promocije rabe slovenskega jezika. Namen magistrskega dela je ob koncu ugotoviti, ali,
zamejskega okolja Italije ter predlagati možne izboljšave.
V okviru magistrskega dela sem s n izmed ciljev je na osnovi
varstva manjšinskih jezikovnih skupnosti pri oblikovanju zakonodajne strukture in
ja na Škotskem in v Walesu ter prikazati
spremembe dinamik jezikovne rabe keltskih manjšinskih jezikov. Cilj je tudi poiskati
dejavnike uspešnosti valižanskih in škotskih jezikovnih pobud ter z vidika potencialne
možnosti širitve slovenske jezikovne skupnosti v Italiji predlagati uporabo izbranih
pristopov za slovensko zamejsko jezikovno skupnost, ki bi morda lahko vplivali na
1.3 Raziskovalna vprašanja magistrskega dela
V magistrskem delu bom poskušala odgov
1. Kako se je oblikovala zakonodajna struktura jezikovnih politik izbranih keltskih
manjšinskih jezikov?
jezikov?
3. Kateri dejavniki so vplivali na spremembe rabe valižanskega in škotskega keltskega
jezika?
4. Kako so demografske, družbeno-socialne spremembe ter spremembe jezikovne
keltske jezikovne skupnosti
ter na dinamiko jezikovnih praks oziroma na razširjenost rabe manjšinskega jezika?
2
-kulturnem kontekstu predstavniki valižanske in
škotske keltske
in družbene spremembe?
javne rabe jezika in manjšinskega
vidika sprememb razširjenosti rabe jezika?
7. Katere primere inovativnih praks za pospeševanje manjšinskega šolanja v škotskem
keltskem jeziku najdemo na Škotskem?
škotskega keltskega jezika?
9. Kateri dejavniki so vplivali na jezikovne prakse rabe slovenskega jezika v zamejskem
zamejskega šolstva?
10. Katera so aktualna vprašanja slovenske jezikovne skupnosti na izbranih pod
11. Ali je ob prilagojeni uporabi posameznih dobrih praks jezikovnih politik škotskega
slovenske jezikovne skupnosti v zamejski Italiji oziroma vplivati na razširjenost rabe
slovenskega jezika v družbi in zamejskem šolstvu ter
skupnosti?
1.4 Metode raziskovanja
V okviru kabinetnega dela so bile v magistrskem delu uporabljene kvalitativne metode
pravic, vloge posameznih mednarodnih organizacij pri zagotavljanju jezikovnih pravic
študijskih obiskov v
Walesu in na Škotskem. Opravljenih je bilo nekaj neformalnih pogovorov ter
3
h družbenih
1.5 Predpostavke in omejitve raziskovanja
V magistrskem delu bom izhajala iz naslednjih podmen:
1. Valižanski in škotski keltski jezik
evropskem prostoru predstavljata pester laboratorij dobrih praks.
2. Smotrna in prilagojena uporaba nekaterih keltskih dobrih praks bi v slovenskem
zamejskem prostoru v Italiji lahko pozitivno vplivala na razširjenost rabe slovenskega
.
Razlike zgodovinskega okvira in statusne urejenosti valižanske, škotske keltske in
slovenske jezikovne skupnosti omejujejo možnost neposredne primerjave in uporabe
jezi
dodatne omejitve pri primerjavi. Kljub omejitvam bi bilo vredno temeljito premisliti o
m
obravnavanih keltskih manjšinskih jezikovnih okolij, ki bi ob prilagojeni uporabi
oziroma na prihodnjo razširjenost rabe slovenskega jezika v zamejskem okolju na
.
4
2 EVROPSKA JEZIKOVNA POLITIKA IN JEZIKOVNA ZAKONODAJA
2.1 Zgodovina varstva manjšin v Evropi
Zgodovinska ali avtohtona manjšina je skupnost, ki se razlikuje
prebivalstva neke države po svojem jeziku in kulturi, število njenih pripadnikov pa je
nižje od števila pripa Pripadniki vlagajo svoj trud v
ohranjevanje in razvoj skupne i
pomeni, da od otroštva obvladajo svoj jezik in uradni jezik države, v kateri živijo
(Kosic, Medeot in Vidali 2013).
manjšine predmet teritorialnih delitev evropskih držav, ki so stremele k homogenosti
lastne države ter h u strateškemu prostoru. Zahodne evropske
države so nadomestilo za ta primanjkljaj iskale v kolonijah na drugih celinah, medtem
Po Lasan (2008) smo bili v
(individualnih) pravic. Po drugi svetovni vojni je bilo sprejetih
manjšin. Za zagotavljanje dejanskih pravic manjšin so bili, poleg nediskriminacije in
pravic,
opredeljujemo kot t.i. pozitivno diskriminacijo, oziroma priznanje posebnih
pravic pripadnikom manjšin. Zaradi neurejenih statusov manjšin se je po 2. svetovni
vojni postopno urejati, sprožila se je vrsta vladnih in civilnih družbenih
dejavnosti. nih manjšin in Evropska listina o
regionalnih in manjšinskih jezikih, ki ju je sprejel Svet Evrope, sta postali prva pravno
ob a dokumenta o varstvu narodnih manjšin. EU še nima pravnih
dokumentov, ki bi ita manjšin je še vedno v veliki
meri odvisna od države same; na evropski ravni bi bilo pomembno oblikovati skupno
se v Evropi
oblikovala dva glavna pristopa: »normativni pristop« (podpora manjšinskim pravicam)
5
in »permisivni pristop« (sem spada npr. nediskriminacijski pristop). Normativni pristop
zagotavljajo enak položaj; -po
njihova realizacija pa je stvar prakse. Kljub prizadevanjem se danes manjšinske
skupnosti še vedno
.
razvijalo
negotovem zgodovinskem okviru. Združeni narodi, Svet Evrope, Organizacija za
varnost in sodelovanje v Evropi ter Evropska skupnost so imeli .
Obdobje urejanja manjšins je najprej zaznamovala dekolonizacija, od srede
60-ih let prejšnjega stoletja dalje pa so se oblikovala
poudarila vrednost regionalnih, jezikovnih, kulturnih ter družbenih in gospodarskih
posebnosti evropskih perifernih skupnosti. Ob koncu 20. stoletja je urejanje manjšinske
zaznamoval
.
V interesu držav po kulturni homogenosti so bile narodne manjšine sprva predmet
nazadnje v procesih evropske integracije pa tudi pomemben vezni element meddržavnih
i 2005).
zpon regionalizm
evropske integracije, pa tudi spremembe pri razumevanju in urejanju varstva manjšin,
pomembni družbeno- dejavniki, ki so vplivali na .
Postopno se je oblikoval koncept njegov sestavni del so
tudi manjšinske pravice, med njimi jezikovne pravice), ki so urejene v vrsti ob
(pogodbe, konvencije) in neob mednarodnih dokumentov (deklaracije,
resolucije). Poleg eti
spoštovanje neodtujljive pravice do uporabe regionalnega jezika (ki ni uradni jezik
i regijo) v javnem in zasebnem
življenju ali jeziku narodne manjšine (ki je uradni jezik v državi, ki navadno meji na
državo, v kateri manjšina živi) odrejeni v Evropski listini o regionalnih in manjšinskih
jezikih (1992), v Resolucijah Evropskega parlamenta o jezikovnih in kulturnih
6
manjšinah v Evropski skupnosti (1981 in nadaljnje) in v Okvirni konvenciji za varstvo
narodnih manjšin, ki jo je odobril Svet Evrope (1995) (Kosic, Medeot in Vidali 2013).
Na mednarodni ravn kovali mehanizmi, ki so
postopoma, poleg individualne narave, priznavati tudi kolektivno razsežnost
manjšinskih pravic. Zaradi modernih procesov so manjšine po eni strani zaradi
urnega
zemljevida na deklarativni ravni in ravni meddržavnih odnosov visoko vrednotene, po
drugi strani pa,
komunikativnosti, 2005).
Po drugi svetovni vojni so Združeni narodi
zavzeli t.i. je sožitje manjšinskih skupnosti in
versko, rasno pripadnost. V 90-ih
letih 20. stoletja sta položaj in vloga evropskih manjšinskih skupnosti doživljati
nagle in radikalne spremembe. Obenem je bil to tudi razpada h režimov
roces »tranzicije«. Tranzicijske države so ob
vstopu v EU v svoje ustave in zakonodaje morale
narodnih manjšinskih skupnosti (Žagar 2002).
–325
na univerzalni in regionalni ravni po drugi svetovni vojni postopoma spreminjal vlogo
dr v moderni
družbi še vedno posebej aktualna in pomembna vloga »nacionalne države«, saj lahko
postanejo težnje države
ekovih pravic. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je istovetnost posameznikovih,
družbenega razvoja ali zgolj ena od zgodovinsko že preseženih oblik družbenega
organiziranja in razmišljanja. Zato so za projekcijo nadaljnjega razvoja izredno
manjšinskih skupnosti.
7
Mednarodno pravno varstvo manjšin v Evropi
ersko
identiteto manjšin (Žagar 2002).
precejšnja poz vic pripadnikom
narodnih manjšin je ostala notranja zadeva držav ter predmet bilateralnih meddržavnih
2005).
Evropski sistem varstva narodnih manjšin temelji na spoštovanju individualnih pravic
pripadnikov manjšin. Države so se izognile priznanju kolektivnih pravic narodnih
manjšin zaradi strahu pred kolektivn 2008), vendar se
l . Manjšinske pravice
imajo dvojno naravo in so torej hkrati tako individualne pravice posameznikov kot tudi
kolektivne pravice skupnosti,
opredeljujejo tudi kot kolektivne pravice, redki (Žagar 2002).
Manjšine so danes evropski kontekst. Mejni
nadzor je sicer odpravljen, obrobnost Uspeh manjšin pri
sov na relaciji
manjšina–država, manjšina–
priložnosti – predvsem projektno s so v vsej EU deležna
raznih pobud in subvencij, po drugi strani pa so se hitro pokazali negativni rezultati, saj
2005).
rganizacije za varnost in sodelovanje v
Evropi (v nadaljevanju OVSE), Sveta Evrope in EU, ter notranja zakonodaja držav,
nadzorni mehanizmi in mreža nevladnih organizacij. Pogodbe Sveta Evrope so pravno
velja za vse dokumente OVSE.
Sveta Evrope je komplementarno, ker OVSE pri vprašanju varstva manjšin prednostno
poudarja varnostni vidik, Svet Evrope pa njiho kulturnega zornega kota
(Lasan 2008).
nezainteresiranosti: v dokumentih je ih in ne vsebuje
8
konkretnih norm. V nobenem pravno ob pojem »narodna ali
opredeljen, zato države po svoje izbirajo in interpretirajo
za manjšino. Pravno definiranje
je
zaenkrat še niso sprejele skupnega soglasja. Na e varstva manjšin pomembno
vplivajo tudi manjšine same z dobro organiziranostjo, vodenjem pri skupnih interesih in
im skupnim nastopom. Položaj manjšin je v prvi vrsti domena države, ki
opredelijo kot narodne manjšine .
Logar (2007, 65) ugotavlja, da je primerjava širitev EU v letih 1995, 2004 in 2007
seznanjanjem o položaju manj rabljenih jezikov v Avstriji, na Finskem in Švedskem, po
ocenila položaj narodnih manjšinskih skupnosti v državah Srednje in Vzhodne Evrope.
Po Logarjevem
(ne)grožnje, ki so jo manjšinske skupnosti predstavljale v državah kandidatkah ob
posameznih širitvah. Ob širitvi leta 1995 EU ni zaznala nobene grožnje za varnost in
stabilnost, medtem ko je v letih 2004 in 2007 to zaznala.
Proces evropske integracije je
medregionalnega sodelovanja, manjšine so postale povezovalni element, spodbujevalke
in nosilke dejavnosti, njihove institucije pa »most« med regijami in državami.
Informacijska tehnologija je bistveno pospešila hitrost, obseg in kakovost prenosa
informacij ter vplivala na spremembe drugih družbenih elementov (izobraževanje,
storitve). Medsebojna dosegljivost na velike razdalje in medsebojna komunikacija sta se
2005). Z odpiranj
so manjšine pridobile nekatere povsem stvarne priložnosti. Pripadniki manjšin so
ost, in
lažje vzpostavijo stike na obeh straneh meje; so nosilci in povezov
sodelovanja, , blažilci meddržavnih odnosov
ter spodbujevalci delovnega sodelovanja in izmenjave dobrih praks. Lahko so nosilci
pa so tudi pri prevajalskih
9
tvo držav med manjšinami (Bufon
2006).
2.2 Evropska jezikovna in izobraževalna politika
Jezikovno politiko razumemo kot institucionalizirane postopke, s katerimi družba vpliva
na usmerjanje jezikovne zavesti svojih pripadnikov. Predstavlja torej del širše, globalne
ter se . Jezikovna politika
predstavlja splošne jezikovne cilje, definirane s strani socialnih institucij, jezikovno
redstavlja intervencijska merila za dosego teh ciljev. Institucionalna
politika se nanaša na rabo jezikov znotraj in med institucijami EU ter na njihovo
komunikacijo z drža einstitucionalna politika pa se
nanaša na rabo jezikov med drž
neposredne vpletenosti evropskih institucij.
EU predstavlja zakladnico
ozeml . V EU je jezikovna raznolikost dejstvo, sposobnost
pa nujna tako za posameznike kot organizacije in
podjetja; u tako postaja ena
izmed prednostnih nalog EU. Evropska integracija bi v prihodnje morala nujno
upoštevati jezikovne pravice brez zadrževanja nastanka novih h ali kulturnih
identifikacij; l
lahko družba razvija tud (Williams 2005).
Jezikovna politika i temeljita na stopnji
standardizacije jezika ter na avtonomiji in vitalnosti jezikovne skupnosti, to je
govorcev;
vrednotenju h h
skupnosti.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi smotrno oblikovana jezikovna politika morala
doprinesti k spremembam jezikovnih praks vseh organizacij in javnih teles, na katere se
nanaša. Jezikovna zakonodaja postavlja standarde jezikovnih
manjšinskih jezikov ter ustvarja normativne spremembe družbenega okolja. Manjša kot
je jezikovna skupnost, bolj obrobne postanejo njene potrebe. Govorci manjšinskih
10
jezikov prav t revitalizacijskim prizadevanjem, saj imajo
do lastnega manjšinskega jezika mnogokrat negativen odnos; v teh primerih sprejeta
jezikovna zakonodaja morda predstavlja edino garancijo za
manjšinskih jezikovnih skupnosti.
Po Williams (2007) zgodovinsko gledano v procesih nastajanja države razlikujemo štiri
vrste jezikovnih politik:
najpogostejša oblika jezikovne politike: je za Francijo, Španijo in
Združeno kraljestvo; poudarja pomen polit , prednost
daje ki se uporablja v upravi, pravu, izobraževanju in
v gospodarstvu. Ta oblika jezikovne politike je oblikovala narodno integriteto,
ponovno oživila družbene organizacije, zmanjšala odvisnost od zunanjih
organizacij in vplivov. Tuji jeziki so bili domena specializiranih funkcij višje
stopnje izobraževanja, mednarodne diplomacije in gospodarstva;
oblika jezikovne politike v okoljih, kjer je nacionalni cilj ohranitev kulturnega
pluralizma in ohranitve države zaradi pritiskov: v teh državnih sistemih jezik
predstavlja element regionalnih povezav, ne pa nacionalnega državljanstva;
evropski primer takega sistema predstavljata decen
alnega sistema, in razdelitev
Belgije na valonsko in flamsko jezikovno skupnost;
jezikovna politika, ki se oblikuje v okoljih, kjer je priznani manjšinski skupnosti
avtonomije, osnovana na teritorialnem pristopu
jezikovnih pravic, npr. na Finskem. F
zaznamovale velike razlike osti jezikovne skupnosti in asimetrija
jezikovnega stika;
jezikovna politika modernizacije oziroma
e kolonialne države; bila je
inteligence na Madžarskem, Irskem, Finskem, Norveškem, Bretaniji, Baskiji in
Walesu danes.
Izrazite spremembe svetovnega gospodarstva v zadnjih desetletjih so vplivale na
številne družbeno- ki so se zaradi
spremenjenih oblik vladanja pojavili v 80-ih letih prejšnjega stoletja, so vplivali na
preoblikovanje vloge nacionalne države. V
11
(top-down) in tehnokratsko; v
nekaterih državah se je uveljavil model, ki temelji na principu enakosti posameznikov in
družbeno-socialne skupine.
Evropski integracijski procesi ujejo
socialne integracije, s katerimi EU poenotiti upravljanje svojih sredstev
in virov na podlagi sodelovanj, ki jih urejajo telesa z nadnacionalnimi pristojnostmi. Na
družbeni ravni predstavljajo
diskriminacije in kjer je temeljnega pomena medkulturni dialog oziroma odprta in
spoštljiva izmenjava mnenj, ki temelji na vzajemnem razumevanju med posamezniki in
i jezikovnimi, kulturnimi, verskimi in
(Kosic, Medeot in Vidali 2013). Ena izmed posledic evropskih in
integracijskih procesov je sprememba paradigme evropske jezikovne politike.
dejavnik uspeha manjšinskih jezikovnih politik je stopnja vgrajenosti jezikovnih pobud,
, dravstva, lokalne
uprave, izobraževanja. Poudarek na lokalizaciji, subsidiarnosti in decentralizirani vladi
je vplival na decentraliz
družbe in k predstavniški vladi. Kljub mnogim spremembam bi bilo potrebno v
evropskem okolju zaradi prostorske reorganizacije, upravnih
reform in novih vzorcev fiskalnih odnosov na nivoju center–periferija jezikovno
politiko ponovno premisliti (Williams 2005).
jezikovnih politik. P evropskih migracijskih
procesov, aktiven proces revitalizacije manjšinskih jezikov
jezikovna raznolikost urbanih regij,
jezikov v javnih storitvah
izobraževanja in sodstva, pogojujejo princip oblikovanja jezikovnih politik. Ta je
odvisen
odnosa med državo in civilno družbo; od evolucije jezikovne zakonodaje ter
; od jezikovne hegemonije angleškega jezika; od razvoja
družbenih mrež ,
12
; pa tudi od reševanja
konfliktov preko jezikovne politike in gospodarskega razvoja.
Konvencionalne evropske jezikovne politike so v glavnem temeljile na teritorialnem
principu jezikovnega na kontaktnih jezikovnih ih, v katerih je odnos
med jeziki postal , v procesih globalizacije pa se
oblikujejo nove oblike medregionalnih stikov, ki lahko pomenijo tudi nevarnost za
konvencionalne teritorialne odnose med regionalnimi in migrantskimi manjšinskimi
skupnostmi. Z družbena p rabe
jezika, kot sta npr. uprava in izobraževanje, z ustvarjanjem neodvisnih jezikovnih mrež,
z ukrep temeljijo
h jezikovnih skupin ter z zagotovitvijo
dodatnih pravic in možnosti razvoja manjšinskim jezikovnim skupinam, ne glede na
njihovo , se je potencialnim
konfliktom lažje izogniti.
Evropske manjšinske jezikovne skupnosti so se na evropske integracijske in
globalizacijske procese odzvale z oblikovanjem informacijskih mrež, z reformami
izobraževalnih sistemov ter lesi.
Oblikovale so tudi lastna jezikovna telesa in biroje.
Po Williams (2002b) so t
, to je
r
malo jezikovnih teles in organizacij je v praksi zmožnih
elemente, saj so omejeni s socialnimi mobilizacijskimi programi, izobraževalnimi
pobudami in marketinškimi kampanjami. Vitalnost jezikovnih mrež dodatno pogojujejo
regionalna razvojna politika, gospodarska rast, migracije delovne sile ter investicijske
strategije, zato v vse bolj raznolikem evropskem kontekstu n
politik postaja zahtevno.
Posebne manjšinske pravice se pogosto vežejo na avtohtonost (to opredeljuje
olje (Žagar 2002)), katere lokalna in personalna dokazljivost je lahko
13
; v prvo
skupino spadajo tudi manjšine s široko avtonomijo v eni državi (škotska keltska in
valižanska jezikovna skupnost) 2005).
EU
ki terja poenotenje politike in izvedbenih rešitev (na primer
zunanja, monetarna in obr velja t.i.
subsidiarnosti, kar pomeni, da predlogi o razvoju izobraževalne dejavnosti in sistema
sicer lahko legitimno nastajajo v Evropski komisiji in drugih organih EU, suverenosti
pravni red in v
prakso ( je 2001).
2.3
Za manjšinske jezikovne skupnosti je jezikovna zakonodaja, ki predvideva ustrezne
,
odklonilno do obstoja in širše rabe manjšinskega jezika. Jezikovna zakonodaja prispeva
k uradnemu priznanju jezikov in predstavlja okvir med pravom, javnim mnenjem in
birokratskim aparatom. Njena u ni merljiva le preko dejanske izvedbe
preko širše perspektive uvedbe celotnega režima,
sprejetega z zakonodajo. Pravni režim, ki ni usklajen z vsakodnevnimi jezikovnimi
praksami, .
Veljavna jezikovna zakonodaja p
jezikovne storitve, hkrati pa spodbuja spremembe jezikovnih vzorcev govorcev in
manjšine na sploh. Vpliva na izboljšanje vrednosti manjšinskega jezika in poglablja
jezikovne zahteve posameznih jezikovnih domen; obenem p tudi možnosti za
rabo jezika, vidnost in prestiž jezika (Williams 2005).
h jezikov so bile na evropski ravni izvedene številne druge
zanimive jezikovne pobude. Resolucija Sveta Evrope o spodbujanju jezikovne
(2002) priznava
integracije in izpostavlja, da so »s kulturnega vidika vsi evropski jeziki enakovredni in
enako dostojanstveni ter predstavljajo bistven del evropske kulture in civilizacije«,
evropske politike pa en razvoj
njihovega potenciala. katero se prenaša vrednote strpnosti in
14
sprejemanja razlik in manjšin, je temeljna komponenta evropske identitete in aktivnega
državljanstva (Kosic, Medeot in Vidali 2013).
Evropska komisija je julija 2003 sprejela A
in jezikovne raznolikosti ter v njem navedla tri pr razvoja in
financiranja: vseživ
Uspešnost akcijskega
, v letu 2008 pa
in njena skupna zaveza«, v katerem je opredelila nov
; pozivalo je k poenostavitvi
, s ciljem pritegniti ranljive socialne
skupine: mlade
potrebami ter vajence in odrasle.
Zaradi velikega uspeha evropskega leta jezikov (2001) sta se EU in Svet Evrope
t.i. evropskega dneva jezikov (26. septembra) (European
Commission 2016) dejavnostmi
državljanov o pomenu znanja jezikov jezikov. Ob
cilji tega dne: opoza
jezikov, ki se j spodbujanje turnega razumevanja
(Kosic, Medeot in Vidali 2013).
Evropska komisija (2005) je Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala uvedbo
evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc, ki naj bi pomembno prispeval k
doseganju evropskega cilja raz maternega in dveh tujih jezikov)
Evropski jezikovni listovnik (Council of Europe 2011) je dokument oziroma urejena
m. Evropski jezikovni listovnik je instrument, ki uporabniku
omogo
izvedenosti, pridobljene v šoli ali izven nje. Osnovna zamisel, na kateri temelji
15
listovnik, je i in izgrajevanje znanja, spretnosti in odnosov,
potrebnih za t.i. evropsko državljanstvo.
Evropski jezikovni listovnik za odrasle je izdelan po skupnih merilih Pilotnega projekta
Sveta Evrope. Predstavl uje cilje Sveta Evrope na
modernih jezikov:
poglabljanje medsebojnega razumevanja med državljani Evrope;
spoštovanje kulturne raznolikosti;
ito jezikovne raznolikosti;
nosti kot vseživljenjskega procesa;
razvoj sposobnosti za samostojno u enje jezikov.
Evropski sple (Poligloti4.eu 2011) je promocijski
projekt in predstavlja pomembno platformo za izmenjavo
najboljših praks jezikovni . Namenjen je oblikovalcem
politike, in organizacijam civilne družbe. Spletna stran vsebuje
z orodij za spremljanje i izvajanja neformalnega in
priložnostnega izobraževanja.
Program Erasmus+ (European Commission 2016) je EU program za izobraževanje,
usposabljanje, mlade in šport za obdobje 2014–2020. Med njegovimi cilji sta tudi
spodbujanje jezikovne raznolikosti
a za jezik, ki ga
udeleženec uporablja pri študiju, možnost opravljanja pripravništva ali prostovoljnega
dela v tujini. Jezikovna podpora se nudi prek spleta, saj ima e- a dostopa
in prožnosti prednost 2
uja strateška partnerstva. Primer dobre prakse predstavlja program
Ustvarjalna Evropa (European Commission 2016), ki jezikovnim projektom nudi
fina .
EU podpira tudi Evropski center za moderne jezike (European Centre for Modern
Languages of the Council of Europe 2015),
16
jezikov in
jezikov, med njimi raziskovalni center Mercator (MERCATOR – European Research
Centre on Multilingualism and Language Learning 2012). Evropski raziskovalni center
za je del mreže petih raziskovalnih in dokumentacijskih
centrov, specializiranih za regionalne in manjšinske jezike. Podpira
projekte, npr. projekt Keltskih, regionalnih in manjšinskih jezikov v tujini CRAMLAP
(CRAMLAP – Celtic, Regional and Minority Languages Abroad Project 2006), Mrežo
za spodbujanje jezikovne raznolikosti NPLD (NPLD – The Network to promote
Linguistic Diversity 2010), sistema znakovnih jezikov Dicta-Sign (DictaSign) in Sign
Speak (SignSpeak 2011) ter
Evropske konvencije in sporazumi se oblikujejo znotraj institucionalnega okvira Sveta
Odbora ministrov, ki sprejme besedilo
pogodbe. S tem pogodba postane na voljo za podpi
kljub temu pa evropske konvencije in sporazumi še niso pravni akti Sveta Evrope.
Evrope, da te pogodbe podpišejo in ratificirajo. Tako konvencija kot sporazum imata
, edina razlika je v postopku sprejemanja na strani države podpisnice
– evropsko konvencijo je potrebno podpisati in ratificirati, sporazum pa ni nujno
podvržen
socialno in kulturno usklajenost Sveta Evrope .
2.4 vekovih pravic pri Svetu Evrope in Evropski komisiji
Svet Evrope od svojega
nadzorovanja spoštovanja nediskriminacije, pravice do svobode združevanja, verske
pripadnosti ter regionalnega
sodelovanja (Lasan 2008). V svojih delovanja Svet Evrope ni dosegal velike
manjšine dojemala kot grožnjo. Usklajevanje
minimalnih standardov njihove je bilo zahtevno. Leta 1990 je bila v okviru
17
Sveta Evrope ustanovljena Beneška komisija za demokracijo, ki se je zavzemala tudi za
manjšin. Med njene najpomembnejše dejavnosti spadajo priprava predloga za
Konvencijo o , ki je pozneje služil kot podlaga za Okvirno konvencijo o
sodelovanje pri poskusih oblikovanja dodatnega protokola k evropski konvenciji o
pravicah glede kulturnih pravic manjšin ter priprava primerjalne študije o
.
Svet Evrope ukvarja tudi s problematiko definicije pojma narodna
manjšina. V zvezi s problematiko je pripravil posebno Priporo 1201 (1993)
(Recommendation 1201 (1993) on an additional protocol on the rights of national
minorities to the European Convention on Human Rights), v katerem se pojem narodne
živijo na ozemlju države in so njeni državljani;
;
;
so kljub manjšemu številu dovolj reprezentativni v primerjavi z ostalo
populacijo države al ;
, ki predstavljajo njihovo skupinsko identiteto, kar
igijo in jezik.
Delovni napori Sveta Evrope so prav tako usmerjeni v oblikovanje skupnega
evropskega prostora in razvoj
evropske družbe, spodbuja razvoj evropske kulturne
prepoznavnosti in raznovrstnosti .
delovati poseben odbor, ki je pripravil osnutek Okvirne konvencije o varstvu narodnih
manjšin. Odbor ministrov Sveta Evrope ga je sprejel 1995 v Strasbourgu, podpisalo pa
ga je 22 držav, med njimi tudi Slovenija in vse njene sosednje države: Avstrija, Italija,
Madžarska. Slovenija jo je ratificirala 23. marca 1998 in je v veljavi od 1. julija 1998.
Prizadevanja Sveta Evrope so prednostno namenjena medsebojnemu usklajevanju
konvencij Sveta Evrope in EU, ki zadevajo vprašanja nacionalnih manjšin in drugih
jezikovnih skupin. Preko pravnih instrumentov, ki so v veljavo postavili osnovne
18
Srednje in Vzhodne Evrope (Williams 2002b).
Evropska komisija
povezane s tematiko
ulija 2003
je sprejela a ezikovne raznolikosti ter v
njem vseživ
opredelila za evropskega jezikovnega
razvoja. Ak bil kasneje dopolnjen z novo okvirno strategijo za
Uspešnost izvajanja acionalni in evropski ravni je
Komisija (2007), ki je bilo podlaga za nadaljnje ukrepe na pod
V letu 2008 je izdala dokument t Evrope
in njena skupna zaveza, s katerim je opredelila nov okvir za jezikovno politiko EU na
na vseh
za lažje doseganje ranljivih skupin mladih, priseljencev,
študentov s pos . Evropska komisija (2005) je
Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala tudi uvedbo evropskega kazalnika
jezikovnih kompetenc, orodja za spodbujanje evropskega cilja
primerljivo ocenjevanje znanja tujih
Priznanje pravic jezikovnih manjšin je relativno nov pojav. Evropska komisija v okviru
EU od leta 1983 podpira dejavnosti in manjšinskih
jezikov in kultur. Jezikovne manjšinske skupnosti
strukturnimi ovirami za polno participacijo znotraj EU sistema. Dodatna skrb je
namenjena prilagoditvi govorcev manj rabljenih jezikov na spremembe v globalno-
lokalnih omrežjih, na razvoj posebnih gospodarskih segmentov in storitev in na
informacijske mreže (Williams 2005).
Izobraževalno politiko EU vse bolj usmerja strategija Evropa 2020.
strateškem okviru za izobraževanje in usposabljanje za obdobje do leta 2020
opredeljeno kot prednostna naloga. Sporazumevanje v tujih jezikih predstavlja eno od
izobraževanja in usposabljanja. V tem kontekstu so jezikovne spretnosti in znanje
19
zaposljivost ter so
pogoj za mobilnost, kar razloži uspešno izvajanje nove vodilne pobude Mladi in
mobilnost.
Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih (1992) predstavlja prvi
ij
varovanja manjšinskih pravic, regionalnim in manjšinskim skupnostim pa pravno
zagotavlja pravico do uporabe regionalnega ali manjšinskega jezika v javnem in
zasebnem življenju. Predstavlja temeljni mednarodni jezikovnih
pravic manjšin na evropski ravni. itev
manjšinskih ali regionalnih jezikov v družbenem življenju, zato lahko njeno vsebino
štejemo tudi kot del evropskega standarda manjšinskega varstva .
Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih je veljavna od leta 1998,
ratificirana pa je bila 2000. V njej so opisane pristojnosti in delovanje Evropskega
obveznosti, ki so jih sprejele pogodbenice s konvencijo in njenimi protokoli, v tretjem
delu pa ra
zavedajo, da varstvo zgodovinskih
regionalnih in manjšinskih jezikov v Evropi prispeva k ohranitvi in razvoju evropskega
kulturnega bogastva ter tradicij, ter da je uporaba regionalnega ali manjšinskega jezika v
zasebnem in javnem življenju neodtujljiva pravica. Izraz »regionalni ali manjšinski
ozemlju države državljani te države, ki sestavljajo
preostalega prebivalstva te države«; i
priseljenskih jezikov. Države pogodbenice same jo seznam regionalnih ali
manjšinskih jezikov, ki so prisotni na njenem ozemlju.
(2010) nadalje ugotavlja, da so c Evropske listine o regionalnih in
manjšinskih jezikih priznavanje in pospeševanje rabe regionalnih in manjšinskih jezikov
v javnem življenju ( izobraževanja, sodnih oblasti, upravnih organov in
javnih služb, javnih glasil, kulturne dejavnosti in ustanov, gospodarskega in družbenega
); ;
potreba po varovanju jezikov; vzdrževanje in razvoj vezi uporabnikov regionalnega ali
manjšinskega jezika ; pospeševanje študija in
20
raziskovanja jezikov. Pogodbenice se tudi obvezujejo, da bodo odpravile vsako
omejevanje glede uporabe regionalnega ali
manjšinskega jezika. Po potrebi bodo tudi ustanovile organe za svetovanje oblastem o
vseh zadevah, ki se nanašajo na te jezike.
uporabnikov zagotovile možnosti izobraževanja v regionalnih ali manjšinskih jezikih na
vseh nivojih ter jezikovne je za odrasle in o regionalni ali
manjšinski zgodovini in kulturi.
raba regionalnih in manjšinskih jezikov v upravnih organih in javnih službah
(zdravstvo, sodstvo, …). Države podpisnice naj bi tudi zagotovile ustanovitev vsaj ene
radijske postaje in enega televizijskega kanala ter spodbujale ustanovitev in vzdrževanje
in neposrednega sprejemanja radijskih in televizijskih oddaj iz
sosednjih držav v regionalnih in manjšinskih jezikih .
Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin ni prvi dokument Sveta Evrope, ki se
nanaša na varstvo narodnih manjšin, je pa najobsežnejši i dokument s
prvi
h manjšin.
Leta 1998 je stopila v veljavo in bila tudi ratificirana. Do danes jo je od 39 podpisnic
Združeno kraljestvo.
svojo notranjo zakonodajo in ustrezno vladno politiko prevzeti glede na posebne
da bodo uveljavljale popolno in dejansko enakopravnost pripadnikov manjšin na vseh
ter ustvarjale razmere, ki jim b
doslej med seboj še
niso sporazumel , lahko vsaka
podpisnica sama presodi, za katere narodne manjšine na njenem ozemlju konvencija
velja (države
Okvirna konvencija med drugim do spodbujanje duha strpnosti
in medkulturnega dialoga s strani podp za
21
spodbujanje medsebojnega spoštovanja in razumevanja ter sodelovanja med osebami, ki
živijo na njihovem ozemlju.
vere, Vsak pripadnik
narodne manjšine ima pravico do proste izbire o tem, ali želi biti obravnavan kot
pripadnik narodne manjšine ali ne. Prepovedana je vsakršna diskriminacija, poudarjena
pa je enakos
kulturnega življenja. Manjšinske skupnosti imajo pravico do ohranjanja in razvijanja
lastne kulture in sestavin svoje identitete (vera, jezik, tradicija,…), pa tudi pravico do
svobode iz posredovanje
informacij v jeziku manjšine. Brez ovir lahko
so jim javna in zasebna raba jezika, vidna javna raba manjšinskega jezika ter enake
možnosti za dostop do izobraževanja na vseh ravneh. Pravica manjšinskih skupnosti so
.
narave, kar pomeni, da
pravno ob dijo in uskladijo
d Konvencija vse
varstvu pripadnikov manjšin in ne kolektivnega varstva manjšin; kljub temu lahko v
nost varstva manjšin (topografski znaki,
uporaba jezika, izobraževanje …) .
Priznavanje jezikovnih pravic, ki izhaja iz vzajemnega sprejemanja in spoštovanja
socialne pripadnike manjšin, ki potrebujejo
jezikovne identitete. Za zagotovitev le-te so potrebni
izobraževanja, pravnega sistema itd.
alnih, kolektivnih ali obeh skupin pravic, ki
jih je potrebno zagotoviti v praksi (Williams 2002b).
22
3 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE JEZIKA V WALESU
Za oblikovanje družbene, gospodarske stabilno je
. Jezikovna izbira v
zaradi vse bolj intenzivnih migracijskih in
globalizacijskih tokov; manjšinski jeziki v okoljih družbene rabe
tekmujejo za prestižni položaj. Mehanizmi za urejanje vprašanj glede jezika, kot enega
, so v evropskem prostoru zaradi družbeno-
postali zelo pomembni. Veljavna jezikovna politika držav lahko
jezikovna politika lahko vodi v izolirano in nefunkcionalno okolje s
pritiski za regionalni separatizem ali celo za državljansko vojno.
Revitalizacija valižanskega in škotskega keltskega jezika je rezultat ustavnih sprememb
Združenega kraljestva ter zavest promocijskih kampanj.
Po decentralizaciji britanske vlade, ki je vplivala v spremenjene oblike vladanja, so
revitalizacijske jezikovne politike pridobile . Obseg izobraževanja
v škotskem keltskem jeziku in valižanskem jeziku V Walesu je
dosegljivo na vseh ravneh, na Škotskem pa se prav
tako
predmetov v škotskem keltskem jeziku. Obseg družbene rabe obeh regionalnih
manj ; valižanski jezik se je dokaj uveljavil, uporaba
škotskega keltskega jezika in ne dosega
nivoja oziroma obsega jezikovnih domen valižanskega jezika.
institucionalizaciji jezikovnih rabe regionalnih manjšinskih
jezikov ni zagotovljen, saj je za celotno
in števila govorcev keltskih jezikov, ki je posledica demografskih sprememb in
zmanjšanja jezikovnih kompetenc.
3.1 Socialno- v Walesu
V Združenem kraljestvu izraz narodna manjšina nima pravnega pomena, zato za
urejanje statusa družbenih skupin država nima ustreznega mehanizma. Pri tem izhaja iz
spe preko zgodovinskega statusa vodilne kolonialne
sile vzpostavila trajen selitveni tok priseljencev iz vsega sveta, ki v najširšem smislu
23
predstavljajo . P
pojmovanja manjšine v drugih evropskih državah. Zakonsko podlago predstavlja Zakon
o rasnih odnosih (sprejet 1976, spremenjen 2000), v katerem se uporablja izraz »rasne
skupine«; ta širok razpon opredeljevanja manjšin, mednje pa spadajo
manjšinske skupnosti Škoti, Irci, Valižani itd
Valižanski jezik (Cymraeg) spada v družino keltskih jezikov. Soroden je bretonskemu
in kornižanskemu keltskemu jeziku, podoben pa je tudi irskemu in škotskemu
keltskemu jeziku ter jeziku manx. Kot samostojen jezik se je oblikoval v 6. stoletju, od
11. stoletja dalje pa ga povezujejo z razširjeno rabo na današnjem ozemlju Walesa.
Valižanski jezik je formalno vlogo vladnega jezika izgubil z Zakonom o uniji v letih
1536 in 1542, saj je ta manjšinskega keltskega
bilo nobene zakonske obveznosti za priznanje
valižanskega jezika kot uradnega jezika znotraj Walesa, so državne ustanove in cerkev
uporabljale manjšinski jezik v mnogih
domenah. Šele s sprejemom Zakona o rabi valižanskega jezika v sodstvu leta 1942 so
predhodno rabo valižanskega jezika prepovedovala, ukinjena.
Dodatno priznanje je jezik pridobil z uvedbo Zakona o valižanskem jeziku leta 1967, ki
je sicer vseboval nejasno definicijo »enake veljavnosti« angleškega in valižanskega
jezika v Walesu; ta dnem
pravu in pravnih postopkih, ne pa na širši spekter javne administracije in formalnih
jezikovnih pravic. V 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja je mnogo javnih teles zahtevalo
državno podporo za valižanski jezik. V ta namen je bil ustanovljen Odbor za valižanski
jezik, dejavnostim, ki so bile povezane s
promocijo valižanskega jezika v javnih in izobraževalnih ustanovah. V 70-ih letih je bil
sprejet Zakon o razvoju podeželskega dela Walesa (1976), delovati
gibanje za valižanske vrtce; oba sta zagotavljala podporo družbenim dejavnostim v
valižanskem jeziku (Williams 2000a).
pokrajina na JZ Združenega kraljestva, ki ima podobno kot
Škotska Zakon o valižanskem jeziku iz leta 1993 in Zakon o
valižanski vladi iz leta 1998 sta uzakonila enakovredno obravnavo valižanskega in
angleškega jezika. Kljub temu,
obravnave obeh jezikov v praksi ne drži, saj je uradni jezik Velike Britanije le angleški
24
jezik.
skupnost.
Po Williams (2000b) so v Walesu tradicionalne jezikovne domene predstavljale kmetije
in cerkev. V 19. stoletju so se valižanske institucije strukturno preobrazile, kar je
Walesa v procesih industrializacije in urbanizacije, brez izgube
manjšinskega jezi
mnogo priseljencev, ki regionalnega manjšinskega jezika niso poznali. V sredini 20.
stoletja
tokov in upada števila govorcev. Dejstvo, da je valižanska jezikovna skupnost postala
, je spremenilo naravo in kontekst jezikovne produkcije in reprodukcije. Ob
koncu 20. stoletja se je trend obrnil, število govorcev se je ponovno rahlo
, v prihodnosti pa bo izrednega pomena izvajanje aktualnih družbeno-
jezikovnih reform ter motivacija prihodnjih generacij za uveljavljanje jezikovne izbire
in socialne i.
3.2 Proces oblikovanja jezikovne zakonodaje v Walesu
Britanske vlade so pri oblikovanju zakonodaje regionalnih manjšinskih jezikov
uporabile nezadosten ni pristop, v procesih evropske integracije in
pa se je njihov odnos nekoliko
spremenil. Napredek regionalnih manjšinskih jezikov v smislu polne funkcionalnosti
zasebnega, javnega in prostovoljnega sektorja gospodarstva za
rabo jezikov v sistemu izobraževanja, zahteva
standardizacije jezikov. V primeru valižanskega jezika in škotskega keltskega jezika, ki
bila Sprejeta jezikovna
zakonodaja je vpeljala jezikovne pravice, obenem pa oblikovala jezikovno
infrastrukturo, v okviru katere so se te pravice lahko udejanjale.
Zakon o valižanskem jeziku (1993) je uzakonil enakovredno obravnavo angleškega in
valižanskega jezika ter ustanovil Odbor za valižanski jezik, ki je sodeloval z lokalnimi
oblastmi. odbora je imenoval državni sekretar za Wales. Zakon je vpeljal nekaj
razpoznavnih jezikovnih pravic. Izvajanje izobraževanja v skladu z zakonom temelji na
vsebujejo ukrepe za rabo
25
valižanskega jezika
javna telesa dolžna skrbeti za izvajanje jezikovni .
Zakon o izobraževanju v valižanskem jeziku (1998) predstavlja prvi zakonodajni
dokument, ki u
P saj
vpeljuje obvezno uvajanje valižanskega jezika v sistem izobraževanja. V skladu z
zakonom valižanski jezik predstavlja del nacionalnega kurikula, zato so se
med 5. in 16. letom starosti dolžni valižanski jezik kot samostojni predmet, ne
definira pa pravice do izbire izobraževanja s poukom v valižanskemu jeziku. V praksi je
izobraževanje v valižans
Zakon o valižanski vladi (1998) je kot del decentraliziranih ukrepov in ustavnih reform
Združenega kraljestva ustanovil za Wales. D oblikovanje
dokumentov podrejene zakonodaje, ki jo sprejme državni zbor v angleškem in
valižanskem jeziku. Zakon možnost rabe valižanskega jezika v državnem zboru,
ogiba navedbi jezikovnih pravic. Z
decentralizacijo britanske vlade in z ustanovitvijo valižanske vlade
jezikovnega
Jezikovne pobude Mentrau Iaith (Mentrau Iaith Cymru) predstavljajo družbeno
organizacijo oziroma jezikovne pobude lokalnem jo
rabo valižanskega jezika jo ljudi o pomenu in vrednosti rabe regionalnega
manjšinskega jezika. Posamezne lokalne jezikovne pobude (Menter Iaith) so za namen
spodbujanja rabe jezika in sodelovanja z lokalnimi organizacijami ter posameznimi
podjetji financirali Odbor za valižanski jezik in mnogi drugi viri.
Walesa Iaith Pawb (Welsh
Government Llywodraeth Cymru 2003) iz leta 2003 predstavlja pomembno
zgodovinsko obvezo vlade za oblikovanje ga Walesa.
, med njimi odnosa državnega
zbora z Odborom za valižanski jezik ter defin pri
delu vlade, pa tudi o definiciji skupnih
pripravi inovativnih IT prevajalskih postopkov.
26
Dodana vrednost je ustanovitev jezikovnega sektorja v okviru
valižanske vlade, ki vodi in spremlja izvajanje jezikovnega
promovira rabo valižanskega jezika. Njegova pomanjkljivost je nejasno e
izobraževalnega sistema. Na podro
izpeljavo reform. Za dosego strateškega cilja valižanskega
jezika v
kurikula. prav tako ne vsebuje nobene zaveze za pripravo
dopolnjenega zakona o valižanskem jeziku, ki bi tudi zasebne organizacije obvezoval k
oblikovanju pobud za delovne prakse. pomanjkljivo obravnava
demografske in ti so v glavnem vezani na posamezno
organizacijo, ne zajemajo pa strukturne interpretacije vprašanj, vezanih na vse
razdrobljenost manjšinske jezikovne
gospodarstva bi bile potrebne precej bolj strokovne zaveze
formulacijo. V dokumentu so postavl , tudi za
je zapisano, da ima
ebej na
splošne družbene rabe. zaradi
pomanjkanja jasnih ciljev in ne dovolj
dosegel vseh zastavljenih ciljev.
Jezikovna strategija za valižanske jezikovne ukrepe Welsh Language Measures (2011)
predstavlja zakonodajni okvir za zagotovitev in utrditev uradnega statusa valižanskega
jezika. Uvaja neodvisno jezikovno funkcijo jezikovnega komisarja, ki je po prenehanju
delovanja nasledil Odbor za valižanski jezik. Njegova vloga je skrbeti za promocijo
rabe valižanskega jezika, zagotavljanje možnosti za široko rabo manjšinskega jezika in
enakovredno rabo valižanskega in angleškega jezika z uvedbo jezikovnih in
standardov rabe posameznih družbenih organizacij. Strategija predstavlja
ukrepov za spodbujanje rabe valižanskega jezika in za dvig
jezika.
Jezikovna strategija za valižanski jezik A living language: a language for living
(2012-2017) (Welsh Government Llywodraeth Cymru 2012) na
spodbujanje v izobraževalnem sistemu ter na
promocijo rabe valižanskega jezika preko izvajanja aktivnosti za spodbujanje rabe
jezika v vseh družbenih domenah.
27
3.3 Ustanovitev jezikovnih teles in oblikovanje jezikovne politike v Walesu
Ustanovitev državnega zbora tvori pomemben del vladne ustavne reforme
Združenega kraljestva. Ustanovljen je bil leta 1999 z namenom oblikovanja politike
kulturnem okviru EU. K zavezo
Walesa
ne more oblikovati okolja za
Odbor za valižanski jezik je bil ustanovljen z Zakonom o valižanskem jeziku leta 1993.
pristojnosti pa je lahko razširil tudi na ostale sektorje, prednostno
jezikovnega razvoja je bilo izobraževanje v valižanskemu jeziku in
usposabljanje izobraževalnega kadra, njegova glavna pristojnost pa svetovanje glede
jezikovnih vprašanj organizacijam, ki so pripravljale jezikovne n ter izvajalcem
javnih jezikovnih storitev in centralni vladi.
Prioritetni strateški cilji odbora so bili razširiti obseg
možnosti za rabo manjšinskega jezika, spremeniti jezikovne vzorce in spodbuditi ljudi k
uporabi možnosti za rabo jezika. Svoje napore je z
vlaganjem v
usposabljanje šolskega kadra prednostno usmeril v normalizacijo rabe valižanskega
jezika med mlajšimi generacijami. Na je poskušal zarisati
promocijske pobude, namenjene mladim. Drugi prednostni cilj odbora se je nanašal na
oblikovanje ukrepov za razširitev možnosti za javno rabo jezika v organizacijah javne
uprave. Tretji izmed prioritetnih ciljev je ukrepov za spremembo
jezikovnih vzorcev z uvel
kovalnika ter on-line slovarja itn., etrti pa
vrednosti jezika kot družbenega jezika. Odbor se je zavezal
k definiranju glavnih nevarnosti za ohranitev regionalnega manjšinskega jezika znotraj
jezikovne skupnosti in k oblikovanju ga akcijske za preseganje
trenutne situacije ter k spremljanju i . Pripravil
je številne promocijske tržne strategije s pozitivnimi izkušnjami rabe jezika. Zaradi
28
svoje relativne neodvisnosti je odbor uspel vzpostaviti vrsto partnerstev, kar mu je
njegovega delovanja je obstajala težnja vlade
politike, zato je odbor prenehal delovati v letu 2012.
ravni je bil po ukinitvi odbora ustanovljen Urad jezikovnega komisarja (Welsh
Language Commissioner Comisiynydd y Gymraeg), ki predstavlja vlogo glavnega
promotorja in regulatorja družbene rabe valižanskega jezika v Walesu ter na širši
evropski ravni. Z njegovo ustanovitvijo so se spremenili regulativni vidiki uradne
romocijskih jezikovnih politik. Vloga jezikovnega
komisarja je skrb za promocijo rabe valižanskega jezika ter zagotavljanje možnosti za
široko rabo manjšinskega jezika in enakovredno rabo valižanskega in angleškega jezika
organizacije. Odgovoren je tudi za preiskovanje poseganja v svobodo posameznika pri
rabi valižanskega jezika in za izvajanje preiskav v zadevah, ki se nanašajo na funkcijo
jezikovnega komisarja. Wales v evropskem in svetovnem merilu predstavlja edinstven
primer, saj se politika v glavnem s strani
vladne agencije, ki deluje ob tesnem sodelovanju z nacionalno vlado.
3.4 Analiza zbranih podatkov iz popisov prebivalstva in drugih raziskovanj
niso vsebovali vprašanj o jezikovni rabi. Od leta 1891 je bilo v popise
eno vprašanje o jeziku. Do leta 1971 se je to vprašanje nanašalo na zmožnost govora v
in pisanju v valižanskem jeziku za tiste, ki so se opredelili za govorce jezika. Popis
1981 je bil zadnji popis, v katerem se je spraševalo o zmožnosti govora valižanskega
jezika. Leta 2001 se je oblika vprašanja spremenila v bolj nedvoumno v zvezi z
jezikovnimi zmožnostmi in spretnostmi stavljeno vprašanje o
tem, ali vprašani razumejo valižanski jezik.
Popisni podatki iz leta 1971 o govorni zmožnosti v valižanskem jeziku med otroki,
starimi od 10 do 14 let, izražajo situacijo iz sredine 70-ih let prejšnjega stoletja, ko je z
ustanovitvijo televizijskega programa S4C leta 1982 in sprejemom Zakona o reformi
29
izobraževanja leta 1988 prišlo do prelomnih sprememb v zgodovini jezika. Leta 1971 se
je oblikovalo tudi gibanje za vrtce v valižanskem jeziku, takrat je bilo ustanovljeno 68
h skupin. vse do
konca 19. stoletja, za 20. stoletje pa
jezikovne skupnosti vse do leta 1981, ko so popisni podatki zaznali obrat trenda števila
govorcev jezika v kategoriji otrok.
Leta 1901 je v Walesu 929.800 prebivalcev (50 %) govorilo valižansko. Število
Walesu 542.500 ali 21 % govorcev valižanskega jezika. V letu 1981 sta se število in
delež govorcev še zniževala: 508.200 prebivalcev (19 %) Walesa je bilo govorcev
valižanskega jezika; leta 1991 pa 500.000, oziroma 18,5 % prebivalcev.
o v obdobju 1971–1991 deleža
govorcev valižanskega jezika, je bil v enakem obdobju za mlajše starostne skupine
obraten, to je pozitiven trend deleža govorcev. Delež govorcev valižanskega
jezika v starostni skupini 3–4 leta se je od leta 1971, ko je znašal 11 %, do leta 1991
skupini 5–
%), v starostni skupini 10– 1991), v
starostni skupini 15–
30
Slika 1: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1961 (prirejeno po: Aitchinson in
Carter 1994).
31
Slika 2: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1971 (prirejeno po: Aitchinson in
Carter 1994).
32
Slika 3: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1981 (prirejeno po: Aitchinson in
Carter 1994).
33
Slika 4: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1991 (prirejeno po: Aitchinson in
Carter 1994).
34
Podatki Popisa prebivalstva 2001 so pokazali, da se je delež prebivalcev, ki govorijo
valižansko, v primerjavi z letom 1991, % vseh prebivalcev
starejših od 3 let govorilo valižansko (v primerjavi z 19
govorcev v starostni skupini 3–12
izobraževalnega sistema.
Podatki o geografski razporeditvi deleža govorcev valižanskega jezika med letoma 1991
išlo
v jugovzhodnem delu Walesa kot posledica sprejetega zakona o reformi izobraževanja v
letu 1988. V štirih okrajih z najvišjim deležem govorcev (Anglesey, Gwynedd,
Ceredigion in Carmarthenshire) je prišlo do padca deleža. V okraju Anglesey se je
število govorcev zmanjšalo iz 41.246 leta 1991 (62 %) na 38.893 v letu 2001 (60 %), v
okraju Gwynedd iz 78.719 leta 1991 (72 %) na 77.846 (69 %) leta 2001, v okraju
Ceredigion iz 36.020 oziroma 59 % leta 1991 na 37.918 ali 52 % leta 2001, v okraju
Carmarthenshire pa iz 89.206 (55 %) leta 1991 na 84.196 (50 %) leta 2001 (Jones,
2012).
26 prebivalcev Walesa
(24 %) razumelo valižanski jezik, od tega je 138.416 prebivalcev (5 %) obvladalo le to
%) je bilo zmožnih govoriti valižansko,
567.152 brati, 495.519 pa pisati v valižanskem jeziku. Delež tistih, ki so razumeli
valižanski jezik, je bil višji od deleža tistih, ki so bili zmožni govoriti, brati ali pisati
valižansko, tako v vsej populaciji kot tudi v starostnih skupinah nad 19 let. V okviru
celotne populacije je bilo v štirih osrednjih okrožjih Walesa z najvišjim deležem
govorcev valižanskega jezika 85 % govorcev tudi pismenih (znali so brati in pisati v
valižanskem jeziku) (Jones 2012).
35
Slika 5: Število govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 (prirejeno po: Jones 2012).
Po podatkih Raziskovanj o rabi jezika (izvedena so bila v letih 2004–2006), je 58 %
. 56 % izmed teh
živelo v osrednjih štirih okrajih Walesa.
36
Starostna struktura govorcev se je med leti spreminjala, delež mladih govorcev, ki
so manj suvereni v znanju jezika v primerjavi s
starejšimi generacijami, pa Za ženske je bila
n kot za moške, starostna skupina 16–19 let pa je najmanj
.
Leta 2001 je bilo v Walesu 1,2 milijonov gospodinjstev. Po strokovnih ocenah je bilo
135.000 gospodinjstev (11
govorci jezika). Poleg teh je bilo 341.000 gospodinjstev (28 %), v katerih je bil vsaj en
–
otrok, kar kaže na visok delež govorcev v starosti šolanja leta 2001. Po podatkih popisa
2001 je izmed 575.000 prebivalcev, ki so bili govorci valižanskega jezika in so živeli v
gospodinjstvu, 258.000 prebivalcev (45 %) živelo v gospodinjstvih, v katerih so bili vsi
lani gospodinjstva govorci. 11 % vseh gospodinjstev v Walesu je bilo leta 2001 takih,
kjer so vsi % vseh govorcev (193.000 prebivalcev) je
-
katerem drugi jezika niso poznali.
aližansko, je bilo le 40 % takih, v katerih so
gospodinjstev jezik pogosteje uporabljajo tudi izven doma. Gospodinjstva z majhnimi
otroki so pomembna z vidika vloge družinskega okolja za prenos znanja jezika. Leta
2001 je bilo 8 % gospodinjstev, v katerih sta oba odrasla govorila valižansko. Po
podatkih Raziskovanja o rabi jezika za obdobje 2004–2006 je bilo izmed gospodinjstev,
ki jih je sestavljal par,
la jezik.
nih podatkih popisa 2001 je 41 % vseh valižanskih otrok med 5. in 15. letom
starosti govorilo valižansko. Podatki popisa 2001 so pokazali tudi na razvoj šolskih
cionalnim
37
je bilo pri starosti 14 let, ob koncu %
je bilo leta 2011 le 16 ) ocenjenih v
valižanskem jeziku.
Slika 6: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 (prirejeno po: Jones 2012).
38
. S tem pridobiva
obdobja šolanja - govorimo o reprodukciji jezika. Izkušnji otroka, ki se valižanskega
. Leta 2001 je 46 %
triletnikov, ki so govorili valižansko, živelo v gospodinjstvih, v katerih so odrasli
govorili jezik. V gospodinjstvih, v katerih sta bila oba starša govorca valižanskega
jezika, je tudi 79 % otrok govorilo valižansko. V gospodinjstvih, kjer je jezik znal
govoriti eden izmed staršev, je jezik govorilo 33 % otrok (Jones 2012).
Stopnje prenosa jezika v družinskem okolju so bile odvisne od oblike gospodinjstva ter
starševske zmožnosti oziroma obvladovanja jezika (družinski jezikovni profil). Leta
2001 je 7 % vseh otrok v starosti od 3–4 leta govorilo valižansko in živelo v
gospodinjstvih, kjer je bila velika verjetnost, da se v družinskem okolju uporablja
manjšinski jezik, ker so bili vsi odrasli govorci jezika. 1.763 otrok v starosti 3–4 leta je
prihajalo iz gospodinjstev, v katerih so vsi odrasli razumeli valižansko, niso pa govorili
jezika. Dodatnih 4.261 otrok je znalo govoriti valižansko in so prihajali iz
gospodinjstev, v katerih je bil en od staršev govorec manjšinskega jezika. V
gospodinjstvih, v katerih sta oba starša govorila valižansko, je 82 % vseh otrok v
starosti 3–4 leta prav tako govorilo jezik. V primeru enostarševskega gospodinjstva je
bil ta delež 55-odstotni, stopnja prenosa jezika v gospodinjstvih, v katerih je en starš
govoril valižansko pa je bila 40-odstotna. V primerih gospodinjstev, v katerih je moški
govoril valižansko ter v primerih nižjega socialno-ekonomskega
statusa gospodinjstva ali , so bile stopnje prenosa jezika
nižje (Jones 2012).
Primerjava popisnih podatkov iz leta 2001 za Wales in Škotsko je pokazala, da je bila
stopnja prenosa valižanskega in škotskega keltskega jezika višja v primerih
gospodinjstev dveh odraslih govorcev. Stopnja prenosa valižanskega jezika je bila v letu
2001 višja od stopnje medgeneracijskega prenosa škotskega keltskega jezika.
Vpliv na stopnjo medgeneracijskega prenosa jezika ima med drugim razširjenost
ponudbe izobraževanja valižanskega jezika. Na ta
govorci
manjšinskega jezika, kar pa ne pomeni, da se zaradi tega lahko v kratkem obdobju
spremeni tudi jezikovna praksa rabe jezika v družinskem okolju. Pri interpretaciji
podatkov o stopnji prenosa jezika je potrebno dodati, da je najbolj realen podatek o
39
stopnji prenosa jezika podatek o deležu govorcev valižanskega jezika v starosti treh let,
saj na stopnjo prenosa jezika v višji starosti verjetno že vpliva izobraževalni sistem;
2012).
Demografske, dr
oslabitev tradicionalnih jezikovnih domen. Popisni podatki iz leta 2001
v (8 %) ali iz gospodinjstev, kjer vsaj en izmed
staršev govori valižansko (14 %), padlo za 2 %. Pozitivni trend je bilo 16-odstotno
gospodinjstvih, kjer starši niso bili
govorci jezika, kar je posledica izobraževalnega sistema.
precejšen delež študentske
populacije iz Walesa izseli, mnogi se ne vrnejo nazaj, zato se delež govorcev
dokler delež otrok, ki
so govorci valižanskega jezika, ni višji od deleža govorcev v vsej populaciji. Po
strokovnih ocenah se je okoli tretjina prebivalcev Walesa, ki so leta 1991 pri svojih
petnajstih letih starosti govorili valižansko, do svojega 25. leta izselila (do leta 2001).
predno bi se delež govorcev v vsej populaciji lahko ustalil okoli 20 %. Strateški cilj
govorijo valižansko, na 25 % do leta 2015 (Jones 2012).
Po mnenju staršev je leta 2001 okoli 5.000 triletnih otrok govorilo valižansko, 30 % od
teh je živelo v gospodinjstvih, kjer je vsaj en izmed staršev govoril jezik. 2.300 triletnih
otrok je živelo v gospodinjstvih, kjer sta oba starša govorila jezik (7 % vseh otrok v
bilo
6.635 otrok ocenjenih v valižanskem prvem jeziku, to je 19 % vseh otrok v tej starosti.
Na osnovi teh podatkov je bilo ocenjeno, da za dve tretjini teh otrok valižanski jezik ni
bil glavni jezik, ki se je uporabljal v gospodinjstvu.
d 65 let,
od teh jih je 20
Walesu živelo 729.000 ljudi, starejših od 65 let, to je 23 % vsega prebivalstva. Po
oziroma okoli 114.000 ljudi govorilo
40
valižansko.
bilo opaziti nizke deleže govorcev (in znižanje deleža v primerjavi s prejšnjim popisom)
govornih okoljih.
Manjšina (41 %) vseh tradicionalnih
govornih okrajih (Anglesey, Gwynedd, Ceredigion in Camarthenshire). Izmed otrok v
starosti 3–4 leta jih je v teh štirih okrajih živelo 41 %, prav tako tudi 24 % vseh otrok v
starostni skupini10–14 let. V obdobju 2004–2006
govorcev valižanskega jezika. Iz podatkov šolskega popisa iz leta 2011 je bilo
šolskem letu 2000/2001 6 ilo valižansko in jezik
uporabljalo tudi doma.
V 2001 je bilo izmed vseh gospodinjstev v Walesu 354.000 (29
gospodinjstev. Po projekcijah za leto 2023 naj bi se število in delež teh gospodinjstev
o (543.000 oziroma 36 %). Ta gospodinjstva so pomembna z vidika priložnosti
za rabo jezika. Raba jezika gospodinjstva je v teh primerih le pasivna
morejo komunicirat omejena je na sredstva osve
in na spletno rabo jezika.
Izobraževanje v valižanskem jeziku zaradi staršev, ki v
primerov niso govorci manjšinskega jezika . Starši doma med seboj in z otroci
najpogosteje komunicirajo v angleškem jeziku
jezika v šoli, njihov glavni jezik vsakodnevne rabe
nizkim deležem govorcev valižanskega jezika in brez družine, ki govori valižansko,
imajo ti otroci zelo malo priložnosti za rabo jezika izven šolskega okolja.
Po podatkih Raziskovanj jezikovne rabe je bil delež tistih, ki so valižanski jezik
uporabljali vsak dan, najnižji v starostni skupini od 16–29 let. Pomembna dejavnika, ki
vplivata na vsakodnevno rabo jezika, sta govorna zmožnost in delež govorcev v
lokalnem okolju ter
valižanskega jezika, trendi niso spodbudni. Delež otrok, ki
prihajajo iz gospodinjstev, v katerih je jezik komunikacije valižanski, je nizek.
41
Delež staršev, ki so govorci jezika, prav tako pada. V prihodnosti se dodatno p
pri katerih na
zunanje okolje.
Po strokovnih ocenah je v Walesu danes okrog h govorcev valižanskega
jezika iz val , ki doma v enaki meri uporabljajo
valižanski in angleški jezik; nadaljnjih 31.000 govorcev enakovredno uporablja oba
jezika, prihajajo pa iz gospodinjstev, v katerih niso v govorci jezika. V 94.000
gosp o angleški in
valižanski jezik.
Primerjava podatkov o številu rojstev in smrti med letoma 2001 in 2011 je pokazala, da
je bilo v Walesu v tem obdobju 332.700 rojstev in 320.900 smrti, zar
11.900, to je za 8 %. Prebivalstvo Walesa se je v tem
selitvenih tokov, predvsem zaradi mednarodnih in
notranjih priseljencev iz drugih regij Združenega kraljestva. Med letoma 2005 in 2008
se je delež mednarodnih selitev je bila posledica pridružitve
desetih novih držav EU; po letu 2008 se je število mednarodnih priseljencev
zmanjševati. V obdobju med letoma 2001 in 2011 je bil za vsako leto neto
priliv priseljencev iz drugih regij priseljencev
Po podatkih popisa je bilo leta 2011 v Walesu 1,3 milijonov gospodinjstev, oziroma 7
,1 milijonov gospodinjstev). Izmed vseh
gospodinjstev so 63 % (817.000 gospodinjstev) predstavljala družinska gospodinjstva,
31 % gospodinjstev .
42
Slika 7: Primerjava deleža govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 in 2011
(prirejeno po: Jones 2013).
Popis prebivalstva leta 2011 vprašanje o nacionalni identiteti
prebivalstva. 96 %, oziroma 2,9 milijonov prebivalcev Walesa, se je opredelilo za vsaj
eno izmed nacionalnih identitet: valižansko, angleško, škotsko, severnoirsko ali
britansko. Od 66 % prebivalcev Walesa (2 milijona), ki so se opredelili za Valižane, se
je 218.000 prebivalcev hkrati opredelilo tudi za Britance. 636.000 prebivalcev Walesa
(21 %) je bilo leta 2011 rojenih v Angliji. Delež teh, ki so se opredelili le za Valižane, je
etjina prebivalstva Walesa (34 %) se je opredelila za
narodnost, druga (Jones 2012).
tudi vprašanje o tem, kateri jezik je glavni jezik
rabe
97 % vseh gospodinjstev, ali 1,3 milijonov prebivalcev, je kot glavni jezik uporabljalo
valižanski ali angleški jezik. V nadaljnjem 1 % gospodinjstev (18.000 prebivalcev) je
vsaj en od odraslih kot glavni jezik govoril valižanski ali angleški jezik.
43
Leta 2011 je 19 % prebivalcev Walesa, to je 562.000 prebivalcev, starejših od treh let,
govorilo valižanski jezik. 30 % od teh govorcev (169.000 prebivalcev) je bilo starih 3–
15 let. V primerjavi z letom 2001 se je delež govorcev valižanskega jezika zmanjšal za
V popisu leta 2011 73 % (2 % manj kot
leta 2001) prebivalcev Walesa, ki so bili starejši od treh let, ni govorilo valižansko (2,2
so zmožni govoriti, brati
in pisati v v , na 15 % v letu
2011 (431.000 prebivalcev). Po popisnih podatkih iz leta 2011 se je nadaljeval trend
jih
se je število otrok, vpisanih v šole s poukom v valižanskem jeziku (Jones 2012).
a
valižanskega jezika, okoli 40 % jezikovne skupnosti pa danes živi v pretežno urbanih
mestnih okoljih. Na delovnem mestu 82 % govorcev jezik uporablja. Nizka stopnja
prenosa jezika v družinskem okolju postavlja veliko breme izobraževalnemu sistemu in
oblikovanju ustreznih vs je jezika.
Slika 8: Delež govorcev valižanskega jezika po starosti, Wales, 1991–2011 (prirejeno
po: Jones 2013).
44
Slika 9: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 2011 (prirejeno po: Welsh: The
Welsh language in education in the UK 2004).
45
Od leta 1971, ko se je oblikovalo »gibanje za malo šolo v valižanskem jeziku« Mudiad
Ysgolion Meithrin – v letu 2011 pa se je preimenovalo v »gibanje za vrtce« (Mudiad
Meithrin) – ati
67 skupin za otroke stare 3–5 let, njihov primarni namen pa je bilo izobraževanje otrok
v valižanskem jeziku. Število skupin se je do leta 1996 na 632. V zadnjih 30
do 40 letih se je delež otrok, mlajših od 5 let, ki ne glede
na to, da se šoloobvezna starost ni spremenila. Šolski otroci v starosti 3–4 leta so
januarja 2010 predstavljali 85 % celotne populacije otrok (v šolskem letu 1990/1991 so
predstavljali 69 % celotne populacije). Leta 1992 je 10.246 otrok obiskovalo predšolske
skupine, v šolskem letu 2008/2009 pa 12.031. V istem šolskem letu je 87 % od teh otrok
vstopilo v osnovno šolo s poukom v valižanskem jeziku.
valižansko šolsko skupino;
število je bilo podobno strokovni oceni števila otrok, ki zapustijo igralne predšolske
Najmlajši otroci (stari 3– v
pre 1.
razreda osnovne šole. Otroci, ki se šolajo v valižanskem jeziku, so ob koncu 2. razreda
ja osnovne šole) v ocenjeni v
valižanskem jeziku; ob koncu 6. razreda ( osnovne
šole) so ponovno ocenje
v tem obdobju visoka. Ob koncu druge osnovne šole je bilo leta
2011/2012 v valižanskem jeziku ocenjenih 19,6 % otrok, v primerjavi z 20,3 % ob
(Jones 2012).
že zaznati višji delež otrok,
vendar podatki tega niso pokazali. V šolskem
letu 2011/2012 je bilo med otroki, starimi pet , ki so doma govorili valižansko
in ki so opravili šest razredov osnovne šole, le 8 %
jezika ter 5 % govorcev valižanskega jezika med otroki, ki doma jezika niso uporabljali.
Popisni podatki iz leta 2001 so pokazali, da je 39 % vseh otrok v starosti 6–11 let
govorilo valižansko, ta delež pa je do leta 2011 padel na 38 %.
Po Jonesu (2012) je bila posledica zakona o reformi izobraževanja v letu 1988, ta je
nskem jeziku), da se
46
valižanskem jeziku) do šolskega leta 2010/2011 delež razredov s poukom v
valižanskem jeziku (21 % vseh razredov v šolskem letu 2010/2011); delež
razredov s poukom v val .
Glede na kategorije valižanskih šol se je delež šol, v katerih je bil valižanski jezik
j % od vseh osnovnih šol v šolskem letu
1993/1994 na 31 % v šolskem letu 2008/2009. V istem šolskem letu je bilo 30 % šol
definiranih kot »šola s poukom v valižanskem jeziku«. Številne delujejo v podeželskem
podeželskih
tovrstnih šol ustvarja nove priložnos cev (Jones 2012).
Leta 2010 je bilo 6.558 ob koncu drugega obdobja izobraževanja (ob
koncu 6. razreda) ocenjenih v valižanskem jeziku, v naslednjem šolskem letu 2010/2011
pa je 5.897 (1 prvi letnik srednje šole,
(glavnim) valižanskim jezikom pri pouku. Po podatkih posvetovalnega vladnega
dokumenta vlade o izobraževanju v valižanskem jeziku se približno eden od sedmih
ega jezika kot prvi jezik, v srednji šoli
na primerljivi ravni, pa se
drugega jezika.
razred, oziroma prvi letnik srednje šole) in 2006/2007 je
valižanskega jezika kot prvega jezika, ostal sorazmerno stabilen. 16 % vseh e
je v šolskem letu 2006/2007 valižanskega jezika
do šolskega leta 2010/2011 pa je
deleža u kot drugi jezik. Pove
skega jezika kot drugi jezik. V šolskem
letu 2000/2001 se je 85 kot drugi jezik.
jeziku omejene. V šolskem letu 2009/2010 je 4 % vseh dejavnosti potekalo
47
dejavnosti pa v valižanskem jeziku. 255 od vseh 3.555 dejavnosti so
predstavljale delovne aktivnosti institucij nadaljnjega izobraževanja, 190 aktivnosti so
bile valižanskega jezika za odrasle, nekaj je bilo
dejavnosti lokalnih izobraževalnih oblasti.
V študijskem letu 2009/2010 je 8 % študentov prvega letnika študija iz Walesa del
svojega šolanja opravilo v valižanskem jeziku. Po ocenah približno 15 % (okoli 10.500)
študentov iz Walesa
4.905 študentov del svojega izobraževanja opravilo v valižanskem jeziku (tretjina od teh
so bili izredni študenti), nekoliko manj kot v študijskem letu 2008/2009. Za Wales je
na angleške univerze, kar pomeni precejšen prelom
kontinuitete jezikovne rabe za precejšen delež študentov. Mnogi študenti, ki študij
opravijo na univerzah izven Walesa, se domov ali pa se zaradi
neredne rabe manjšinskega valižanskega jezika vrnejo z zmanjšanimi jezikovnimi
.
Po Jones (2012) u za odrasle poteka v šestih jezikovnih
centrih. v valižanskega jezika za odrasle poteka v okviru
zasebnega in prostovoljnega sektorja. Po razpoložljivih podatkih je v šolskem letu
1 po
popisnih podatkih skoraj 1,5 milijona ljudi med 25. in 74. letom starosti ni obvladalo
valižanskega jezika, kar lahko da grobo predstavo o obsegu potencialne ciljne
oziroma pomeni, da se le dober 1 % ciljne skupine vsako
leto
Jezikovne projekcije do leta 2023 (Jones 2012) kažejo, da bi se valižanska jezikovna
skupnost v prihodnosti lahko Migracijski tokovi, demografskega
razmerja manjšinske
jezikovne skupnosti bodo v prihodnosti vplivali na strukturo in s
prebivalstva Walesa
prebivalstva predstavljajo govorci valižanskega jezika ter
em rabe manjšinskega
jezika. Po opaziti, da se v nekaterih lokalnih
delež populacije, zlasti mlajše generacije, ki je zmožna govoriti valižansko. Brez
48
bo strateški evanja
jezikovne skupnosti težko dosegljiv.
V okoli 420 osnovnih šolah v Walesu pouk poteka v valižanskem jeziku. Za dosego
zgoraj navedenega cilja bi bilo po strokovnih ocenah akih šol
na 520 do 525 oziroma usposobiti 800 novih kom
števila šol je za katero koli pomembno rast jezikovnih skupnosti velikega pomena, zato
je nenavadno, da v nacionalni jezikovni strategiji za Wales vloga državnega šolstva pri
spodbujanju števila govorcev jezika ni posebej poudarjena (Jones 2012).
je tudi jezikovni upad na prehodu iz osnovne v srednjo šolo v tradicionalnih govornih
ncev, vpliva pa tudi na
kakovost rezultatov pri formalnih preverjanjih znanja. Vladne pobude bi morale
dejstvo, da v srednjih šolah obiskuje le predmet valižanskega
jezika, ki je edini predmet, ki poteka v valižanskem jeziku. Nacionalna strategija kot
srednjih šolah v valižanskem jeziku, kar je hkrati o mnogih
pobud brez popolne spremembe sistema. Za uspešno uvajanje pobud za izboljšanje
jezikovne reprodukcije v šolah je nujno potrebno zagotoviti tudi zadostno usposabljanje
egija predlaga
3.5
Trženje jezika se nanaša
prednosti znanja jezika. Ideologije manjšinske jezikovne revitalizacije
so se mnogokrat prednostno
oblikovanje tržnih kampanj manjšinskih jezikov na primeru valižanskega jezika, je
potrebno poznati odnos med jezikovno promocijo in gospodarstvom, ki ga lahko
razumemo na osnovi poznavanja jezikovnih strategij pobud ter mere, do katere
nese k razširjeni rabi jezika.
49
Trženje valižanskega jezika je v okviru britanskega gospodarstva zelo zahtevno, saj le-
ta deluje v jezikovno zelo raznolikem okolju in na raznolik n v okolju dominantne
rabe angleškega jezika.
širši spekter rabe. Vse
toletja se je valižanska družba smatrala za industrijsko, izvozno
orientirano, gospodarstvo pa je temeljilo na premogu, železu in jeklu ter predelavi
skrilavca. Valižanski jezik je dominiral v podeželskih predelih oziroma v podeželskem
izrazov in izrazov kmetijskega in industrijskega sektorja. Upad
družbene rabe regionalnega manjšinskega
integracije Walesa in Velike Britanije. Prvi poskusi revitalizacije valižanskega jezika v
50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja so b izobraževanja in
javnega sektorja, šele v zadnjih nekaj desetletjih pa so se jezikovne pobude posvetile
tudi zasebnemu sektorju. Nov revitalizacijski zagon teškega
vanja spodbujanja rabe jezika potekalo tudi preko
razvoja nacionalne radiotelevizije za Wales. BBC Cymru Wales (BBC Cymru Wales
2016) predstavlja nacionalni radiotelevizijski program z okrog 1.200 zaposlenimi,
pripravlja pa vrsto programov za televizijo, radio ter nudi spletne jezikovne storitve v
angleškem in valižanskem jeziku. BBC Cymru Wales, s sedežem v Cardiffu, je bil
ustanovljen leta 1964, upravlja pa dva televizijska (BBC One Wales in BBC Two Wales)
in dva radijska programa.
Pri jezikovnih pobudah
za normalizacijo rabe jezika med mladimi ter
poskusom celostnega z ostalimi
bi zag
za zagotovitev opravljanja storitev v valižanskem jeziku ter zagotovitev nepovratnih
sredstev za promocijo rabe jezika med mladimi.
Za namen razširjanja priložnosti za rabo jezika v javnem sektorju so bili pripravljeni
, preko tržnih pobud se je spodbujalo manjšinsko jezikovno skupnost k
uporabi razpoložljivih možnosti opravljanja jezikovnih storitev, izvajalce javnih
storitev pa m enake
50
obravnave valižanskega in angleškega jezika. rketinških
, kampanje za
pisanja v jeziku ter sporazumom
vzorcev jezikovne
izbire in rabe jezika.
politik v Walesu je v tem, da bi se pri vnemi
lokalnih skupnostih. Promocijska kampanja Cymuned je zato prioritete
nadaljnjega razvoja, to so: ureditev zakonitega statusa valižanskega jezika, oblikovanje
nivoje izobraževanja, oblikovanje ukrepov za utrditev valižanskega jezika v družbeni
medinstitucionalnega sodelovanja, razširitev podatkovnih baz ter spremljanje in
izboljšanje monitoringa jezikovnih vzorcev, oblikovanje inovativnejših razvojnih
družbenih pristopov.
51
4 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE JEZIKA NA ŠKOTSKEM
4.1 Socialno- na Škotskem
Škotski keltski jezik predstavlja avtohton jez kotskem
Višavj . Spada v družino keltskih jezikov, najbolj
soroden pa je irskemu keltskemu jeziku in jeziku manx. V daljni povezavi je tudi z
valižanskim, bretonskim in kornižanskim jezikom.
Škotski keltski jezik so na jugozahodni del Škotske prinesli irski priseljenci v prvih
stoletjih našega štetja. V 11. stoletju se je raba jezika razširila po vsem osrednjem delu
Škotske. V stoletjih, ki so sledila, in so bila zaznamovana z gospodarskimi in
dalje omejila na gorske predele severne
in zahodne Škotske ( Gaidhealtachd-a),1 ujejo tradicionalno
jezika. Ob koncu 14. stoletja se je v vzhodnem in južnem nižinskem
delu Škotskega Nižavja oblikoval izredno negativen odnos do »severnjakov« ali
»Višavcev« kot nazadnjaškega prebivalstva Škotske. Predsodki so se stopnjevali v
obdobju reformacije. V severnem in zahodnem delu Škotske so bili uvedeni številni
represivni ukrepi in strogi nadzor klanskih vodij.
Obdobje od sredine 18. stoletja dalje je zaznamovala kombinacija vojaških represij,
materialna prikrajšanost in r na negativni jezikovni
obrat rabe škotskega keltskega jezika in na prevlado rabe angleškega jezika tudi v
tradicionalnih govornih regionalnega jezika.
skupnosti se je . Zadnje strnjeno tradicionalno
je manjšinske jezikovne skupnosti je ostalo na skrajnem
severozahodnem delu Škotske, znano tudi pod imenom Zunanji Hebridi, za katero so
2006a). Na podlagi Pogodbe o uniji se je Škotska leta 17 .
Danes ima pravni sistem, od leta 1999 tudi
samostojni parlament oziroma škotsko vlado. Neodvisnost prava, šolskega in
1
oziroma na tradicionalna govorna in kulturna okolja škotskega keltskega jezika na Škotskem.
52
zdravstvenega sistema je pripomogla k ohranjanju škotske kulture in identitete
2010).
Identiteto Škotske je izra režima britanske
tanskih tleh. L
med Škotskim Višavjem in Škotskim Nižavjem, škotskim in angleškim, katoliškim in
protestantskim, so dodatno
skozi zgodovino. Zadnja tri stoletja so bila za elemente gospodarskega in kulturnega
razvoja Škotske nazadovalna (McLeod 2001).
Škotski keltski jezik je v zadnjih letih na Škotskem zaradi programov promocije in
izobraževanja, medijev in umetnosti, pridobil vrednost. Od 70-ih let prejšnjega stoletja
dalje se je na Škotskem oblikovalo javno mnenje v korist škotske neodvisnosti, kar je
postopoma vodilo v ustanovitev decentraliziranega škotskega parlamenta leta 1999, kot
prvega tovrstnega vladnega telesa od Unije leta 1707. e
vloga škotskega keltskega jezika spremenila, prav tako pa tudi okolje njegove rabe.
Škotska vlada zagotavlja sredstva za delovanje organizacij, ki spodbujajo rabo
manjšinskega jezika, leta 2005 pa je stopil v veljavo tudi Zakon o škotskem keltskem
jeziku, katerega cilj je pospeševati razvoj,
jezika.
Iz Škotskega Višavja so se od 19. stoletja številni prebivalci izseljevali v nižinska
Škotskega Nižavja tudi danes vplivajo na
manjšinske jezikovne skupnosti. Govorci škotskega keltskega jezika se iz
tradicional priseljujejo v urbana
nove »virtualne manjšinske jezikovne skupnosti«, ki lokacijsko niso strnjene, povezane
pa so preko uporabe masovnih medijev in socialnih omrežij interneta.
4.2 Proces oblikovanja jezikovne zakonodaje na Škotskem
Zakon o Škotski Scotland Act (1998) je prenesel zakonska pooblastila na
novoustanovljen škotski parlament v Edinburgu. Škotska je z njim (po referendumu)
Walesom leta 1707; ker pa je še vedno del Združenega kraljestva, lahko britanski
53
pooblastila z Zakonom o Škotski iz leta 1998 (in Zakonom o Škotski iz leta 2012). Ta
, izobraževanje, lokalna samouprava, socialno delo, stanovanjske
zadeve, turizem in gospodarski razvoj, nekateri vidiki prometa, pravosodje, svoboda in
gasilci, številni okoljski vidiki, kmetijstvo in ribištvo, šport in umetnost ter izvajanje
pooblastili.
Z Zakonom o Škotski Scotland Act iz leta 2012 so se prenesena pooblastila razširila
onske akte lahko sprejmejo škotski
min parlamenta Združenega kraljestva
ali zakonov škotskega parlamenta.
Zakon o škotskem keltskem jeziku (2005) navaja, da je »škotski keltski jezik uradni
jezik Škotske, ki naj bo deležen enakega spoštovanja kot angleški jezik«, in predstavlja
najbolj vidno uradno izjavo o nacionalnem statusu škotskega keltskega jezika.
Zakonodaja, ki je sad desetletnih naporov, predstavlja zgodovinski korak pri ureditvi
vprašanja i z jezikovno zakonodajo Walesa, katerega Zakon
o valižanskem jeziku iz leta 1993 je predstavljal podlago za oblikovanje škotskega
zakona, šibka. Izraz »enako spoštovanje« v preambuli v pravnem jeziku nima jasne
definicije in je bil po mnenju nekaterih namensko tako izbran. Prav tako
vsebin jezikovn , zato
zaživeli. Statusno priznanje škotskega keltskega jezika je sledilo ratifikaciji Združenega
kraljestva Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih leta 2001. Zakon je
ustanovil Odbor za škotski keltski jezik, ki je odgovoren za pripravo nacionalnih
jezikovnih ov in smernic izobraževanja v škotskem keltskem jeziku. Zakon ne
jezikovnih obveznosti javnih organizacij
e rabe škotskega keltskega jezika v izobraževanju in v sodnem sistemu.
Nanaša se na škotske, ne pa tudi na britanske javne organizacije, kar je njegova slabost
(McLeod 2006a).
Zakon o škotskem keltskem jeziku je stopil v veljavo leta 2006, predstavlja pa
po mednarodnih standardih šibek pravni dokument. V
54
položaja jezika, v katerem je zakonski
dokument nastajal (Williams 2005). Njegova dodana vrednost je uvedba sistema
priprave o javno institucijo, ki ga pripravi, obvezuje k
izboljšanju . V primerjavi z drugimi
podobnimi zakoni, npr. valižanskim, se v smislu vpeljave mehanizmov za dosego
(2007–2012) izpostavlja osem prioritetnih
jezika ter škotskega
keltskega jezika na Škotskem je oblikovati stabilno regionalno okolje trajnostne rabe
manjšinskega jezika, doseganje strateškega cilja razširitve manjšinske jezikovne
število govorcev ter oblikovanje
za rabo jezika. bo potrebno zagotoviti napredek na
: medgeneracijskega prenosa jezika v družinskem okolju;
deleža škotski
keltski; možnosti v manjšinskem
jeziku ter razširitve razpoložljivih škotskega keltskega jezika za
odrasle. V prihodnosti bi bilo potrebno vrednost jezika ter njegovo vidnost in
prepoznavnost, pa tudi rabo jezika in samozavest jezikovne skupnosti, izboljšati bi bilo
potrebno ponudbo terciarnega izobraževanja v manjšinskem jeziku, prisotnost jezika v
ogla
umetnosti in turizma.
javnih institucij, ki pripravljajo jezikovne
Nazadnje bi bilo potrebno tudi
prevajanj in dosegljivost aktualnih raziskovalnih izsledkov.
Nacionalna strategija za izobraževanje v škotskem keltskem jeziku (2013–2016) je
postavila temelje podpori in razvoju sistema nacionalnega izobraževanja v škotskem
keltskem jeziku ter prispevala k , izmenjavi
dobrih praks in znanstvenih izsledkov ter k raziskavam možnosti mrežnega sodelovanja
za napredek izobraževalnega sistema. V okviru razvoja izobraževanja je bilo na
Škotskem ustanovljenih partnerstev.
55
4.3 Ustanovitev jezikovnih teles in oblikovanje jezikovne politike na Škotskem
Primarne vloge Razvojne agencije za škotski keltski jezik Commun na Gaidhlig (CnaG
Commun na Gadhlig) so bile od ustanovitve leta 1985 svetovanje, spodbujanje in
lobiranje za namen spodbujanja rabe jezika ter evanje javne vidnosti manjšinskega
jezika. Agencija je lahko svetovala vladi in javnim institucijam, n
niso bila ob tudi pri oblikovanju sklada, iz katerega
so se financirale pobude za oglaševanje v škotskem keltskem jeziku in pobude
nacionalnega škotskega keltskega radia, brez zakona o škotskem keltskem jeziku pa
za oblikovanje
jezikovnih politik Škotske. Njena strukturna omejitev je bila pomanjkanje pristojnosti in
Situacija na Škotskem se je razlikovala od situacije v Walesu, kjer je uveljavljen
Zakon o valižanskem jeziku (1993) javne institucije zavezoval k oblikovanju jezikovnih
moral biti rani Odbora za valižanski
jezik. Med letoma 1995 in 2003 je razvojna agencija organizirala številne javne
strokovne diskusije in oblikovala jezikovne politike za rabo
regionalnega manjšinskega jezika.
Odbor za škotski keltski jezik Bord na Gaidhlig (Bord na Gaidhlig 2016) je jezikovno
telo, ki je bilo ustanovljeno leta 2006 po vzoru valižanskega modela s sprejetjem zakona
o škotskem keltskem jeziku. Odbor za škotski keltski jezik ima pri promociji jezika na
Škotskem , predstavlja pa p , ki lahko
predlaga kateri koli javni ustanovi.
zakona o škotskem keltskem jeziku so njegove glavne pristojnosti svetovanje
ministrom, oblikovanje smernic in priprava nacionalnih jezikovnih ov za Škotsko,
svetovanje izobraževalnim ustanovam pri rabi manjšinskega jezika, priprava smernic za
javnih institucij ter spremljanje
Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike.
, ki jih morajo i
vsebovati, in sicer identiteto, komunikacije, publiciranje ter zaposlenost. Pristojnosti
odbora za zagotavljanje s omejene. Problem pri
predstavljata š manjšinske
škotskega keltskega jezika,
posebej v okoljih, pa tudi nizka stopnja zavesti
56
splošne javnosti o pomenu in vlogi jezikovnih
škotski keltski jezik
jezikovnih storitev je nizka.
Za razliko od valižan škotski keltski jezik
sektorjem. Zaradi sorazmerno majhne jezikovne skupnosti
namenjeni, je intenzivno sodelovanje bolj potrebno in lažje izvedljivo kot v Walesu.
Nove pobude in investicije v politike usposabljanja, pridobitev jezikovnih ter
do glavni poudarki
prve faze izvajanja jezikovn
dodatnih priložnosti novih fin (Williams 2005).
4.4 Analiza zbranih podatkov iz popisov prebivalstva in drugih raziskovanj
so ja škotske keltske jezikovne skupnosti
Hebridi in Clyde. Do leta 2001 se je
h
škotsko keltsko
prebivalcev, višjim od 75 %. Lokalne strnjene manjšinske
na Zahodnem in na severnih obronkih otoka Skye. Omenjeni dejavniki so
iz Višavja v Škotsko
vplivajo na strukturo in geografsko razporeditev manjšinske jezikovne skupnosti.
Leta 1881 je 87 % vseh govorcev škotskega keltskega jezika živelo v Škotskem Višavju
in na otokih zahodne Škotske. Od leta 1891, ko je 5 % ali 211.000 prebivalcev Škotske
govorilo škotski keltski jezik, se je do leta 1971 ta delež znižal na 1,7 % (okrog 88.400
prebivalcev). V letu 1981 se je delež govorcev še nekoliko znižal (na 1,6 % ali 83.000
prebivalcev), leta 1991 pa je delež znašal le še 1,4 % oziroma 66.000 govorcev
škotskega keltskega jezika.
57
Leta 2001 je delež govorcev, ki so živeli v Š
padel na 55 %, do danes pa se je verjetno še znižal, tako da strokovnjaki ocenjujejo, da
okrog polovica vseh govorcev keltskega jezika živi izven tradicionalnih govornih
Avtohtoni govorci se
eljujejo alohtoni govorci. V letu 1990/1991 se je 10 % škotskega
prebivalstva po daljši odsotnosti priselila nazaj na Škotsko, med njimi tudi 9 %
govorcev škotskega keltskega jezika. Delež priseljenega škotskega prebivalstva se je do
% (oziroma na 11 % govorcev škotskega keltskega jezika).
leto Prebivalstvo Škotske Govorci keltskega jezika
1755 1.265.38 289.798 ni podatka
1800 1.608.420 297.823 ni podatka
1881 3.735.573 231.594 ni podatka
1891 4.025.647 43.738 210.677
1901 4.472.103 28.106 202.700
1911 4.760.904 8.400 183.998
1921 4.573.471 9.829 148.950
1931 4.588.909 6.716 129.419
1951 5.096.415 2.178 93.269
1961 5.179.344 974 80.004
1971 5.228.965 477 88.415
19811) 5.035.315 … 82.620
1991 5.083.000 … 65.978
2001 5.062.011 … 58.652
2011 5.295.403 … 57.602
1)
Preglednica 1: Število govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 1755–2011 (vira
podatkov: MacAulay 1992 ter https://cy.wikipedia.org/wiki/Gaeleg_yr_Alban).
58
Slika 10: Delež govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 1891–2001 (prirejeno po:
Withers 1984 in Scotland's Census 2001 Gaelic Report 2005).
V popisu prebivalstva iz leta 2001 je na Škotskem 58.969 prebivalcev, starejših od
treh let, govorilo škotsko keltsko, to je 1,2 % celotne škotske populacije. Leta 1991 je
bilo govorcev 65.978 (ali 1,3 % vseh prebivalcev Škotske). 7.094 prebivalcev je leta
2001 odgovorilo, da so zmožni brati ali pisati škotsko keltsko, govoriti pa ne, dodatnih
27.538 prebivalcev pa je manjšinski jezik razumelo, niso pa znali brati, pisati ali ga
govoriti. Primerjava popisnih podatkov iz let 1991 in 2001 je pokazala, da se je število
govorcev zmanjšalo, upad pa je bil
mlado generacijo manj izrazit
59
izobraževanja. 53 % govorcev manjšinskega jezika je bilo leta 2001 starejših od 45 let
(McLeod 2006a).
Osrednji del jezikovne skupnosti . Leta 2001 je na
otokih 61 % prebivalcev (15.723 od skupno 25.745 vseh prebivalcev) govorilo škotsko
keltsko, v nekaterih podeželskih pa je ta delež presegal 80 %. V tem letu je
okoli 45 % vseh govorcev živelo v Škotskem Nižavju, s pomembnimi koncentracijami v
(okoli 11.000 vseh govorcev) in Edinburga; v Škotskem
Nižavju je bil delež govorcev jezika sicer izredno nizek (nižji od 1 %) (McLeod 2006a).
Leta 2001 je le 2.281 govorcev škotskega keltskega jezika (4 % vseh govorcev) živelo v
tem
jeziku. Le 16.184 govorcev (le 28 %) je živelo v župnijah, v katerih so govorci
manjšinskega jezika predstavljali lokalno . V kolikor so jih lokalnih
skupnosti jezikovne prakse, ki poudarjajo
javnih napisov, tržnih praks in gospodarstva, potem bodo le-te
družbeni impulz za vsakodnevno rabo angleškega jezika v nasprotju z zmanjšano rabo
škotskega keltskega jezika. Nacionalne in lokalne jezikovne politike morajo v svoje
, v kolikor želijo zagotoviti ohranitev vsaj 50 %
možnosti vsakodnevne rabe govorcev škotskega keltskega jezika
jezikovnih skupnostih.
Med letoma 1991 in 2001 je število tistih, ki so govorili, brali ali pisali škotsko keltsko,
padlo za 6 %; izmed teh se je število tistih, ki so govorili, brali in pisali v škotskem
keltskem jeziku za 6 % v tem obdobju. Leta 2001 je 65.700 prebivalcev,
starejših od treh let, govorilo, bralo ali pisalo keltsko (1,3 % vse populacije), kar je 1,4
% manj kot v letu 1991, ko je 69.500 prebivalcev govorilo, bralo ali pisalo v škotskem
keltskem jeziku. Padec števila prebivalcev, ki so govorili, brali ali pisali v manjšinskem
jeziku i,
brali in pisali v keltskem jeziku je v letu 2001 znašalo 31.200, leta 1991 pa 29.450.
26.700 prebivalcev je leta 2001 razumelo škotsko keltsko, niso pa znali govoriti, brati
ali pisati v manjšinskem jeziku. V obdobju 1991–2001 se je število govorcev jezika
starejših od treh let, zmanjšalo za 11 % (iz 66.000 na 58.700 prebivalcev). Med letoma
valcev v starostni skupini od 3–24 let, ki so
60
bili govorci keltskega jezika; to je bilo predvsem
(mesto Aberdeen).
Slika 11
Škotska, 2001 (prirejeno po: Scotland's Census 2001 Gaelic Report 2005).
Jezikovna študija EUROMOSAIC iz leta 1994/1995, ki je spremljala tudi podatke o rabi
škotskega keltskega jezika, h
61
Ena izmed modernejših podob sodobne vrste gospodinjstev je, v primeru škotsko
keltsko ga gospodinjstva, v kateri vsi govorijo škotsko keltsko, nuklearna
. Popisni podatki iz leta 2001 so tudi pokazali, da je za
škotskega keltskega jezika in v visoki korelaciji z vrsto gospodinjstev.
Stopnja medgeneracijskega prenosa jezika je zelo nizka, v zadnjih letih se še dodatno
2001 le 769
gospodinjstev (12 % vseh gospodinjstev) takih, v katerih sta bila oba starša govorca
jezika. V tovrstnih gospodinjstvih je bila stopnja prenosa jezika le 54 %. Stopnja
prenosa jezika v gospodinjstvih, v katerih je bil en izmed staršev govorec manjšinskega
jezika, je bila 25 %. Stopnje prenosa jezika s
jezikovne skupnosti, vendar je bila tudi na Zahodnem
stopnja prenosa jezika le 77-odstotna (v gospodinjstvih, v katerih sta bila oba
starša govorca manjšinskega jezika – 45 % gospodinjstev). V enostarševskih
gospodinjstvih (ta so predstavljala 10 % izmed gospodinjstev z enim odraslim
govorcem keltskega jezika) je bila stopnja prenosa jezika v letu 2001 51-odstotna.
Leta 2001 je bilo v vseh gospodinjstvih, v katerih so vsi odrasli govorili keltsko, izmed
vseh otrok na Škotskem le 49 %, govorcev manjšinskega jezika. Izmed 13.851
gospodinjstev, v katerih so bili odrasli govorci jezika, je bilo le 20 % takih, v katerih so
bili odrasli in otroci govorci. Na osnovi ugotoviti, da je
le en izmed petih govorcev škotskega keltskega jezika živel v gospodinjstvu, v katerem
govorci tega jezika. Padanje stopenj prenosa jezika na Škotskem kaže na
porušeno zaupanje prebivalcev v vrednost rabe manjšinskega jezika ter na splošno
pomanjkanje jezikovne infrastrukture in priložnosti za rabo jezika. Potencialna
priložnost ob tej per oblikovanja »mini
Gaidhealthchd « znotraj gospodinjstev, vendar bi bilo za njihovo oblikovanje in
ohranitev potrebno ustanoviti tudi povezovalno jezikovno telo
razvoj in obenem spremljalo dinamiko rabe manjšinskega jezika mikro okolij. Na
Škotskem bi bilo potrebno pripravo celovitih inovativnih pobud
in promocijskih aktivnosti za motivacijo staršev in spodbujanje medgeneracijskega
prenosa jezika svojim otrokom ter rabo jezika v družinskem okolju. Na osnovi popisnih
podatkov so na Škotskem poskušali oblikovati nacionalno organizacijo za promocijo
rabe škotskega keltskega jezika v družinskem okolju, podobno kot so to storili v Walesu
62
Yr Undeb Genedlaethol (UCAC Undeb Cenedlaethol Athrawon Cymru 2015), vendar v
praksi ni zaživela.
Stopnja medgeneracijskega prenosa jezika na Škotskem je zelo nizka. Po popisnih
podatkih iz leta 2001 je le 70 % otrok v starosti 3–15 let, ki so živeli v gospodinjstvih s
staršema, ki sta bila govorca jezika, bilo zmožnih govoriti škotski keltski jezik. Ta delež
je znašal 36 % v enostarševskih gospodinjstvih, kjer je starš govoril škotsko keltsko, ter
22 % v gospodinjstvih, kjer je bil en od staršev govorec škotskega keltskega jezika.
Popis 2001 je tudi pokazal, da je le 27 % otrok v starostni skupini 3–4 leta v Zahodnem
škotsko keltsko, kar nakazuje izredno nizko stopnjo prenosa jezika
doma v tradicionalnih govornih okoljih (McLeod 2006a).
Govorci škotskega keltskega jezika
govorcev na Škotskem dominantna v angleškem
jeziku. Govorci manjšinskega , po ocenah
predstavljajo med 5 % in 10 % celotne manjšinske jezikovne skupnosti; nizek delež tega
enost rabe škotskega
keltskega jezika iz škotskega izobraževalnega sistema (McLeod 2006a).
Stopnje pismenosti v škotskem keltskem jeziku so bile v popisnih podatkih prav tako
relativno nizke. Leta 2001 je bilo 67 % govorcev škotskega keltskega jezika zmožnih
, so
stopnje pismenosti višje. Škotski keltski jezik danes na Škotskem predstavlja skoraj
skrit družbeni jezik, jezika med govor
omejena.
Po podatkih popisa 2001 je okoli 7 % škotskih govorcev keltskega jezika živelo v
Edinburgu, 6.031 prebivalcev mesta je po podatkih raziskovanja urbanih jezikovnih
skupnosti imelo znanje vsaj k % mestnega prebivalstva),
izmed teh jih je 3.085 prebivalcev jezik tudi govorilo (McLeod 2005).
Govorci so po mestu zelo razpršeni in ne živijo kot strnjena skupnost. 22 % škotskih
keltskih govorcev Edinburga je bilo rojenih izven Škotske. Stopnja prenosa jezika v
ovanja zelo
malo govorcev
(konsistentno) uporabljajo jezik pa so zgolj izjema (McLeod 2005). 63 % vprašanih v
63
glavnem govorci jezika)
govorilo škotski keltski jezik, 26 % se jih je opredelilo za zmerne govorce. Le 4 %
vprašanih je odgovorilo, da jezik razumejo, govorijo pa ga ne. Izmed govorcev jih je
bilo 73 %, katerih škotski keltski jezik je bil prvi jezik uporabe, 27 % pa se jih je jezik
, kot drugi jezik. Po teh podatkih lahko sklepamo, da se je populacija
urbanih govorcev jezika v glavnem v mesto priselila. 38 % govorcev manjšinskega
jezika v Edinburgu je prihajalo iz gospodinjstev, v katerih vsi škotsko
keltsko, skoraj tri petine od teh pa živi samih. 84 % vprašanih je povedalo, da njihovi
partnerji jezika ne obvladajo, 43 % gospodinjstev, v katerih oba partnerja govorita
škotsko keltsko, pa je manjšinski jezik uporabljalo kot jezik medsebojne komunikacije.
Stopnja prenosa jezika je bila,
jezika, višja v gospodinjstvih, v katerih so se škotsko keltsko kot drugi
jezik. 50 % teh govorcev je povedalo, da tudi njihovi otroci govorijo škotsko keltsko, le
14 % pa je bilo takih otrok
jezika (McLeod 2005). Zelo malo ljudi v Edinburgu uporablja škotski keltski jezik
vsakodnevno (17 % jih je odgovorilo, da jezik uporabljajo vsakodnevno ob uporabi
interneta).
Po McLeodu (2005) pomembno vprašanje rabe škotskega keltskega jezika v urbanem
okolju predstavlja vprašanje pogostosti rabe jezika. Škotski keltski jezik se pogosteje
škotski keltski radio
posluša pogosteje kot angleškega. 24 % govorcev uporablja jezik v delovnem okolju
pogosteje kot angleškega, 21 % pri pogovorih na telefonu, 17 % pa pri komunikaciji s
sorodniki in prijatelji. Le 2 % govorcev jezik
govorcev se udeležuje škotskih keltskih dogodkov in prireditev, vendar le enkrat ali
dvakrat letno. Vzorci jezikovnih praks se med govorci, ki
, po
da škotski keltski jezik predstavlja skriti jezik Edinburga, pomembno pa ostaja
vprašanje frekvence rabe jezika v urbanem okolju ter vprašanje škotskih keltskih
socialnih omrežij.
Nekatere izmed
izobraževanju v škotskem keltskem jeziku. 78 % vprašanih, ki so za svoje otroke izbrali
izobraževanje v manjšinskem jeziku, sami niso bili govorci jezika, medtem ko 86 %
64
znovrstni, eden izmed dejavnikov
izbire je bil dvom staršev v kakovost keltskih šol oziroma dvom v lastno zmožnost
spremljanja Vzorec jezikovnih
praks predstavlja velik izziv za ohranitev in razvoj rabe škotskega keltskega jezika v
Edinburgu in drugod na Škotskem.
Med govorci škotskega keltskega jezika stopnja lojalnosti jeziku ni bila visoka, jezik na
Škotskem ni predstavljal glavnega elementa regionalne identitete. Vprašani so imeli
pozitiven odnos do jezika, mnenja o tem, ali je škotski keltski jezik zastarel, pa so bila
bolj deljena. Izrazili so velik pomen škotskega keltskega jezika, ki je nacionalni jezik
Škotske, vendar
sploh,
Število govorcev škotskega keltskega jezika je od
Gaidhealtachd-a je postala
popolnoma
Podatki popisa prebivalstva iz leta 2011
prebivalcev starejših od treh let, predstavljalo le 1,1 % vsega škotskega prebivalstva.
32.191 prebivalcev je jezik govorilo, bralo in pisalo; 18.966 je jezik govorilo, niso pa
znali brati in pisati v manjšinskem jeziku; 6.218 prebivalcev je bilo jezik zmožno
govoriti in brati, ne pa tudi pisati; 1.678 prebivalcev Škotske je pridobilo druge
prebivalcev je jezik razumelo, niso pa bili zmožni
govoriti, brati in pisati (McLeod 2006a).
in 2011 je število govorcev upadlo za 2 %, med letoma 1991 in 2001 za 11 %, v
obdobju 1981–1991 pa kar za 17 %. Delež mlajših govorcev škotskega keltskega jezika
(v starosti 3–19 let) se je med letoma 1991 in 2001 posledica
sprememb v izobraževanju. V ostalih starostnih skupinah se je delež govorcev
skupnosti predstavljajo starejši govorci, leta 2011 so 52 % jezikovne skupnosti
predstavljali govorci, stari od 50 let naprej (McLeod 2006a).
65
Leta 2011 je 52 %
govorilo škotsko keltsko, v nekaterih podeželskih
Tiree in Skye je bila opazna koncentracija manjšinske jezikovne skupnosti (Na Skye-u
je živelo 29 %, na otoku Tiree-u pa 38 % vseh govorcev jezika). Leta 2011 je 48 %
celotne manjšinske jezikovne skupnosti živelo v Škotskem Nižavju (v širšem urbanem
nižinsk je delež govorcev
manjšinskega jezika znotraj celotne populacije prebivalstva izredno nizek, manjši od 1
%. Razpršena narava rabe manjšinskega jezika za nadaljnji razvoj keltskega jezika in
politik predstavlja velik izziv.
Stopnja medgeneracijskega prenosa jezika je na Škotskem zelo nizka. V letu 2001 je le
70 % otrok v starosti 3–15 let živelo z dvema staršema, ki sta govorila škotsko keltsko.
Popisni podatki za leto 2011 pa so pokazali, da je le 30 % otrok v starosti 3–4 leta na
keltsko. Tudi stopnja pismenosti je relativno nizka. Leta
2011 je bilo le 67 % govorcev zmožnih tudi brati in le 56 % pisati v škotskem keltskem
jeziku e bila stopnja pismenosti
višja (McLeod 2006b).
Popis vseboval vprašanje o rabi jezika. Vprašani so odgovarjali o tem,
kateri jezik in kako pogosto ga uporabljajo doma (angleški ali škotski keltski jezik).
24.974 prebivalcev je odgovorilo, da doma uporabljajo keltski jezik, kar je predstavljalo
okrog 43 % vseh govorcev manjšinskega jezika. Interpretacija teh podatkov je lahko
Podatki so pokazali velike razlike med pos % govorcev
škotskega keltskega jezika jezika
o delež variiral med 10 % in 40 %.
66
Slika 12: Število govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 2011 (prirejeno po:
Bord na Gaidhlig 2015).
Splošna družbena (javna) raba škotskega keltskega jezika
Raziskava pomemben in stalen upad stopnje splošne
javne rabe jezika od 70-ih let prejšnjega stoletja dalje
67
uporabljajo angleški jezik tudi v situacijah in kontekstih, kjer bi lahko uporabljali
regionalni manjšinski jezik. Položaj škotskega keltskega jezika je resno oslabljen, obseg
upada rabe jezika pa je stalen, kljub revitalizacijskim pobudam zadnjih let (McLeod
2006b).
Škotska raziskava o družbenih odnosih iz leta 2012 je pokazala, da 76 % celotnega
škotskega prebivalstva meni, da je škotski keltski jezik za škotsko kulturo zmerno
pomemben. Javna podpora jeziku je šibka in nejasna in ne vodi v proaktivne dejavnosti
za jezikovno revitalizacijo.
Podatki o izobraževanju za leto 2001 so pokazali, da je le 27 % otrok, ki so obiskovali
predšolske skupine s poukom v škotskem keltskem jeziku, nadaljevalo šolanje v škotsko
keltsko , le 10 % od teh pa kasneje srednjo šolo s poukom v temu
jeziku. Popisni podatki iz leta 2001 so tudi pokazali, da se je število govorcev škotskega
keltskega jezika
561 govorcev v osnovni šoli, 724 v prvih štirih razredih srednje
šole, 577 v starosti 16– govorcev na leto v starostni
skupini 20– eno zadnjih trdnjav jezikovne
škotskem keltskem jeziku.
Za uspešen proces jezikovne revitalizacije in jezikovnega obrata bo na Škotskem v
jezikovnih politik, saj izobraževalna
Jezikovno ozadje škotskih šol se
prihaja iz gospodinjstev, v katerih se škotski keltski jezik ne uporablja. Delež škotskih
otrok, ki obiskujejo osnovne šole s poukom v škotskem keltskem jeziku ostaja zelo
nizek; manj kot 1 % vseh škotskih osnovnošolskih otrok se izobražuje v keltskem
jeziku. Le 14 izmed 32 izobraževalnih organov je leta 2005 nudilo tovrstno
izobraževanje v katerikoli izmed lokalnih šol, prav tako ni zakonske podlage, ki bi
izobraževalne ustanove obvezovala k zagotavljanju
Za trend predstavlja zaustavljanje širjenja izobraževanja v škotskem keltskem
jeziku v zadnjih letih. Od leta 1997 se je odprlo le nekaj novih osnovnih šol, v obdobju
med šolskima letoma 1997/1998 in 2005/2006 pa se je delež kujejo šole
s poukom v škotskem keltskem jeziku %, v primerjavi z 31-odstotnim
68
pove 1989 in 1997/1998. Eden poglavitnih razlogov
izobraževanja v manjšinskem jeziku (McLeod 2006b).
škotskega manjšinskega izobraževanja je med drugim zanašanje na
posamezne šolske enote s poukom v keltskem jeziku znotraj angleških šol, in ne na
samostojne škotske keltske šole, kot na m
manjšinskega
jezika veliko bolj omejeno, morda celo ogroženo (McLeod 2006b).
Pouk v škotskem keltskem jeziku je redkejši v sistemu srednješolskega izobraževanja.
V šolskem letu 2005/2006 je bilo le 315 srednješolcev deležnih vsaj dela pouka v
škotskem keltskem jeziku
onalnem Gaidhealtachd okolju) je izvajalo pouk v
manjšinskem jeziku. Izobraževanje v manjšinskem jeziku je bilo
letnikih srednjih šol (76 % srednješolcev, ki so obiskovali pouk v škotskem keltskem
jeziku, je hodilo v prva dva letnika srednje šole po podatkih za šolsko leto 2005/2006).
govorce škotskega keltskega jezika za tiste, ki so se
jezika . Prva samostojna srednja šola s poukom v škotskem keltskem
jeziku
jeziku. Do danes so se na Škotskem odprle štiri samostojne šole s poukom v škotskem
keltskem jeziku. Izobraževalni politiki na nacionalni ravni primanjkuje koordinacije, saj
Na srednješolski ravni je, podobno kot v Walesu, tudi na Škotskem šolanje s poukom v
škotskem keltskem jeziku redkejše. V šolskem letu 2012/2013 je 1.181 srednješolcev
prejelo del šolanja v škotskem keltskem jeziku (
ralo škotski keltski jezik kot
izbirni predmet h škotskega keltskega
jezika v nobeni obliki. V osnovnih šolah je v šolskem letu 2014/2015 okoli 7.800 otrok
prejelo uvajalne jezikovne ure, v okviru programa za keltski jezik v osnovnih šolah
(McLeod 2006b). V okviru srednješolskega izobraževanja se le nekateri predmeti
v škotskem keltskem jeziku, prva srednja šola s celotnim poukom v škotskem
69
keltskem jeziku pa se je odprla leta 2006 v Glasgowu. V letu 2013/2014 je bilo v to šolo
Vloga staršev pri izobraževanju otrok je mednarodno priznana. Starši lahko otroke v
za usvajanje jezika izven
formalnega šolskega okolja,
šole ši, ki pripadajo manjšinski jezikovni
skupnosti, pri tem velikokrat Tisti, ki zmorejo uporabljati
manjšinski jezik pri podpori svojih šolskih otrok, zanje predstavljajo pomemben
jezikovni model in krepijo njihovo jezikovno zmožnost (Bord na Gaidhlig Annual
Report 2012/2013).
škotskem keltskem jeziku, prihaja iz družin,
kjer noben od staršev ne govori škotsko keltsko
šole s poukom v manjšinskem jeziku ali preme
lastno zmožnost podpore svojim otrokom, zato se
pojavlja velika potreba po m, po okrepitvi starševske
samozavesti, po konkretnih orodij za
Bord na Gaidhlig Annual Report 2012/2013).
Trenutno na Škotskem obstajajo štiri samostojne osnovne šole s poukom v škotskem
keltskem jeziku (v mestih Glasgow, Edinburg in Inverness), v letu 2015 se je odprla
ta osnovna šola v višavskem mestu Fort William. Postavitev samostojnih šol v
Škotskem Višavju
škotskih keltskih govorcev. Prihodnja prioriteta odbora za škotski keltski jezik je
postavitev samostojnih osnovnih šol (McLeod 2006b).
V šolskem letu 2013/2014 je na Škotskem v 59 osnovnih šolah (ali enotah) s poukom v
škotskem keltskem jeziku državne
(zasebne šole ne nudijo pouka v škotskem keltskem jeziku), je bila njihova geografska
lokacija škotskem keltskem jeziku je v
teh šolah zelo nizek. Odbor za škotski keltski jezik je v svojem jezikovnem n
obdobje 2007–2012 postavil strateške cilje za podvojitev števila otrok, vpisanih v 1.
razred osnovne šole iz 400 na 800 na leto v tem obdobju. Pomen izobraževanja v
škotskem keltskem jeziku je velik. Pozitivno je dejstvo, da je preko sprememb v
izobraževalnem sistemu veliko mladih izpostavljenih stiku z manjšinskim jezikom,
70
potencialne nove mlade govorce in odrasle
govorce, ki imajo v procesu jezikovne revitalizacije na Škotskem vse pomembnejšo
vlogo.
Pouk v manjšinskem jeziku je danes na voljo v 60-ih osnovnih šolah po vsej Škotski.
2013/2014. 37 srednjih šol po vsej Škotski nudi predmet škotski keltski jezik, 14 izmed
katere druge predmete v škotskem keltskem jeziku. Keltske
šole so bile ustanovljene v letih 1999, 2007, 2013 in 2015. Do
obdobja 2012–2017 naj bi se dodatno odprli še dve samostojni keltski šoli. Izmed 50 šol
škotskem keltskem
% kurikula v škotskemu keltskemu jeziku
oblikovanih keltskih enotah angleških šol ali pa v samostojnih
škotskih keltskih šolah.
71
Slika 13: Razporeditev osnovnih šol ali šolskih enot s poukom v škotskem keltskem
jeziku, Škotska, šolsko leto 2014/2015 (prirejeno po: Bord na Gaidhlig Education Data
2014/2015).
72
4.5
Slabost je
izobraževanja, zanemarjeni pa sta
reprodukcije, in sicer družinsko okolje ter e oblikovanja jezikovnega
korpusa. V nasprotju z mnogimi manjšinskimi jezikovnimi gibanji na Škotskem nikoli
ni deloval jezikovni inštitut ali kakršnokoli podobno jezikovno telo s pristojnostjo za
jezikovno kodifikacijo škotskega keltskega jezika. Danes na Škotskem zato obstaja
razkorak med sodobnimi jezikovnimi pobudami nizko
stopnjo razvoja korpusa, kar vodi v nefunkcionalnost jezika.
v prihodnje
spremembe jezikovnih praks jezikovne skupnosti. Jezikovna politika bo potrebovala
in komercialnega sektorja ter
posameznike, predvsem pa poživitev in morale lokalnih
skupnosti ter javnih konzultacij, ki bodo vodile v odprt dialog vseh institucij, ki so
pomembne za revitalizacijo manjšinskega jezika.
Izobraževanje v manjšinskem jeziku je za manjšinske skupnosti temeljnega pomena, kar
je bilo poudarjeno tudi v uradnih mednarodnih deklaracijah.
raba manjšinskega jezika še vedno ostaja dominantna v družinskem okolju in v
nekaterih kontekstih družbene rabe, pa je pridobivanje šoli
izjemnega pomena, ker zagotavlja pridobivanje širših jezikovnih kompetenc.
Izobraževanje v manjšinskem jeziku je za najmlajše generacije pomembno, saj v
nasprotnem primeru
a pomena za izravnavo
slabosti položaja manjšinskega jezika in oblikovanje odnosa do manjšinskega jezika.
Uveljavljenost manjšinskega jezika v javni družbeni rabi je spodbuda za intenzivnejšo
rabo doma. V okoljih, kjer je raba manjšinskega okolja deležna p
pa je šolsko okolje edina domena, kjer je zagotovljena vsakodnevna raba jezika. Šole
predstavljajo lokalne centre negovanja in razvoja kulturnih dejavnosti v manjšinskem
jeziku.
73
5 PRIMERJAVA OBLIKOVANJA JEZIKOVNIH POLITIK WALESA IN ŠKOTSKE
5.1
Decentralizacija britanske vlade, ki predstavlja proces strukturnih sprememb, je leta
1998 prinesla tri nove statute (Zakon o Škotski, Zakon o Severni Irski in Zakon o
valižanski vladi) in vpeljala tri nove državne zbore (škotski parlament, državni zbor na
Severnem Irskem in državni zbor v Walesu). Vsak izmed njih je unikaten, med seboj se
razlikujejo po sestavi in velikosti, notranji organizaciji in strukturi, odnosu do lokalnih
oblasti in drugih javnih teles, ter zakonskih pristojnostih. Vsi trije delujejo podrejeno
westminstrskemu parlamentu
no sodelovanje, zato so lahko p javnih
za Škotsko ali
institucionalizacije zahtevna. Slabost decentraliziranega sistema je, da administracije
decentraliziranih
britanska vlada pa
(Williams 2007).
Za regionalna kontekst
manjšinskim jezikom in prebivalci ter med manjšinsko jezikovno skupnostjo in njeno
vlogo znotraj zgodovinskega britanskega družbeno-pravnega okvira. Wales je prepoznal
družbeno-
vladnih jezikovnih politik ter s poglobljeno dv stjo javnih institucij zakonodajno
in institucionalno uredil. Za Škotsko je
škotskega keltskega jezika, ki d
funkcionalne i, zato vprašanja rabe jezika v sodnem
ter v javni upravi ostajajo raznolika in nerešena, notranje in zunanje migracije,
spremenjene so bile manjšinske
jezikovne skupnosti . Demografska teža je imela na vitalnost obeh
manjšinskih skupnosti
dodatno spreminjajo in vse bolj izgubljajo. Govorci obeh keltskih jezikov doživljajo
sorodne str
medgeneracijskega prenosa jezika, razdrobljenost jezikovne skupnosti in omejene
74
izobraževalne možnosti v manjšinskem jeziku. Do sredine 20. stoletja so relativna
izolacija, marginalnost in sorazmerno stabilne stopnje jezikovne reprodukcije v
družinskem okolju ohranjale stabilnost valižanske in škotske keltske jezikovne
skupnosti; gospodarski razvoj, izboljšana prometna infrastruktura ter infrastrukturni
razvoj, urbanizacija in modernizacija skupaj z novimi migracijskimi tokovi, pa so
Zaradi nezmožnosti
družin in družbe pri zagotavljanju zadostne stopnje reprodukcije za preživetje jezika, je
stalo prednostno pobud. Z
decentralizacijo vlad so se pristojnosti in odgovornost za
prenesle iz centralne britanske vlade na civilno družbo in izvoljene predstavnike
regionalnih vlad.
a obl v Združenem kraljestvu je participativna
jezikovne politike, vse bolj uveljavlja posvetovalna demokracija, katere osrednji temelj
pre
ankete, vladne pobude, spletni programi in skupinske analize ter javna posvetovanja;
,
programov javne kulture in javnega financiranja.
Strukturne spremembe je spremljalo oblikovanje
Irski in na
Portugalskem. Obenem se je v nekaterih evropskih državah pojavila tendenca k
federalizaciji regionaliziranih sistemov ter nastanek »države avtonomnih skupnosti« v
Španiji, poleg te tudi oblikovanje programov decentralizacije v Združenem kraljestvu.
reorganizacija je prinesla velike spremembe
javnih storitev lokalnih oblasti, na primer izobraževanja ali javnega zdravstva, obenem
pa nove strukturne ovire za rabo jezikov, ki so se uporabljali
torialna reorganizacija evropskih držav je simultano
vodila v oblikovanje novih medregionalnih interakcij, posebej preko regionalnih meja
(Williams 2005).
razlogi so bili dodatni razlogi za spremembe naselitvenih vzorcev in migracij, zaradi
ranljivejše in postajajo kompleksnejše, saj se morajo
75
prilagajati velikim družbenim spremembam in raznolikim sestavam prebivalstva.
Družbeno-gospodarski tokovi spreminjajo tudi naravo regionalnih okolij Walesa in
Škotske. Spremenjeni in vse bolj intenzivni migracijski tokovi lahko v prihodnosti
vplivajo na okrepitev rabe jezikov širše družbene komunikacije, angleškega jezika ter na
ogroženost rabe manjšinskih ali regionalnih jezikov, v kolikor lokalne oblasti ne bodo
dovolj fleksibilne in dosledne pri zagotavljanju javnih storitev v izbranem manjšinskem
jeziku .
Kataloniji, na
ki vlagajo v oblikovanje manjšinskih jezikovnih politik. V Walesu
in na Škotskem je uzakonitev zakonodajne decentralizacije prinesla ustanovitev
jezikovne politike so se s spremembami vladnega kabineta leta 2011 v Walesu prenesle
iz ministrstva za kulturo na ministrstvo za izobraževanje. Z letom 2012 je bil
ustanovljen Urad jezikovnega komisarja, kar kaže na spre regulativnih
vidikov uradne jezikovne politike.
, da je okrepitev regionalnega
gospodarstva in obrat negativnega trenda upadanja števila prebivalstva pogoj za
jezikovno revitalizacijo, v kolikor pa gospodarski razvojni programi ne
tudi jezikovne komponente, ostaja tveganje za oslabitev rabe manjšinskega jezika, ki je
jezikovne dimenzije v gospodarskih razvojnih programih, le-ti ne bodo mogli vplivati
škotskega keltskega jezika. Pogled odraslih »specializiranih« govorcev je pogostokrat
manjšinskega jezika na njegovo vrednost,
saj njihova m ne izhaja iz splošnega gospodarskega razvoja in
družbenega mnenja, škotskemu keltskemu jeziku so veliko bolj naklonjeni.
Zdi se, da evropski diskurz o »mednarodnih manjšinskih pravicah« na škotske keltske
zadeve na Škotskem ; jezikovna skupnost, kot ena izmed evropskih
manjšinskih jezikovnih skupnosti, se zelo redko identificira z »Evropejci«. V škotskih
keltskih jezikovnih medijih je h
76
jezikovnih naporov manjšinskih jezikovnih skupnosti drugih evropskih držav, evropska
dimenzija se prav tako redko omenja v publikacijah in projektih, ki se financirajo s
strani evropskih institucij; stopnja evropske zavesti je v škotski keltski jezikovni
skupnosti po podatkih raziskovanja EUROMOSAIC-a (1995) (EUROMOSAIC) v
glavnem zelo nizka. Po podatkih raziskovanja se je leta 1995 le 28 % škotske keltske
jezikovne skupnosti opredelilo za »evropsko« identiteto. Primer dobre prakse na
Škotskem predstavlja projekt the Columba Initiative program (Celtic Countries –
Monthly webmagazine for people interested in Celtic nations 2014), ki ga hkrati
financirajo vlade Škotske, Severne Irske in Republike Irske, z namenom graditi
i.
je razvoju jezika
namenjenih zelo malo strokovnih ekspertiz. Keltske organizacij ne
. Za
razliko od smernic Odbora za valižanski jezik na Škotskem niso potrebne posebne
kvalifikacije za oseb eltsko
jezikovno gibanje ta »ideološka nejasnost in zavest« ter pomanjkanje jasnega
poudarka (McLeod 2001).
5.2 Jezikovne pobude za revitalizacijo jezika in družbeni razvoj v Walesu in na
Škotskem
Wales predstavlja primer evropskega regionalnega manjšinskega jezika, ki je utrdil svoj
uradni status. Namenjena mu je bila tudi velika pozornost, kljub temu pa zaradi
demografskih in drugih dejavnikov njegova prihodnost še vedno ostaja negotova.
Vzorci valižanskih jezikovnih praks
ustvarjene v okviru revitalizacijskih pobud, predvsem v okviru institucionalizacije
manjšinskega jezika v sodnem sistemu, izobraževanju, javni administraciji ter v
zasebnem sektorju, športu in medijih. Valižanski in škotski keltski jezik sta bila v
zadnjih nih impulzov za revitalizacijo preko zavestnega
r ustavnih sprememb znotraj Združenega kraljestva.
Revitalizacijske jezikovne politike so bile že prej , z
ecentralizacijo britanske vlade in pojavom novih oblik regionalnega in
lokalnega upravljanja pa so pridobile
77
in jezikovnih izbir Walesa je optimizacija pogojev za
spontano rabo jezika v vseh aspektih družbenega življenja. V prihodnjem obdobju bo za
nadaljnjo revitalizacijo valižanskega jezika in uspešno doseganje strateških ciljev
jezikovnih politik potrebno spodbujanje jezikovn
na mlajše
generacije govorcev, postavlja pa se vprašanje jezikovne lojalnosti mlajše generacije, v
noma uporablja kot drugi jezik
in ne ko 2000b).
sko okolje kot glavni
o velik pritisk. Drugi segment manjšinske jezikovne
skupnosti predstavlja družbena raba jezika, ki je v zahodnem in severnem delu
Fragmentacija in upad domen
rabe jezika je odraz mnogih lokalnih jezikovnih skupnosti. Vprašanje, ki se postavlja je,
jezikovnih virov. Spremembe svetovnega reda in globalizacija gospodarskih podjetij
jezikovnih okolij s posledicami za kulturno reprodukcijo regionalnega okolja in za
ohranitev skupinske identitete.
Centrifugalni procesi evropske integracije so de i. V Walesu se je
koncept teritorialnosti jezika odrazil pri oblikovanju jezikovn , ki
poskušajo oživiti avtohtone jezikovne skupnosti preko okoljskega in gospodarskega
razvoja mikro okolij ter podeželske gospodarske raznolikosti.
Druge, centripetalne procese evropske integracije, predstavljajo procesi
internacionalizacije , razvoj digitalne tehnologije,
interaktivni sistemi, so okrepili pomen velikih evropskih jezikov, npr.
angleškega in francoskega jezika. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja je, ali mali
manjšinski jeziki ob taki »brezmejnosti« lahko pridobijo podobno vrednost kot veliki
jeziki? Ali obstaja razmerje med decentraliziranim lokalizmom in globalizacijo?
78
Na Škotskem se je od 60-ih let prejšnjega stoletja odnos prebivalstva do manjšinskega
jezika precej spremenil, kar je razvidno iz vzpona keltskega aktivizma; nekateri avtorji
obdobje poimenujejo »keltska renesansa«. Sprememba odnosa je povezana s krepitvijo
razumevanja vloge škotskega keltskega jezika kot elementa škotske identitete.
Kombinacija aktivizma in oživljene zavesti lokaln v bolj
naklonjen odnos do manjšinskega jezika ter do oblikovanja revitalizacijskih programov,
ki so koncept »keltske renesanse« še okrepili. v
tradicionalnih in novih, urbanih govornih okoljih Škotske, kjer
»virtualne« jezikovne skupnosti novih govorcev jezika; to so govorci, ki so se
manjšinskega jezik v odrasli dobi. Kljub pobudam in naporom ostaja dejstvo,
da škotska keltska jezikovna skupnost ostaja maloštevilna. Po mnenju nekaterih
škotskih strokovnjakov kljub nekaterim pozitivnim še vedno ostaja
zakoreninjena percepcija o simbolno in kulturno enotnem tradicionalnem
Gaidhealtachd-a. Kljub sodobnim družbenim spremembam javna podpora rabi
škotskega keltskega jezika ostaja šibka. Vidnost škotskega keltskega jezika se v
zadnjem obdobju sicer
pogostost ukvarjanja z vprašanji škotskega keltskega jezika v škotskem parlamentu,
podeljujejo se nagrade za televizijske programe), kar pa ne pomeni, da jezik v
družinskem in družbenem okolju funkcionira kot živi jezik (McLeod 2006b).
Povezava med škotskim keltskim jezikom in nacionalizmom (v konvencionalnem
smislu – podpora oblikovanju škotske države neodvisne od Velike Britanije) je zelo
šibka. Podpora škotski neodvisnosti ni povezana s podporo škotskemu keltskemu
jeziku, zmožnost komunikacije v manjšinskem jeziku pa prav tako ne pomeni nujno tudi
podpore škotski neodvisnosti. Pobude za revitalizacijo keltskega jezika na Škotskem
enj (McLeod 2006b).
Prebivalstvo Nižavja se istoveti s škotskim keltskim jezikom; za
razliko od valižanskega jezika ta ni predstavljal dela keltske identitete, jezik je po
veljal za simbol zaostalosti. Klj
promocijo rabe jezika je fenomen identitete mladih govorcev, ki so v primerjavi s
tradicionalnimi govornimi skupnostmi bolj zavestni lastne keltske identitete. V
je jezik (pa tudi kultura in identiteta) postal ejši simbol
škotske pripadnosti, kar lahko podpre razvoj izobraževanja v manjšinskem jeziku, ne
more pa nujno zagotoviti bolj razširjene rabe jezika.
79
Eno pomembnih strateških vprašanj pri oblikovanju
jezikovnih politik je, al zadostuje prostovoljni dogovor ali je
potrebna zakonska podlaga? V primerih Walesa in Škotske prostovoljni dogovor za
o potrebna
za zagotavljanje možnosti izbire jezikovnih storitev. Pri oblikovanju jezikovnih politik
je potrebna tudi definicija vsebinskega okvira – celostnega ali
. Razmišljanje vladnih služb Walesa in Škotske in njihovih partnerskih
organizacij je bilo , zato inovativne pobude niso vedno zaživele. Po
mnenju valiž ost, da se
jezikovni lokalnih oblasti izkažejo zgolj za simbol, ki v kontaktni jezikovni
situaciji ne zaživi. Po izkušnji Walesa
dejanskem spremljanju izvajanja jezikovnih shem.
Nadalje je potrebno definirati jezikovne pravice, na katere se naj bi nanašalo jezikovno
, individualne ali kolektivne jezikovne pravice, ter naslovnika teh pravic,
individualnega državljana ali institucije, ki naj bodo odgovorne za izvajanje politike
enakih možnosti. Nekateri sociolingvisti so mnenja, da je zagotovitev kolektivnih
jezikovnih pravic na ustavno zahtevna. Osnovne jezikovne sheme se
nanašajo na institucije javnega sektorja ter na izobraževalne institucije. Za njihovo
bi moral biti v dokumentih predviden tudi vpliv jezikovnih pravic
na druge socialno-gospodarske kontekste. Kakšno jezikovno e potrebno:
od zgoraj navzdol (top-down) ali od spodaj navzgor (bottom-up)?
, kako partnerstva med centralnimi
in lokalnimi javnimi organizacijami, vitalnimi družbenimi pobudami, prostovoljnim
sektorjem in podjetništvom izražajo družbeni odnos do jezika. Na Škotskem, delno tudi
v Walesu, o v praksi zaradi vodenja
politike od zgoraj navzdol ne bi bili (niso bili) uspešni, ker primanjkuje konkretnih
lokalnih zavez.
sistem
družbenega inženiringa, ki za svoje d investicije,
usposabljanje kadra in podporo. Za dosego tega cilja je zato potrebno
odgovoriti na vprašanje glavnih prioritet jezikovnih teles, ki so nosilci jezikovnih
politik, oziroma V praksi se
lahko velikokrat zgodi, da so javni uslužbenci zadržani do izvajanja jezikovnih ,
80
predvsem zaradi osebnega odnosa do jezikovnih vprašanj oziroma zaradi
šibke jezikovne zavesti.
kot s politikami drugih vrst, lahko
manipulira. V mnogih državah danes predstavlja pomembno obliko gospodarskega in
pomembno
vprašanje vloge jezika v izobraževanju z vidika zadostnega zagotavljanja jezikovnih
storitev (predvsem za regionalne ali manjšinske jezike) . Kako
kture za
revitalizacijo jezika? Iskanje odgovora na vprašanje obstoja ,
ki bi potencialno lahko okrepile rabo regionalnega ali manjšinskega jezika, dodatno
doprinese k ustreznemu oblikovanju jezikovnih politik.
družbeno okolje izobraževanja, da bi stimuliralo rabo manjšinskega jezika?
pravice ?
odgovoriti tudi
na vprašanje, kako lahko partnerstva med centralnimi in lokalnimi javnimi
organizacijami ter prostovoljni sektor v prihodnje zagotovijo mobilizacijo družbene
energije in okrepijo jezikovno promocijo in izvajanje jezikovnih pravic ter definiranje
odgovornih teles za spremljanje izvajanja jezikovnih pravic v praksi (Williams 2005).
5.3 v izobraževanju in modeli
izobraževanja v Walesu in na Škotskem
5.3.1 Razvoj izobraževalnega sistema v Walesu in na Škotskem
Izobraževanje predstavlja primarno socializacijsko agencijo katerekoli modernizirane
države.
v v vse
bolj multikulturni Evropi in predstavlja osnovno družbeno informacijsko mrežo.
se v Walesu v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja.
D izobraževanja v svetovnem merilu navajajo kot
primer dobre prakse, v evropskem okviru multikulturne družbe pa predstavlja enega
smotrno zasnovanih izobraževalnih sistemov. Izkušnja Walesa dokazuje, da miroljubni
81
in vztrajni pritisk za družbene
di
družbo.
z angleškim
jezikom, v zadnjih štiridesetih letih pa se je iz
Obdobje sprememb lahko razdelimo v tri obdobja: od leta 1944 do leta 1964, za
katerega je bilo , obdobje od leta 1964 do
leta 1988, in obdobje po letu 1988, ko sta bila oblikovan
n za Veliko Britanijo in Wales.
Leta 1987 je bil ustanovljen Odbor za razvoj izobraževanja v valižanskem jeziku,
katerega prednostne naloge so bile zagotoviti platformo za razpravo o izobraževanju v
valižanskemu jeziku, identificirati potrebe in prioritete razvoja šolstva, koordinirati
razvoj izobraževanja z namenom zagotoviti optimalno uporabo razpoložljivih virov ter
i Odbor je bil prvo
telo Združenega kraljestva, deloval pa naj bi pod okriljem Skupnega Odbora za
izobraževanje v valižanskem jeziku. Kot primer inovativnega in pionirskega telesa si je
izobraževalnega sektorja,
, z oblikovanje oritet za podporo razvoju dvoj
izobraževanja v Walesu, tudi na podr predšolskega in nadaljnjega izobraževanja.
Vloga šole pri promoviranju dvojezi
zakon
il vlogo valižanskega jezika kot osrednjega in najpomembnejšega predmeta
kurikula. Danes se raz jo pa je
rabi manjšinskega jezika izpostavljena obsežnejša mlad
valižanskega jezika, vendar pa se jih udeleži sorazmerno majhno število študentov.
izobraževalnega sistema je
družbe, pri mnogih pa še ostaja aktualno
šolstva, saj je nerešeno
šolanja (Williams 2000a).
Izobraževanje, ki je predstavljalo temelj valižanskega jezikovnega gibanja, je izpolnilo
nekaj temeljnih funkcij. Legitimiziralo je valižansko družbeni
82
fenomen vplivala na dvig vrednosti šolanja v manjšinskem jeziku
in prepoznavno prednost govorne zmožnosti, predvsem na trgu
delovne sile ter Izobraževalni sistem o pobud za
reformulacijo valižanske l, kjer pouk poteka v
valižanskemu jeziku, ne predstavlja le podaljška državne izobraževalne politike Walesa,
je tudi sad truda in naporov za priznanje jezika in pravice do njegovega
preživetja (Williams 2000b).
Po Williamsu (2000b) je infrastruktura izobraževanja v valižanskem jeziku na vseh
nivojih priskrbela vrsto povezovalnih družbeno-kulturnih omrežij, ki so ovrednotila
razvoj izobraževanja. T dvig zavesti o pomenu strokovnih jezikovnih
družbeno in akademsko uspešno, tako da
se Wales v mednarodnem okolju predstavlja kot uspešen primer predvsem zaradi
preseganja predsodkov in strukturne opozicije, ki je omejevala vpeljavo sprememb
izobraževalnega sistema. Gonilno silo oblikovanja in dinamike izobraževanja v
valižanskem jeziku na jugovzhodu Walesa je predstavljala predanost staršev, ki so prvi
tov
Današnji demografski trendi, migracijski vzorci in izobraževalni trendi dodatno vplivajo
, v katero vrsto šol
m, kakšne izobraževalne dosežke,
jezikovno raznolikost okolja ter stopnjo družbene integracije za svoje otroke želijo.
javnikov.
števila šol na jugovzhodu Walesa od 50-ih let prejšnjega stoletja dalje je
bila posledica demografs števila govorcev, vrednosti jezika kot
elementa nacionalne identitete, poli kih vlad.
Povezanost med jezikom, identiteto, izobraževanjem in politiko je zahtevala uvedbo
izobraževalnega jezika je tako normalizacija enakovrednega položaja angleškega in
valižanskega jezika v posameznih kontekstih rabe jezika in psihološka dimenzija, ki se
ega dosedanjega dela.
Vpliv dosedanje mreže šol in pomen šolskega sistema je tudi v tem, da je oblikoval
družbeno skupnost, ki starševske pobude naslanja na tri vitalne elemente: jezik in
identiteto, družinske odnose
83
kolikor je zagotovoljena osnovna enakost med posamezniki ali manjšinskimi
enake priložnosti ne glede na etni
monokulturnem izobraževanju starši manjšin postanejo partnerji pri razvoju šolstva in v
kolikor
samopoznavanja in samozavesti (Williams 2005).
Za razvoj prihodnjega sistem starševskimi
zahtevami in oblasti, ki se vedno ne ujema z motivacijo staršev
za Nacionalna vlada bi morala pri tem aktivno
sodelovati, zato je eden izmed ciljev Nacionalne vladne strategije za izobraževanje v
valižanskem jeziku iz leta 2010 spodbuditi
možnost, da bi impresivna rast
Prednostno škotskega keltskega jezika in
revitalizacijskih naporov na Škotskem vendar pa je
enostransko, saj le
števila otrok, ki se vpisujejo v šole s poukom v manjšinskem jeziku, ni možno utrditi
statusa jezika oziroma zagotoviti revitalizacijo manjšinske jezikovne skupnosti.
Po mnenju nekaterih sociolingvistov , ki temelji na
izobraževanju, ne more prin zacije. Po njegovem
mnenju mora biti manjšinsko izobraževanje povezano in usklajeno s širšimi družbenimi
jezikovnimi pobudami in skrbjo za medgeneracijski prenos maternega jezika doma
okolja, v nasprotnem primeru ne more biti uspešno. Jezik je namenjen opravljanju
številnih funkcij, zato je za uspešno revitalizacijo manjšinskega jezika potrebno njegovo
2001). Strateško vprašanje o zanašanju na formalni
izobraževalni sistem kot na vitalni element revitalizacije manjšinske jezikovne
, kljub nekaterim negativnim mednarodnim
izkušnjam in kljub izkušnjam, da trenutni izobraževalni sistem ne more oblikovati
skupnosti aktivnih in samozavestnih odraslih govorcev škotskega keltskega jezika. Na
84
izobraževanja v manjšinskem jeziku in o vprašanju samostojnih škotskih keltskih šol, ki
bi nadomestile šolske enote v okviru angleških šol.
a
ateri razlogi v dvo
raz
zadostno poskrbijo za oblikovanje priložnosti rabe jezika med poukom in pri
neformalnih šolskih aktivnostih? Kako visoka merila in standarde so si zadale šole za
doseganje n
Raba škotskega keltskega jezika je bila iz sistema javnega izobraževanja ustanovljenega
leta 1872, postopno ukinjena, do 70-ih let prejšnjega stoletja pa se situacija ni
spremenila (leta 1918) škotskem
keltskem jeziku na obm 2). Model
škotskem keltskem jeziku je v veljavi šele od leta 1985
in predstavlja rezultat pionirskih izkušenj z oblikovanjem predšolskih skupin,
organiziranih s strani Keltskega predšolskega sveta, v katerih je igra potekala v
manjšinskem jeziku. Manjšinski model izobraževanja je,
okvira, ki dovoljuje lokalnim oblastem in šolam fleksibilnost glede razmerja med rabo
škotskega keltskega in angleške
razlikuje med osnovnimi in srednjimi šolami. Pri izvajanju modela v predšolski praksi
je pripor polna raba manjšinskega jezika kot medija pri pouku in šolski
manjšinskega jezika pri
jezikovne kopeli v prvih treh razredih osnovne šole.
Od tretjega razreda dalje škotski
keltski jezik
predmet poleg predmeta ke , ostali del
, in srednje šole, v katerih se le predmet škotski
keltski jezik
85
Šolski sistem s poukom v manjšinskem jezi
sistem, prihaja iz družin, v katerih je škotski keltski jezik prvi jezik družinskega okolja,
omov, kjer se jezik ne uporablja ali ki niso
povezani
šole s poukom v škotskem keltskem jeziku
manjšinski jezik in kulturo, obenem pa tudi na
svojih otrok. Geografska razporeditev šol ali šolskih enot znotraj angleških šol je
neenakomerna; nekatere enote so locirane v skupnostih, kjer je raba manjšinskega
jezika pogosta, nekatere v tradicionalnih govornih Gaidhealtachd-a, kjer je
prišlo do negativnega jezikovnega preobrata, tretje pa v urbanih nižinskih predelih in
mestih južne in jugovzhodne Škotske. Glede na dolgo odsotnost rabe manjšinskega
jezika v šolskem sistemu so dosežki zadnjih desetletij za jezik izrednega pomena.
Izobraževalni sistem poudarja pri povezovanju
jezikovnih skupno osebnostni in družbeni razvoj mladih,
ki sposobnost mladih za boljše dosežke, razširja zaposlitvene možnosti,
prinaša hitrejši in naprednejši razvoj kognitivnega razmišljanja in oblikuje zmožnost
kreativnega razmišljanja. Znanje škotskega keltskega jezika se oglašuje kot prodajni
ripadnosti škotski kulturi.
keltskih šolah e jezikovne
skupnosti pa bi bil potreben še vpis. keltskega izobraževanja
je osnovnošolsko izobraževanje, ki temelji na šolskih enotah v angleških osnovnih šolah
in ne na samostojnih šolah kot v drugih jurisdikcijah (Wales). Proces jezikovne kopeli
uspešno.
Na drugi strani pobuda za postavitev samostojnih keltskih šol naleti na
Na Škotskem so na voljo te manjšinskega jezika kot drugega jezika za mlade. V
ovnih in srednjih šolah, na voljo pa so do
nivoja višjega izobraževanja. Na Škotskem je razvita tudi obsežna mreža možnosti
škotskega keltskega jezika za odrasle. Primer zelo dobre spletne strani z dobro
strukturiranimi informacijami je LearnGaelic.net (LearnGaelic 2015). Nacionalna
86
organizacija, odraslimi je Cli Gaidhlig (Cli Gaidhlig
2012).
5.3.2 Izobraževalni modeli valižanskega in škotskega keltskega jezika
a2 3
– pozitivno ali negativno – na zavest govorcev o vitalnosti
jezika(-ov) in s tem v prid ali škodo ohranjanju in razvoju jezikov tudi najmanjših
jezikovnih skupnosti. Po drugi strani
razvijajo sporazumevalno zmožnost prebivalstva v izbranih jezikih. Zaželeno bi bilo, da
bi država jezike skupnosti, ki
ovno prisotnost in vsebinsko zasnovo. Lahko ima status
obveznega ali fakultativnega predmeta, šola lahko organizira
uspešno usvajanje drugega jezika je velikega pomena možnost neposrednega
sporazumevanja z rojenimi govorci tega jezika -Luk 2008). Pirih Svetina (2008)
dodaja, da je za posredovanje znanja jezika potrebna dobro razvita infrastruktura, ki pa
ustrezno
Polno priznanje izobraževanja v valižanskem jeziku je stopilo v veljavo leta 1988, ko
je bila sprejeta Reforma izobraževalnega sistema. V skladu z reformo je bil valižanski
snovnih predmetov v valižansko
. do 16. leta starosti, poteka pa v dveh
2
skupin). hranjanje in razvoj jezika vsake posamezne jezikovne skupnosti.
3
evalne
sporazumevalne zmožnosti v drugih jezikih (jeziku okolja, sosedskih jeziki in tujih jezikih).
87
stopnjah; osnovna šola traja do 11. leta starosti, srednja šola pa do 16. leta starosti. Leta
1999 je valižanski jezik postal v šolah obvezni predmet.
Vse šole s poukom v valižanskem jeziku so državne šole. Prva tovrstna šola se je odprla
leta 1947. Tradicionalne šole s poukom v valižanskem jeziku so se odpirale najprej v
tradicionalnih govornih okoljih se
izobraževanje pa je od sredine prejšnjega stoletja v Walesu predstavljalo osrednjo
družbeno zavezo. Izobraževalni sistem v Walesu temelji na Zakonu o izobraževanju iz
leta 2002 šola« definirana vsaka šola, v kateri se
predmetov izvaja v manjšinskem jeziku. Strategija za
izobraževanje v valižanskem jeziku, ki je bila objavljena leta 2010, tudi podpira vlogo
manjšinskega izobraževalnega sistema, ki ga ta ima pri promociji manjšinskega jezika
za vse domene družbenega življenja.
K šola je v Walesu kategorizirana vsaka šola, ne glede na strukturo
govorcev valižanskega jezika v šoli kot prvega ali drugega jezika. Po strokovnih ocenah
; prvi jezik teh
pa jih živi v tradicionalnih govornih okoljih na severu
Walesa. Valižanski in angleški jez
znanja manjšinskega jezika potrebno zagotoviti vsaj 70 % pouka osnovnih in srednjih
šol v valižanskem jeziku.
Modeli izobraževanja:
tradicionalne šole s poukom v valižanskem jeziku – otroke sprejemajo ne glede
valižanskem jeziku, v razredih velike heterogenosti jezikovnega izvora otrok pa
;
šole s poukom v valižanskem jeziku – sledijo formalnemu modelu jezikovne
kopeli v valižanski jezik, v skladu s katerim pouk do 7. leta starosti poteka v
postopno;
angleške šole – pouk poteka v angleškem jeziku, valižanski jezik je izbirni
predmet.
88
Mudiad Meithrin je organizacija,
ki je odgovorna za predšolsko vzgojo, njen namen pa je oblikovati predšolsko ponudbo
izobraževanja po modelu potapljanja v valižanski jezik za vse otroke, ne glede na njihov
: proces zagotavljanja
in proces jezikovne kopeli za otroke, ki jezika doma ne uporabljajo. Potek izvajanja teh
skupin), kjer
igra poteka v valižanskem jeziku.
Cymdeithas Ysgolion Dros Addysg Gymraeg predstavlja strokovno zvezo šol s poukom
v valižanskem jeziku, ki mrežam lokalnih šol nudi strokovno podporo.
V Walesu deluje tudi Rhieni Dros Addysg Gymraeg (RhAG Rhieni dros Addysg
Gymraeg Parents for Welsh Education), starševska organizacija, ki ima svetovalno
je danes sprejeta norma,
valižanski in angleški jezik sta obravnavana enakovredno. Razmerje med rabo obeh
jezikov se med šolami razlikuje glede na jezikovno strukturo vpisanih otrok in glede na
izvajanja pouka.
Ponudba izobraževanja v valižanskem jeziku je na ravni srednjih šol precej manjša.
T a, najbolj izrazit pa je v tradicionalnih govornih
ika še
valižanskega jezika primarna, ali pa pouk v angleškem jeziku, pri katerem je raba
valižanskega jezika sekundarna. V srednjih šolah se v valižanskem jeziku p
lokalnih oblasti in zahtev staršev.
Znotraj nekaterih šol so se oblikovale šolske enote, ki izvajajo pouk v valižanskem
jeziku; gre za prilagojeno orga
89
Athrawon Bro (Welsh Government Llywodraeth Cymru). To je mrežni sistem terenskih
specialni v okviru vseh lokalnih oblasti. Njihova naloga je v
kompetentni v znanju valižanskega jezika. V okviru šol se izvajajo tudi dodatne
drugega jezika.
a z vidika skrbi za
revitalizacijo jezika. Nekateri izobraževalnemu s
osrednjemu delu jezikovne skupnosti, to je govorcem iz tradicionalnih manjšinskih
govornih okolij.
Število šol, ki pouk izvajajo po modelu potapljanja v manjšinski jezik, se je v Walesu v
alo, kar v evropskem prostoru predstavlja primer dobre
nskem
avtonomije pri organizaciji in upravljanju sistema na lokalnem nivoju; lokalne oblasti
obenem nudijo stro
Izobraževalne potrebe govorcev škotskega keltskega jezika so bile na Škotskem
em sistemu. Škotska ima
nekoli Združenega kraljestva.
Obvezno šolanje traja od 5. do 16. leta
stopnjo izvajanja pouka v manjšinskem jeziku. Pri razvoju izobraževanja v škotskem
keltskem jeziku je imela pomembno vlogo razvojna agencija Comunn na Gaidhlig. Vse
šole s poukom v škotskem keltskem jeziku so državne šole.
Škotski keltski jezik je na Škotskem z Zakonom o škotskem keltskem jeziku leta 2005
dosegel uradni zakoniti status. Manjšinska
tradicionalnega Gaidhealtachd-a.
90
Šole s poukom v škotskem keltskem jeziku so organizirane kot posamezne enote. V
šolskem letu 1985/1986 je bila odprta prva enota s poukom v keltskem jeziku,
obiskovalo pa jo je 24 otrok. Ponudba izobraževanja v manjšinskem jeziku se je v nekaj
0/2011 802 otrok obiskovalo
predšolsko izobraževanje v škotskem keltskem jeziku, 2.316 otrok pa 60 šolskih enot s
poukom v škotskem keltskem jeziku.
Lokalne skupnosti imajo na Škotskem
v svojem lokalnem okolju
poukom v keltskem jeziku precej razlikuje; obisk teh šol je relativno nizek tudi v
šolarjev obiskuje škotske keltske
predstavlja angleški jezik, izobraževalne smernice pa pri
ki naj za zagotavljanje ustreznega znanja poteka v manjšinskem jeziku. V osnovnih
šolah je škotski keltski jezik jezikovne
kopeli v škotski keltski jezik šolski enoti angleške osnovne šole. Na
Škotskem delujejo le štiri samostojne osnovne šole s poukom v škotskem keltskem
jeziku, šolanje v manjšinskem jeziku, ki temelji na šolskih enotah angleških šol pa je
zika. Pouk v predšolskih skupinah
Srednja šola traja od 12. do 16. leta starosti. Škotski keltski jezik v srednjih šolah
škotskega keltskega jezika za .
Modeli izobraževanja:
šole s poukom v škotskem keltskem jeziku – trenutno na Škotskem delujejo štiri
samostojne škotske keltske šole;
šole z angleško in škotsko keltsko šolsko enoto – v škotski keltski enoti pouk
angleške šole.
91
škotskega keltskega jezika ter za podporo
angleškim šolam e
v manjšinskem jeziku zmogli
zagotavljal podporo razvoju izobraževalnega sistema in nudil celostne informacije o
a kitajski jezik Confucius
Classroom Hub (University of Strathclyde), ki že deluje na Škotskem za promocijo
aj posamezne šole v
vsakem okraju in podpirajo izmenjavo idej in dobrih praks ter promovirajo kulturne
škotskega keltskega jezika (O'Duibhir in sodelavci 2015).
En izmed uspehov škotskega izobraževalnega sistema je hitra rast števila šolskih enot
od predšolskega obdobja naprej, s poukom v škotskem keltskem jeziku. Prednost
škotskega izobraževalnega sistema je organizacija starševskih mrež. Comann nam
Parant (Comann nam Parant Gaelic Medium Education 2016) je starševska
organizacija, ki je bila vzpostavljena leta 1994 z namenom promocije interesov staršev,
ki so svoje otroke vpisali v šole s poukom v škotskem keltskem jeziku. Organizacijo
sestavlja mreža lokalnih skupin, katerih cilja sta promocija manjšinskega izobraževanja
in r
nadaljnjega izobraževanja. Predstavniki organizacije tesno sodelujejo z lokalnimi in
nacionalnimi izobraževalnimi organi, pripravili pa so tudi nacionalno svetovalno shemo
za starše. V okviru promocijskih dejavnosti za izobraževanje v manjšinskem jeziku so
predstavl
znanja manjšinskega jezika moral biti izvajan v manjšinskem jeziku.
V zadnjih nekaj letih je bila na Škotskem v okviru Odbora za škotski keltski jezik
izpeljana velika promocijska kampanja (Thigh gam Theagasc), namenjena spodbujanju
92
Status manjšinskega jezika je za položaj manjšinske jezikovne skupnosti izrednega
pomena, kljub temu pa njegova urejenost ne zadostuje za motivacijo staršev, ko se
. Za izbiro šolanja v manjšinskem jeziku morajo starši
zaupati tako v izobraževalni sistem kot tudi porne storitve. Veljavna
jezikovna zakonodaja za vitalnost jezikovne skupnosti nima velikega pomena, v kolikor
v praksi .
pouka, ki se izvaja
v katerem šolski sistem deluje. Noben izmed veljavnih izobraževalnih modelov verjetno
ni zadosten, zato je izobraževalni sistem v vsakem manjšinskem jezikovnem okolju
potreb ,
starše, razvojnih družbenih programov ter kakovostnega usposabljanja eljskega in
spremljevalnega kadra.
5.4 Raba valižanskega in škotskega keltskega jezika v javnem sektorju
Prednostna naloga odbora za valižanski jezik je bila zagotoviti samozadosten in trden
položaj valižanskega jezika v Walesu kot sredstva komunikacije, preko pobud za
spremembami vzorcev jezikovne rabe in spodbudo ljudem za
razpoložljivih možnosti za rabo jezika. Prednostne pobude za normalizacijo rabe jezika
celovito
e izobraževanja v valižanskem jeziku, da bi s tem zagotovili ustrezni nivo
oblikovanje
javnem in prostovoljnem sektorju za opravljanje jezikovnih storitev v valižanskem
jeziku ter zagotovitev nepovratnih sredstev za promocijo rabe manjšinskega jezika med
mladimi.
Za celovito uveljavit
predhodno potrebno zagotoviti tudi socialno-ekonomsko blaginjo lokalnih jezikovnih
skupnosti na severu in zahodu Walesa, pri nadaljnjem razvoju pa se bo potrebno
e bi bila korenita
93
kakovostnega znanja valižanskega jezika, kar pa nujno pomeni premislek o strategiji
i v, upravljavcev
samih. Slabost trenutne situacije je pomanjkanje
dvoje ter pomanjkanje
promocijskih strategij. Poudarek je na odnosu med mrežo partnerstev javnih organizacij
in splošno javnostjo, pomemben element jezikovnega razvoja v Walesu pa predstavljajo
pobude za razvoj manjšinske jezikovne skupnosti preko gospodarskih razvojnih shem.
S sekularizacijo družbe in razpadom relativno homogenih podeželskih skupnosti so se
oblikovale nove lokalne jezikovne skupnosti ter potrebe za ureditev rabe valižanskega
jezika na vzhodu in jugu Walesa. Glavni element jezikovne produkcije in reprodukcije
je v novih okoljih postal izobraževalni sistem s poukom v valižanskem jeziku, ki je
rabe manjšinskega jezika tudi v družinskih okoljih, kjer se valižanski
jezik ne uporablja. Omrežje primarnih, sekundarnih in terciarnih izobraževalnih
institucij, ki delujejo v valižanskem jeziku, aktivno spodbuja mlajše generacije k
Walesa.
Na prostovoljni ravni v Walesu deluje zelo aktivno omrežje Eisteddfodau (Urdd
Gobaith Cymru Eisteddfod 2016), oziroma omrežje tekmovalnih kulturnih festivalov, ki
negujejo tradicijo šolskih in družbeno zasnovanih igranih predstav, prevajanih igranih
kih projektov
(Williams 2000b). Omrežje je v zadnjih nekaj desetletjih z oblikovanjem tematskih
popularnih standardov predstavljalo element vitalnega razvoja manjšinske kulture.
Poleg družbenega omrežja Eisteddfodau je tudi Valižanska liga mladih Urdd (Urdd
Gobaith Cymru 2016) tradicionalno valižans na novo interpretirala
z aktualnimi dejavnostmi za mlade (gokart, bowling, disko, spletno surfanje). Primer
dobre prakse v Walesu predstavljajo in
podobne sheme, ki so geografsko razporejene po celotnem Walesu (Williams 2000b).
Za namen razširjanja priložnosti za rabo jezika v javnem sektorju, posebej v
organizacijah, ki naslavljajo visok delež predstavnikov valižanske jezikovne skupnosti,
so bili pripravljeni jezikovni . en poudarek pri
spodbujanju rabe jezikovnih storitev v okviru radia in
televizije (Cymraeg Byw Dysgu Mwynhau Live Learn Enjoy 2015), standardizaciji
jezikovne terminologije, strokovnemu usposabljanju prevajalcev, postavitvi
94
prevajalskih standardov za valižanski jezik ter razvoju -a v
valižanskem jeziku.
Slabosti aktualnih zakonodajnih sprememb so strukturne ne , nezadostna
razpoložljivost jezikovnih funkcij vseh sektorjev ter nezadosten monitoring
na dinamiko rabe
manjšinskega jezika. Za spodbujanje rabe jezika v zasebnem sektorju, ki ostaja
rabe jezika, bi bili potrebni zakonodajni in
ukrepi ter terminologije in izmenjave dobrih praks.
izobraževanja in oglaševanja v škotskemu keltskemu jeziku sta v zadnjem
mpanje za okrepitev pravnega statusa
jezika. Raba manjšinskega jezika
ni uživala trdne manjšinsko razvojno telo (Communn na
Gaidhlig) je od sredine 90-ih let okrepilo pritisk na vlado, z namenom pobude za
oblikovanje jezikovne zakonodaje. Uspehi v zadnjih dvajsetih letih niso imeli trdne
in lokalnih
politikah (McLeod 2001).
Leta 2000 je škotska vlada ustanovila ožjo delovno skupino, ki je pripravila
za prihodnjo usmeritev škotske jezikovne politike. Glavna so se nanašala na
manjšinskega jezika, ustanovitev posebnega
sektorja za Gaidhealtachd-a in oblikovanje nove razvojne agencije (Gaelic
Development Agency). Položaj manjšinskega jezika v škotskem parlamentu je danes
zgolj
škotskega keltskega predstavnika, pripravljen je bil škotski keltski slovar
parlamentarnega izrazoslovja), podobno kot je raba jezika v vsej Škotski. V primerjavi z
Walesom, ustanovljen državni zbor,
položaj rabe škotskega keltskega jezika v parlamentu kaže na nefunkcionalnost jezika;
raba jezika ostaja šibka in dvoumna, odnos do jezika pa mnogokrat trivialen in
negativen oziroma v vsakodnevnem življenju marginalen. Odnos ,
njegova »staro in osnov vsak, ki
je jeziku naklonjen, pa mu je naklonjen podobno kot materin
(McLeod 2001), kar je poimenoval »sindrom keltske babice«. Vprašanje prihodnjega
95
razvoja manjšinskega jezika ostaja zapolnitev vrzeli in zavezami
96
6 VREDNOSTNA ANALIZA POBUD ZA REVITALIZACIJO VALIŽANSKE IN ŠKOTSKE KELTSKE JEZIKOVNESKUPNOSTI
6.1 Wales
6.1.1 Prednosti jezikovnih pobud in inovativni tržni pristopi za revitalizacijo
valižanskega jezika
Wales je pridobil mednarodni sloves zaradi inovacij in pionirskega razvoja
ije in kulturne vitalnosti v 60-ih in 70-
ih letih prejšnjega stoletja. Ustanovitev televizijskega programa S4C (SC4) in
h pristopov za rabo manjšinskega jezika v javni upravi so bili v navdih
mnogim manjšinskim skupnostim Evrope, predvsem Irski, Baskiji in Bretaniji. Radio in
televizija sta bila bolj kot razvo
kega jezika.
pridobijo znanje obeh jezikov –
valižanskega in angleškega, ne glede na jezikovno situacijo doma.
Odbor za valižanski jezik, ki je bil ustanovljen z Zakonom za valižanski jezik,
predstavlja eno rtovalnih
jezikovnih agencij v Evropi. V obdobju med letoma 1993 in 2012 je imel pionirsko
v Walesu. Odbor je pred prenehanjem delovanja marca 2012
pripravil krovni pregled starševskih potreb pri šolanju svojih otrok – podrobne
informacije staršem o ponudbi izobraževanja v valižanskem jeziku, informacije,
pri izbiri šol za svoje otroke, pripravil pa je tudi popis
jezikovnih virov za starše, ki niso govorci manjšinskega jezika. Odbor je pripravil tudi
seznam nasvetov za starše v zvezi s šolanjem v valižanskem jeziku ter odprto spletno in
telefonsko linijo za podporo st – homework helpline.
Poseben primer dobre prakse valižanskega izobraževalnega sistema predstavlja strateška
obdobje. Dobro je oblikovan sistem zgodnjega stika s starši ter sistem nadaljnjega
97
odnosa in sodelovanja ter zaposlovanje otrok v skupinah, ki jih pripravljajo družbene
pobude TwF (»Rast«) (Twf Cymraeg o'r crud) in a
osnovnega šolanja (Mudiad Meithrin)
so namenjeni staršem, odgovarja na razvojne potrebe valižanske jezikovne
skupnosti. Organizacijo TwF je ustanovil Odbor za valižanski jezik in predstavlja
prvem letu po porodu. Namen te v svetovnem merilu pionirske pobude je spodbujati
starše k prenosu valižanskega jezika otrokom ter
javnega zdravstva. Organizacija zaposluje terenske strokovnjake, ki sodelujejo z
edicinskim osebjem, patronažnimi delavci, babicami in
zaposlenimi v poporodnih klinikah, s ciljem promovirati prednosti rabe manjšinskega
jezika v družinskem okolju in izobraževanja v valižanskem jeziku. Cilj dela organizacije
je spodbujanje staršev k rabi valižanskega jezika (v družinah, v katerih sta oba starša
govorca manjšinskega jezika) in k oblikovanju v
družinskem okolju ter prenosa manjšinskega jezika v najzgodnejšem obdobju (v
družinah, kjer je govorec eden izmed staršev). Terenski delavci sodelujejo tudi z
jezikovnimi centri za odrasle, da bi li število odraslih (staršev), ki govorijo
valižansko. Pripravljajo in izvajajo delavnice za »mlade starše in male otroke«, katerih
primarni namen je pridobiti starše, ki niso govorci valižanskega jezika in ki jim manjka
samozavesti pri svojim otrokom v valižanskem jeziku. Terenski delavci
informacije v zvezi z rabo manjšinskega jezika doma ali glede
priprave za kasnejše šolanje otrok v šolah, s poukom v valižanskem jeziku. TwF je
oblikovala uporabno spletno stran z novicami, jezikovnimi viri za starše, nasveti in
drugimi informacijami. Predstavlja primer inovativnega in celostnega projekta z velikim
kom na izbiro jezikovne rabe in prenosa jezika v družinskem okolju, zato
predstavlja pionirsko prakso tudi za druge manjšinske jezike. V naslednji fazi projekta
bodo definirane ciljne skupine družin ovnimi in
ebujejo intenzivnejšo podporo.
jezika v valižanski jezikovni skupnosti sta bila oblikovana tudi sistema družinskih
ezikovni »Welsh from the
cradle (University of Aberystwyth) predstavljajo sistem podpore s
poudarkom na rabi valižanskega jezika, primerni T i jo
98
preprostega in pesmi, ki se uporabljajo pri
vsakodnevnih dejavnostih (pri hranjenju, pri kopanju, itd…). Sistem dvoletnih
»Welsh for the family (University of Aberystwyth) ponuja podporo
staršem in varuhom otrok. Njihov namen je usposobiti družine, v katerih starša nista
govorca valižanskega jezika, za rabo manjšinskega
je tudi spodbujanje zanimanja otrok za
branje knjig, vse od najzgodnejših let, ter spodbujanje staršev za kasnejši vpis otrok v
šole s poukom v valižanskem jeziku. Dopolnitev ponudbi starševske podpore
predstavljajo še »Welsh for the family
Learning Days«, ob katerih je organizirana igra otrok v valižanskem jeziku.
Mudiad Meithrin je prostovoljna organizacija, ki je specializirana za ponudbo
dejavnosti v valižanskem jeziku za otroke v zgodnjih otroških letih. Terenski sodelavci
(predvideni so trije terenski delavci v posameznem okraju) delujejo na lokalni ravni. V
lokalnih skupnostih, kjer primanjkuje organiziranih skupin za starše in otroke do dveh
let starosti, sodelujejo pri organiziranju teh skupin. Skupine terenski sodelavci
spremljajo prvi dve leti delovanja, nato njihovo delovanje prevzame lokalna skupnost.
V Walesu je danes deluje okrog 500 tovrstnih skupin, ki jih v glavnem vodijo
prostovoljci. Terenski sodelavci nudijo vse potrebne informacije in podporo, ki jih
skupine potrebujejo, spremljajo pa tudi oblikovanje igralnih skupin (igralnic)
Cylchhoedd Meithrin (Netmums.com 2016), ki jih je doslej v Walesu prav tako nastalo
okrog 500, namenjene pa so otrokom, starim od dveh do štirih let starosti. Pozitivni
u je oblikovanje številnih družbenih lokalnih starševskih omrežij. Mudiad
Meithrin preko svetovalnic in spodbud staršem za rabo valižanskega jezika
jo podporo 60–65 % staršem, ki niso govorci manjšinskega jezika, obenem pa
pripravljajo svetovalne sheme za družine z otroki s posebnimi potrebami.
Združenje Starši za izobraževanje v valižanskem jeziku Rhieni dros Addysg Gymraeg je
. Athrawon Bro
predstavlja inovativno mrežo p , ki nudij
družinam. Predst
govornih okolij (okrajev), ki pripravlj
in izmenjava primerov dobrih praks in
valižanskem jeziku, .
99
Jezikovne centre za odrasle financira valižanska vlada, organizirajo pa številne
aje za tarši lahko udeležijo kadarkoli
po nižjih, promocijskih cenah. Centri imajo organizirano mrežo tutorjev. Poleg
, centri
organizirajo pet Center
(ESRC) predstavlja primer dobre prakse in
in za privabljanje mednarodnih jezikovnih ekspertov. Promocijske dejavnosti za aktivno
participacijo mladih pripravlja mladinska organizacija Liga mladosti Urdd. Razvoj
jezikovne tehnologije predstavlja prednostno prihodnjega
valižanskega jezika na evropski ravni razvoja digitalnih
jezikovnih storitev v valižanskem jeziku, razvoj IT orodij in aplikacij v valižanskem
jeziku, interaktivno kartiranje ter razvoj strojno berljivega prevajanja.
6.1.2 Ovire valižanskega jezika
V 90-ih letih prejšnjega stoletja je Wales
revitalizacijo manjšinskega jezika . Družbene
o valižansko
odgovoriti na globalne spremembe je bil omejen, sprememba sestave prebivalstva
Walesa pa je prinesla nove potrebe po integraciji prebivalcev iz Južne Azije, Latinske
Amerike in severne Afrike. Avtohtone manjšine (Valižani, Škoti) so
ponujale dolgoletne izkušnje v zvezi s prilagoditvijo lokalnemu okolju ter oblikovanjem
pa je predstavljala prilagoditev ve
prebivalstva spremenjeni sestavi prebivalstva
a z dvojnim izzivom absorbcije novih govorcev
angleškega jezika in šolskim sistemom izobraževanja v valižanskem jeziku, ki je iskal
ohranitev vpeljanega izobraževalnega sistema ob novih tokovih priseljencev z
vsega sveta.
integrirana in koordinirana podpora staršem in otrokom vnošolskega
izobraževanja; v Walesu je dobro koordinirana podpora na predšolski ravni, pobude na
100
. Zaradi neenakomerne
n intenzitete
izobraževanja ter velike raznolikosti pri izvajanju pouka v valižanskem jeziku se zdi
koordinacija težja. V Walesu delujejo raznolike mreže samostojnih osnovnih šol s
poukom v valižanskem jeziku, osnovne šole z enotami m ali
angleškem jeziku, srednje šole s poukom v valižanskem jeziku in srednje šole z
v manjšinskem jeziku.
6.1.3 Perspektive strategije prihodnjih jezikovnih politik v Walesu
Pers
investicij v nove oblike ponudbe jezikovnih vsebin v valižanskem jeziku v celotnem
spektru jezikovnih domen, predvsem v zasebnemu in
gospodarskemu
trženje jezika, z vidika razširjenosti rabe manjšinskega jezika še relativno slabo razvita.
Institucionalna in družbena podpora osnovnim in srednjim šolam je neenotna. Zaradi
pomanjkljivosti se v Walesu pojavlja potreba po informacij o
razpoložljivosti izobraževanja v manjšinskem jeziku za starše ter
staršev alohtonih govorcev po celovitejšem
premisleku in reševanju težav staršev srednješolskih otrok. Za koordinirano delovanje
šol bi bilo potrebno vzpostaviti sistem usposabljanja
v razvoj
univerzitetnega izobraževanja in
bilo tudi oblikovati
V okviru razvoja evropskega konteksta, ki je z uvedbo funkcije jezikovnega komisarja
pridobil novo dimenzijo, bi bilo nujno predvi rabe
valižanskega jezika v širših evropskih (tudi formalnih) domenah jezika.
101
6.2 Škotska
6.2.1 Prednosti jezikovnih pobud in inovativni pristopi za revitalizacijo škotskega
keltskega jezika
Škotska je za spodbujanje rabe škotskega keltskega jezika
V letu 2008 je bil oblikovan Okvir izobraževanja za zgodnjo otroško dobo, ki je v
sodelovanju s škotsko vlado preseganje pomanjkljivosti na
in izboljšati dosedanje
partnerstev za
zagotovitev najbolj k otrokovega življenja. Spodbuja oblikovanje
strukture, v katerih partnerji lahko izmenjajo dobre prakse in se medsebojno razvijajo in
Otroci v starosti 0–3 leta
jezika v okviru zanimivih Croileagan skupin za otroke v starosti od dveh do petih let,
kjer starši niso nav igra pa poteka v škotskem keltskem jeziku.
na Škotskem postavljeni lokalni uradniki za družbeni razvoj škotskega keltskega jezika
ter uradnik za razvoj škotskega keltskega jezika v zgodnjih otroških letih. Uradniki
delovanje vpeljave konkr
identificirajo škotskega keltskega jezika.
Na Škotskem je bil postavljen promocijski koordinator za škotski keltski jezik, ki tesno
jezikovnih
storitev ter s starši predšolskih otrok. Vloga promocijskega koordinatorja je
informiranje predstavnikov manjšinske jezikovne skupnosti in vseh zainteresiranih o
razpoložljivi ponudbi ter njegovih prednostih. Promocijski
koordinator sodeluje pri pripravi promocijskih aktivnosti in dogodkov ter pri
oblikovanju lokalnih organizacij, ki so pristojne . Comann
nam Parant je organizacija, ki v sodelovanju s promocijskim koordinatorjem pripravlja
svetovalne jezikovne niso govorci regionalnega manjšinskega jezika,
102
pripravlja pa tudi zelo popularne sobotne jutranje delavnice škotskega keltskega jezika
za , delavnice s petjem
so organizirane ob hkratnem varstvu otrok. V zadnjih
letih so se manjšinske skupnosti, oblikovali lokalni uradi te
organizacije.
Gaelic4Parent Homework Help (Gaelic4Parents.com) je primer zanimive škotske
spletne klepetalnice za starše, ki delavnice za
Starševske svetovalne sheme Sgeama
Comhairleachidh Pharant (Comann nam Parant 2016) so jezikovne sheme v spodbudo
staršem za izbiro šolanja otrok v škotskem keltskem jeziku in za spodbudo rabe jezika v
okolju, s ciljem otrok, ki obiskujejo šole s poukom v
keltskem jeziku. Ponujajo obsežne informacije o škotskem keltskem jeziku in o keltski
kulturi. Vloga jezikovnih svetovalcev, ki pripravljajo svetovalne sheme, je identificirati
lokacije, kjer predšolskih skupin s poukom v keltskem jeziku še ni, ter jih oblikovati.
Jezikovni t za starše Ulpan (Ulpan Gaelic for Adults 2016) z atraktivnim
promocijskim programom, ki spodbuja starše k rabi manjšinskega jezika, predstavljajo
ih jezikovnih
ih starši niso govorci škotskega keltskega
jezika. Najnovejši razvoj predstavlja razširitev jezikovnega programa in priprava
Ulpan tudi za osnovnošolce,
varuhom otrok po promocijski (nižji) ceni, ki zato privablja in zagotavlja stalen obisk
li
profilov. Poleg Ulpan- Sabhal Mor
Ostaig (Sabhal Mor Ostaig) in Cli Gaidhlig. Za starše je pripravljen komplet
jezikovnega gradiva Osnove škotskega keltskega jezika za starše -ji z
lekcijami, ki spodbujajo motivac pa spodbujajo
starševsko samozavest pri spremljanju dela šolskih otrok. Gradivo posredno utrjuje
njihov pogled na vrednost dvoj
Potrebam staršev je namenjen tudi Gaidhlig Annsandachaigh homework club, letni
ki vsako leto deluje štiri
tedne, ter številne organizirane škotsko
keltsko iPlayer igre.
103
Storlann Naiseanta na Gaidhlig (Storlann Naiseanta na Gaidhlig) je organizacija, ki je
nastala leta 1999 in pripravlja, objavlja,
primerne posebej za šole s poukom v škotskem keltskem jeziku. Material je primeren za
govorce in manjšinskega
zaposleni aktivno sodelujejo z okviru letnih konzultacij, Storlann pa
zagotavlja aktualnost gradiva, dostopnega na njihovi spletni strani. Organizacija
predstavlja nacionalni center škotskih keltskih h virov, ki vsako leto
pripravi manjšinskem jeziku, na
katerih se predstavijo primeri dobrih metodoloških praks, ,
izmenjajo se tudi izkušnje v razredih. Dodano vrednost konference predstavlja
neformalna družbena interakcija med kolegi, ki so pri svojem delu ,
organizacija pa je ustrezna platforma za oblikovanje novih jezikovnih sodelovalnih
mrež.
Škotske prostovoljne organizacije Mods, Sradagan (CnaG Comunn na Gaidhlig) in
Feisean (Feisean nan Gaiheal) organizirajo številne poletne in druge tematske
dejavnosti v škotskem keltskem jeziku za mlade, ter družinske poletne jezikovne tedne z
organiziranim varstvom otrok. Parant is Paiste so zabavna jezikovno izobraževalna
okolja za majhne otroke, ki spodbujajo medsebojno druženje otrok, obenem pa tudi
medsebojno druženje staršev.
Glow (GLOW connect 2016) je škotska inovativna dobra praksa in primer
informacijske tehnološke mreže za podporo vseh v sistemu škotskem
keltskem jeziku. Predstavlja digitalno okolje, ki je na voljo po vsej Škotski in ga
financira škotska vlada, prikazuje pa primere šol, ki razvijajo
rešitve Glow do mnogih spletnih
storitev in virov, vsebuje
šolskih ter starševskih mrež. Njegova dodana
vrednost je v predstavitvi primerov dobrih praks šolskih skupin, ki v izoliranih
podeželskih okoljih izmenjujejo svoje izk
Pebblepad (PebblePad 2016), spletni portfelj za snemanje dela in napredka ncev pri
MerIT (Dictionary.com)
pri razumevanju njihovih dosežkov
104
LearnGaelic.net je primer dobro zasnovane spletne strani z informacijami o
škotskega keltskega jezika za odrasle in njihovi lokaciji.
Teagasg.com (Bord na Gadhlig 2016) je spletna stran, ki vsebuje podrobne informacije
škotskega keltskega jezika, infor o
prostih delovnih mestih ter o možnosti financiranja za podporo študentom, ki
Stran predstavlja primer dobre prakse, ker na
promovira vlogo in vrednost
saj teh na Škotskem zelo primanjkuje.
Education Scotland's Aspiring Teachers (Education Scotland Foghlam Alba –
Transforming lives through learning) je spletna stran, ki vsebuje nasvete in videe za
podporo vsem, ki opravljajo tudi obsežen nabor
interaktivnih
Primer dobrih praks na Škotskem predstavlja
šol v širši kulturni kontekst preko povezovanja šol z lokalnimi umetniki, pisatelji,
igralci, glasbeniki, z namenom prebujanja keltskega etosa in pripadnosti škotski keltski
kulturi. škotskega keltskega jezika v osnovnih šolah iz
angleške enote je spodbudno dejstvo, saj je jev na Škotskem že
ponudilo ta izvaja v osrednjem
oziroma
6.2.2 Ovire škotskega keltskega jezika
Po McLeod (2001) je položaj škotskega keltskega jezika v zadnjih letih postal izrazito
cionalne
podpore in odnosa splošne javnosti do vrednosti jezika
kot doslej, po drugi strani pa se število govorcev in intenzivnost rabe jezika
zmanjšujeta, tako da je jezik le še v izjemnih primerih funkcionalni družbeni jezik.
Stopnje medgeneracijskega prenosa jezika ostajajo nizke, priliv novih govorcev preko
nevarnost, da bi
le institucionalnemu zagotavljanju jezikovnih storitev javnih teles (organizacij). Obstaja
tudi nevarnost, da se uveljavljanje inovativnih jezikovnih strategij iz držav, kjer je
kazale
za uporabne.
105
Ovire škotskega keltskega jezika na Škotskem predstavljajo
prekrivanje oziroma nejasne pristojnosti posameznih keltskih javnih organizacij ter
pomanjkanje jasno zastavljenih prihodnjih strateških ciljev, relativna odsotnost povezav
do širokega spektra informacij in svetovanja o razpoložljivosti rabe manjšinskega jezika
na šolskih spletnih straneh ter pomanjkanje povezav do
spodbud za starše k
otrokom s posebnimi potrebami in
podpore oblikovanju sistema tutorjev za oblikovanje
Velika ovira pri razvoju škotskega izobraževalnega sistema je pomanjkanje
zadnjih , zato bo v prihodnje
potrebno izboljšanje. Oviro za nadaljnji razvoj izobraževanja v škotskem keltskem
jeziku predstavlja tudi Pouk v manjšinskem jeziku nudijo
le javne, državne šole, kar
keltskem jeziku prav tako se tudi aterial
rimanjkuje
prilagojen poudarek na keltske kulture in pobudah
vrednot in norm v proces šolanja. Slabost šolskega sistema na Škotskem je relativna
izolacija kompetentnih škotskem keltskem jeziku ter
pomanjkanje promocije nastajanja škotskega keltskega
jezika v .
Zaradi pomanjkanja kadra so ko k odvisnosti od mrež in
virov, ki jih pridobijo sami. izobraževanja je
ezika; na
Škotskem so trenutno le štiri take šole, pa se
starševsko povpraševanje po tovrstnih šolah , posebej v notranjosti Škotske.
6.2.3 Perspektive strategije prihodnjih jezikovnih politik na Škotskem
Od 80-ih let prejšnjega stoletja se je na po
škotskega keltskega jezika naredilo zelo malo. Na Škotskem manjšinsko jezikovno
106
je tudi
in prihodnjih jezikovnih politik na Škotskem odrasli postajajo vse bolj pomembni.
, in tradicionalnimi govorci velikokrat razlikujejo,
tik izrednega pomena.
rabe (zdravstvo, družbene storitve, turizem, poštne storitve, gospodarski sektor, zasebni
sektor, lokalne oblasti …), kar je posebej glede na starostno strukturo
manjšinske jezikovne skupnosti. Starejši uporabniki javnih jezikovnih storitev so bolj
keltskem jeziku, za izboljšanje splošnega odnosa do
jezika in promocijo vrednosti rabe manjšinskega jezika med mlajšimi generacijami pa bi
bilo
agencijah in organizacijah ter skupinah mladinskih delavcev, ki jezikovne storitve
ponujajo mladim.
kotskem se izraža v neuspelem poskusu
e saj tržne promocijske pobude
manjšinskega jezika niso temeljile na institucionalno zasnovanih razvojnih pobudah.
Zaradi nejasnega institucionalnega p rabe manjšinskega jezika
mnoge izmed krovnih keltskih organizacij pri svojem delu niso uspele vpeljati rabe
škotskega keltskega jezika.
manjšinskega jezika še ostajajo strnjena jezikovna skupnost in kjer škotski keltski jezik
ostaja jezik splošne javne komunikacije in delovnega okolja. Za ohranjanje in napredek
pri zagotavljanju javnih, družbenih in potrošniških jezikovnih storitev v tradicionalnih
govornih okoljih bi bilo v prihodnje najprej potrebno celovito ovrednotenje odzivanja
lokalnega prebivalstva in proaktivni pristop (aktivna
participacija manjšinske jezikovne skupnosti) pri
jezikovnih storitev.
tskem
organizacij ter neenotnega pogleda na pomen jezika . Jezikovno
ni pristop k
107
morala
Revitalizacijske politike bi morale upoštevati tri segmente jezikovne
skupnosti: jezikovne skupnosti, ki prebiva , kjer se
jezik sicer še uporablja v javni rabi, vendar njegova raba postaja vse bolj ranljiva;
škotski keltski jezik glavni
jezik družbene rabe, v zadnjih nekaj dese ; ter nekateri
manjšinske jezikovne skupnosti.
Z bi bi . Pri
, škotska
vlada, škotski parlament, Urad za škotske zadeve in razvojna agencija ter druge
nacionalne organizacije z nacionalno pristojnostjo za zagotavljanje jezikovnih storitev.
bi bilo pomembno v skrbi celotne
jezikovne skupnosti celovito pristopati k oblikovanju jezikovnih pobud. Potrebno bi bilo
oblikovati inovativne promo
škotskega keltskega jezika tudi na
manjšinskega jezika.
manjšinskega j
šolo s poukom v škotskem keltskem jeziku in manj kot polovica prebivalcev, mlajših od
25 let, jezik govori. V sedanjih , da bi se število
alo, v kolikor ne bodo pripravljene celostne pobude za spodbujanje
rabe jezika zunaj
Pri bi bilo potrebno
odobnih urbanih (»virtualnih«) jezikovnih skupnosti ter
upoštevati spremenjeno geografsko razporeditev manjšinske jezikovne skupnosti.
ajo vse bolj razpršene, mestna okolja nudijo
nekatere boljše možnosti za uspešno organizacijo keltskih interesnih skupin, dogodkov
in centrov urbanega okolja.
Zaradi velikih potreb po oblikovanju spodbujevalnih pobud in razširitvi svetovalnih
mrež za starše, tako v novejših kot tudi v tradicionalnih govornih okoljih Zahodnega
108
a,
na potrebe staršev ustrezno odzivala. Za namen spodbujanja rabe manjšinskega jezika
mlade generacije v neformalnih govornih situacijah v šoli in izven šole, bi se lahko ve
šolskih keltskih mladinskih
klubov za mlade;
bralnega gradiva v škotskem keltskem jeziku; družinskih tednov poletnih jezikovnih
šol; oblikovanje promocijskih jezikovnih paketov z igralnim in bralnim gradivom za
otroke in starše ali paketov, ki bi jih otroci med vikendom vzeli domov. Za odrasle
v keltskega jezika.
Potrebe v izobraževanju v škotskem keltskem jeziku so predvsem po specializiranem
Pojavlja se tudi potreba po razvoju pr ih
situacij v ah
keltskih šolah (jezikovnih specialistov, psihologov, jezikovnih terapevtov, …). Modeli
jajo
izkušnjo popolne kopeli v manjšinskem jeziku
jeziku) v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju do starosti 7–8 let, v
preostalem obdobju izobraževanja pa zagotavljajo 70-
manjšinskem jeziku, ohranjajo tesen stik z lokalnimi družbenimi organizacijami, imajo
vzpostavljene mreže sodelovanja in se izvajajo v samostojnih šolah.
Razvoj pouka v manjšinskem je
potrebno zaradi upada števila govorcev jezika na prehodu iz osnovne v srednjo šolo,
investiranja v
kadra. Oblikovanje in razvoj podatkovne terminološke baze in razvoj jezikovnih virov
od –18 let je prav tako eno
izmed temeljnih . Izboljšanje sodelovanja šol s škotskimi
keltskimi organizacijami preko organiziranja glasbenih dni, gledaliških delavnic,
obiskov govorcev jezika s strani znanih oseb, ter skrb za
obiskujejo pouk v škotskem keltskem jeziku ,
je v oblikovanje
pilotne sheme specializiranih po vzoru valižanskega modela Athrawon Bro ter
idnetifikacija
blikovati nabor
109
keltskih pridobitev znanja o keltski kulturi in
možnost participacije v lokalnem okolju. Oblikovanje nacionalne krovne podatkovne
baze o keltskih organizacijah, razpoložljivi spletni podpori, agencijah in podjetjih, ki
, je prav tako strateški cilj
.
potrebno jasno in celovito
v starosti 0–1
poukom v škotskem keltskem jeziku, bi bilo
predšolskih skupin v starosti 0–5 let, s tem bi bil prehod v osnovno šolo.
Izobraževalna strategija Kurikul pri ustvarjanju priložnosti
Potencial razvoja škotske keltske jezikovne skupnosti, predvsem odraslih govorcev na
Škotskem,
centrov za odrasle. V
izobr p škotskega
keltskega jezika za odrasle bi bilo potrebno preko javnih kampanj aktivno trženje
pomena in vrednosti jezika in javnih
ter usmerjena promocija za starše in mlade, ki vstopajo na trg dela.
Na Škotskem bi bilo za ohranitev in potencialno širitev manjšinske jezikovne skupnosti
v prihodnosti potrebno tudi oblikovati javne promocijske kampanje o pomenu
kurikula za starše
socialnih situacij in dogodkov z rabo škotskega keltskega jezika ter pošolskih
dejavnosti. Oblikovati in zagotoviti bi bilo potrebno dostop in izvajanje sistema
»Welsh in the cradle« in
»Welsh for family«. nosti podpornega
osebja za predšolske skupine na osnovi modela Twf in Mudiad Meithrin iz Walesa.
potreben
110
V bosta imela n
jezikovnih manjšin vpliv predvsem dva pristopa, ki sta se razvila v 19. in 20. stoletju.
Prvi
kolektivnih pravic manjšin. Jezikovne manjšinske pravice bi se morale obravnavati
h upravljanja, upravni
držav danes stagnira. Potencial manjšin, tudi jezikovnih manjšin, danes
mere ostaja neizrabljen. loveški kapital manjšin , saj le te
manjšin potrebuje novih razvojnih smernic. Velike razlike obstajajo med manjšinami
znotraj posamezne države, kar kaže na to, da so manjšine v meri še vedno
element zgodovinskih odnosov in ne toliko racionalne revizije do lastnega prebivalstva.
111
7 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABA SLOVENSKEGA JEZIKA V ZAMEJSKEM OKOLJU ITALIJE
7.1 Socialno- v zamejskem okolju Italije
Slovenska jezikovna skupnost v Italiji predstavlja del slovenskega naroda oziroma
. Slovenci v Italiji so
zgodovinsko naseljeni v deželi Furlaniji Julijski krajini (v nadaljevanju dežela FJk), v
treh pokrajinah vzdolž meje s Slovenijo: v Tržaški pokrajini, v Goriški pokrajini ter v
Videmski pokrajini, in sicer in
Terska dolina).
Zgodovinske, avtohtone ali jezikovne manjšine so lahko znotraj države, v kateri bivajo,
podvržene procesu asimilacije z
upnostjo.
medgeneracijski prenos jezika, pomanjkanje možnosti za rabo jezika v vsakdanjem
odklanjanje manjšinskega jezika )
.
Po Bajcu in Klabjanu (2008) se je problematika narodnih manjšin z vso silo pojavila po
prvi svetovni vojni, ko se
Srednje in Vzhodne Evrope, na prostorih prejšnjih državnih enot pa so nastale nove
tvorbe, ki so se sicer
Pariška mirovna pogodba je novim državam narekovala jasna
da ne bi
predstavljal elementa nestabilnosti v t.i. Versajski pogodbi. Italija se je, kot nova
evropska velesila, izognila kateri koli mednarodni obvezi glede svojih nacionalnih
manjšin, slovensko in hrvaško prebivalstvo pa je postopoma vedno glasneje izražalo
nezadovoljstvo s svojim položajem v italijanski državi.
Ko je Habsburška monarhija izgubila vojno s Prusijo in Italijo (1866), si je slednja
so jo sestavljale Nadiške doline, Terska dolina in Rezija). Med ozemlji, kjer danes živi
slovenska narodnostna skupnost, sta pod Kraljevino prvi prešli Beneška Slovenija in
Rezija. ti politiko nacionalnega zedinjenja, kar se je
112
odražalo tudi v odnosu oblasti do Beneških Slovencev. Z narodnosti je zaradi
in kulturnem monolitizmu v Italiji
Slovenci in ostali Slovenci v Videmski pokrajini, katerih status se je v Italiji izboljšal
šele po koncu 90-
(Bajc in Klabjan 2008).
i ga je italijanska vojska zasedla med prvo svetovno vojno, to je dobršen del
zgornje Primorske – se o
v
socialnih razmer in raznorodovalni ukrepi italijanskih oblasti do Slovencev so dosegli
vrhunec z nastopom fašizma leta 1922, ki je raznorodovalno politiko – ta je prizadela
– uzakonil. Po Bajcu in Klabjanu (2008) se je po
razmejitvi z Rapalsko pogodbo (1920) rtina
Slovencev; skupaj z Beneškimi Slovenci je pod Italijo ostalo 360.000 Slovencev. Na
podlagi Rapalske pogodbe po prvi svetovni vojni so pod Italijo prešli Goriško in
Tržaško ozemlje ter Kanalska dolina.
Po drugi svetovni vojni je bilo ozemlje Julijske krajine razdeljeno na dve coni: zahodni
del – cono A, je upravljala Zavezniška vojaška uprava, vzhodni del – cono B, pa
Vojaška uprava Jugoslovanske Armade. Slovenci, ki so spadali pod cono A (Tržaška in
Goriška pokrajina), so dobili nekaj pravic; Slovenci na
Videmskem, kjer se je izvajanje pritiskov nadaljevalo, so ostali pod Italijo. Bajc in
Klabjan še pišeta, da je Londonski sporazum (1954) Kraljevini Italiji obljubil dotedanja
avstro- naseljena z italijanskim
prebivalstvom: Trst, Avstrijsko Primorje, Istro, kvarnerske in dalmatinske otoke,
osrednjo Dalmacijo in na severu oziroma severozahodu Južno Tirolsko. Londonski
sporazum je sporno ozemlje razdelil in cona A Svobodnega tržaškega ozemlja je skoraj
v celoti prešla pod Italijo. V novi coni A je ostala samo Tržaška pokrajina, goriški
113
o v notranjem pravu Italijanske
Londonskega sporazuma; ta
(ko se posamezniki, ki so pripadniki slovenske n
italijanskemu dopisu). vajanje Posebnega statuta je
italijansko-jugoslovansko mejo, niso našli rešitve; potrdili so že
v položaj programskih smernic pa so potisnili tisti del
Po »odprtju« jugoslovanskih meja sredi 60-ih let prejšnjega stoletja se je med Slovenci
v Italiji v okviru programske usmeritve »skupnega
slovenskega kulturnega prostora« (v nadaljevanju SSKP). Od tedaj se je krepilo
prizadevanje za mednarodnopravno kodificiranje oziroma bilateralno pogodbeno
Od
demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije je zgodovinski interes
slovenskega naroda in njegove države za ohranjanje Slovencev v zamejstvu opredeljen
Resolucijo o položaju
avtohtonih slovenskih manjšin SSKP, Slovence v zamejstvu
obravnava kot »dragocen most sodelovanja in dobrega sosedstva« ter kot »avtonomen
Resolucija je vodila k sprejemu Zakona o odnosih Republike
Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM), s katerim je slovenska država
jasno zagotovila pravno podlago za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu in
za financiranje njihovih struktur in dejavnosti. Slovenska vlada je s sprejemom tega
zakona tudi potrdila, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu »enakovreden del enotnega
slovenskega naroda«. Z njim so Slovenci v Italiji dobili pravno podlago za ureditev
financiranja lastnih dejavnosti in organizacij. Njegova osrednja novost je ustanovitev
Sveta za Slovence v zamejstvu, posebnega posvetovalnega telesa, ki nudi
114
RS pri oblikovanju in izvajanju politike Slovencev v zamejstvu. Ustavno obveznost do
posebne skrbi za Slovence v tujini izvaja urad Republike Slovenije v zamejstvu in po
m v sosednjih državah, hkrati pa vzdržuje stalne
stike s predstavniki manjšin (Jagodic 2009).
V okviru evropskih integracijskih procesov cem berlinskega zidu in
so razpeti med napori za socialno in ekonomsko integracijo ozemlja EU ter potrebo po
spoštovanju jezikovne in kulturne raznolikosti, šengenskega
prostora in evro Spremembe so vplivale na položaj slovenskega jezika v deželi
FJk in na odnos italija o slovenske manjšine in
slovenskega jezika (Brezigar 2013). V deželi FJk vladajo med raznimi skupnostmi
nesorazmer
smatramo, da do ijski
proces (Kosic in Flego 2008).
Proces evropske integracije in uveljavljanje regionalnih gibanj sta postopoma privedla
Italija je
ratificirala šin, predstavniki
krovnega mednarodnega dokumenta, ki ureja položaj jezikovnih manjšin, to je Evropske
listine za regionalne ali manjšinske jezike, Italija ni ratificirala (Brezigar 2010).
Nekdaj obrobne skupnosti pridobivajo v današnji družbi novo vlogo in vpliv, ne le na
peizacije se je z
vstopom Slovenije v š nove možnosti
povezovanja in z drugimi manjšinami.
7.2 Razvoj jezikovne zakonodaje v zamejskem okolju Italije
Italija ima med evropskimi državami eno najvišjih stopenj jezikovne raznolikosti: tukaj
državljanov pripada eni od zgodovinskih jezikovnih manjšin; ti državljani v svojem
115
anjšinske oziroma regionalne kulture
in hkrati uporabljajo uradni jezik države, v kateri živijo (Kosic, Medeot in Vidali 2013).
V Ustavi Italijanske republike sta
no zadeva jezikovne manjšine in vsebuje zavezo
R (Kosic, Medeot in
Vidali 2013).
zakonov, imajo Slovenci v Italiji naslednje pravice:
do šolanja, vzgoje in izobraževanja v slovenskem jeziku;
do rabe slovenskega jezika v odnosih z javno upravo na ozemlju, kjer živi
slovenska narodnostna skupnost v Italiji;
slovenska
narodnostna skupnost ;
sindikalnimi organizacijami;
;
do gospodarskih dejavnosti;
do varstva pred diskriminacijo.
Pravni status slovenske manjšine v Italiji urejajo
manjšin iz leta 1999 (št. 482), iz leta 2001
(št. 38), D iz leta
2007 in (Brezigar 2010).
Zakoni urejajo temeljne pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji v skladu s 6.
lenom italijanske ustave, ki uzakon jšin.
Zakon št. 482/1999 je prvi italijanski zakon, ki globalno obravnava vprašanje vseh
jih zakon navaja in je temelj za nadaljnje zakone za posamezne manjšine; to velja za
državne kot tudi za deželne zakone. Z
pri seznamu pri ravni pravic, ki jih priznava
manjšinam. Omejitev dežele FJk
ustavnim zakonom. Izjemo predstavlja slovenska narodnostna skupnost v Italiji, za
116
manjšin, to je manjšin, ki so vezane na do
dolgo. Zakon št. 482 torej ne zadeva novih manjšin (priseljenih ali pred kratkim
naseljenih) (Kosic, Medeot in Vidali 2013). Z zakonom št. 482 so bile uvedene
dejavnosti v šolah bodisi za jezike, ki so v rabi v javnih upravah in javnih prostorih.
D
regionalnih jezikov.
Z zakonom se je je bil
tudi postopek za ugotovitev obmo (
5 % volivcev). S tem
slovenska narodnostna skupnost
-
vas, Praprotno, Podbonesec, Rezija, Šentlenart, Špeter, Srednje, Sovodnje, Tipana in
Trbiž (Brezigar 2010).
, da se v otroških vrtcih ter v osnovnih in nižjih srednjih šolah na
manjšine. so uvedli pouk
vljali pa so ga
ponekod tudi v Tržaški in G
šolah. Zakon št. 38 ne v italijanskih šolah, ker
; ta zagotavlja pripadnikom
manjšin pravico do rabe jezika v odnosu z oblastmi in v ta namen zagotavlja sredstva
tudi za delovanje posebnih jezikovnih okenc .
Zakon med drugim ureja državno podporo za
evropskih programov. Italija in Slovenija sicer konvencij nista sprejemali, vendar je
ropske
programe (Brezigar 2010).
117
Zakon št. 38/2001
a, da republika Italija
pripadajo slovenski jezikovni manjšini v pokrajinah Trst, Gorica in Videm, na osnovi
Statuta dežele FJk in v skladu s splošnimi
ter
mednarodnih konvencij in pogodb
italijanskih šolah. Za slovensko manjšino ostaja zakon št. 482 v veljavi tudi po sprejetju
zakona št. 38.
Po Brezigar (2010) je zakon št. 38 poznan in obsega
skupnosti: pravica do izobraževanja, vzgoje in usposabljanja v slovenskem jeziku;
pravica do rabe slovenskega jezika v odnosih z javnimi upravami, do pridobitve
uporabe slovenskega jezika v odnosih z osebjem javnih uradov; pravica do vidne
, pravica do
pretvorbe osebnih imen, priimkov ter krajevnih imen v izvirno slovensko obliko;
pravica do izražanja lastne narodne identitete tudi s simboli, na primer z izobešanjem
slovenske zastave, poleg italijanske, evropske in deželne, v javnih prostorih; pravica do
(javnih in zasebnih), in do lastne
založniške dejavnosti v slovenskem jeziku; pravica do lastnih organizacij in združenj,
; pravica do izvolitve
; pravica do izvajanja gospodarskih dejavnosti in pravica
Zakon je ustanovil paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine, ki ga sestavlja
imenovanih s strani predsednika republike (od teh je deset pripadnikov
manjšine), in pravila njegovega delovanja. Ob ustanovitvi so bili vanj imenovani mnogi
bil imenovan nov odbor, je delo steklo in odbor sedaj redno deluje. Predstavlja kraj
talijanska stran pa je v
odbor predlagala v glavnem politike, ki ne predstavljajo institucij, ki so jih imenovale
118
(Brezigar 2010).
izvajati z veliko zamudo, šele v letu 2007. To ozemlje sestavljajo v pokrajini Trst
Trst samo
Vzhodni in Zahodni kras, Barkovlje, Greta, Rojan, Sv. Ivan, Katinara, Lonjer in
Škedenj. V pokrajini Gorica ozemlje predstavljajo
Ronke, Števerjan, Sovodnje, Zagraj, Gorica samo Štandrež, Pevma-Štmaver-
Oslavje, Podpora in Placuta-
Dreka, Grmek, Bardo, Naborjet- nart,
Špeter, Sovodnje, Srednje, Tipana, Tavorjana, Ahten, Trbiž. O vsebuje samo
Gradischiutta;
Zakon ga jezika v javni upravi
slovenskih imen in priimkov. Pripadniki manjšine lahko uporabljajo jezik v odnosu z
upravnimi in sodnimi oblastmi, s podjetji, ki opravljajo javne storitve, imajo pravico do
odgovora v slovenskem jeziku ustno nep no
prisotna manjšina, so obvezane na prošnjo zainteresiranih zagotoviti obrazce v
n javna obvestila opremiti s
slovenskim prevodom, zagotoviti osebje z znanjem slovenskega jezika, odpreti urade,
kjer državljani lahko poslujejo v slovenskem jeziku, prilagoditi e statute temu
zakonu (Brezigar 2010).
Brezigar ugotavlja, da z , vsebuje
nekaj popravkov in dopolnil
1961 in 1973), ureja pa tudi v pokrajini Videm. Vsebuje
uvedbi sloven v otroške vrtce in
na katerem živi slovenska narodnostna skupnost
ali se bodo njihovi
srednjih šol
dvo
v
119
paritetni odbor. D bila podržavljena, osnovni šoli pa so bili
dodani trije razredi nižje srednje šole.
Zakon tudi slovenska
narodnostna skupnost
predlog paritetnega odbora; na predlog odbora s
, z namenom ohranjanja
in promocije kulturne, zgodovinske ali jezikovne identitete. V
veljavnost vseh ukrepov, ki so bili uveljavljeni na osnovi Londonskega
sporazuma in Osimskega sporazuma
, ker vnaprej
e omejitev pravic navzgor. Težave se pojavljajo
pri u Londonskega sporazuma.
septembra 2007. Za
-ih
manjšine – organ, katerega usta . Že pred odobritvijo teh
zakonov je slovenska narodnostna skupnost v Italiji pridobila pravno priznanje s
Posebnim statutom, prilogo mednarodnega sporazuma iz leta 1954, znanega kot
Londonski sporazum o soglasju, na katerega se sklicuje tudi len Osimskega
sporazuma med Italijo in Republiko Jugoslavijo iz leta 1975. Iz Posebnega statuta je
izšel niz pravil, kot je na primer javna raba slovenskega jezika in pravica do šol v
slovenskem jeziku, vendar so bile te v sodelovanju z italijansko državo omejene na
; delno so bile razširjene na
pokrajino Gorica na podlagi Mirovne pogodbe z Italijo, sklenjene v Parizu 1947.
Slovensko prebivalstvo videmske pokrajine je moralo priznanje svojega statusa in za
na odobritev zakona št. 38 bile pred tem
nekatere pravice delno uvedene z zakonom št. 482. Zakon št. 38 in deželni zakon št. 26
iz leta
Deželni svet FJk je leta 2007 sprejel zakon št. 26 z naslovom
120
Omenja Evropske listine za regionalne in
manjšinske jezike, ki je Italija še ni ratificirala. ozemlje, na katerem se zakon
izvaja, to je na celotnem ozemlju dežele FJk, razen v primerih, ko se zakon nanaša na
ozemlje, na katerem je prisotna slovenska narodnostna skupnost na
osnovi zakona št. 38). Uveljavlja se
zakona je
dežele FJk, je
or.
interpretacij teritorija, ampak v celoti osvaja državno zakonodajo. Spodbuja in podpira
ih
manjšinah ter stikih z Republiko Slovenijo in dejavnostih
dežela FJk nima velikih pristojnosti na
prostoru ter sodelovanje med institucijami (Brezigar 2010).
S tem zakonom se je dežela FJk obvezala, da bo spodbujala sodelovanje in medsebojno
razumevanje in spozn Dežela FJk podpira
, vrednotila kulturne in jezikovne
raznolikosti in krepila o medkulturnosti.
znam organizacij slovenske manjšine, ki je pogoj za evidenco
organiziranosti manjšine. Dežela FJk mora s tem seznamom razpolagati, da zagotovi
, ter
predstavniške organizacije manjšine najbolj reprezentativne organizacije. To vprašanje
. S zakon rešuje sporno vsebino. Z njim rešuje
tudi
Zakon pripadnikom slovenske manjšine zagotavlja pravico, da se ustno ali pisno
deželo FJk v slovenskem jeziku in imajo pravico do odgovora v roku, ki ga
in uvaja jezikovne pravice slovenske manjšine na obmo
manjšina prisotna; zagotavlja tudi pravico do svojega imena in priimka, enako velja za
121
lahko dežela FJk uporablja
ki so dolo
problem prisotnosti slovenskih organizacij v deželnih posvetovalnih telesih; na
16. zakona slovenskega
jezika v italijanskih šolah: z
sodelovanje med univerzami in priznanje habilitacijskih državnih izpitov, ki so v Italiji
potrebni za opravljanje številnih poklicev. len se v praksi ne izvaja; nekatere
prejele deželnih sredstev. postopke za delitev javnih sredstev za namen
in za osebje, ki je zadolženo za odnose s pripadniki manjšine, ter sorazmerno majhen
letni sk videmski pokrajini, v katerih je pristopna slovenska
narodnostna skupnost. D in dejansko so
Kanalsko dolino in Rezijo, dve tretjini pa za Nadiške doline in Tersko dolino.
podržavljen in je kasneje pridobil še tri razrede nižje srednje šole, to je drugi ciklus
dežele FJk
Poleg teh zakonov te zakonskih predpisov, ki
slonijo na mednarodnih sporazumih in dogovorih, državni in deželni zakonodaji, na
ere sodbe Ustavnega
15/1992). Zakon 1012/1961 in zakon 932/1973 urejata šol
jezikom v Tržaški in G ev šol, za
slovenske manjšine, italijanskim državljanom ali komurkoli stalno naseljenemu na
v
122
bil uradno priznan z zakonom 38/2001. Ta zakon je šolski sistem nadgradil še s
posebnim uradom in z deželno komisijo (Vidali in Vincoletto 2007).
Z zakonom o reformi univerz (št. 341/1990) je država pooblastila deželo FJk za
sklenitev konvencije z univerzami v deželi in s slovenskimi univerzami za
izpopol olah s slovensk Kompleksnejše je
, saj Italija nikoli ni ratificirala
Osimski sporazum
Londonskega sporazuma, ki se že izvajajo. Ta
2010).
7.3
Razvoj jezikovnih kompetenc je pri pripadnikih manjšine dejavnik, ki se lahko
spreminja zaradi hitre jezikovne asimilacije. Pridobivanje in ohranjanje znanja
manjšinskega jezika je pomembno za vse starostne skupine manjšinske jezikovne
skupnosti, ne le za otroke, kot pojasnjuje kon Slovenska
narodnostna skupnost v Italiji nima posebne strategije tovanja in
promocije slovenskega jezika, spremljanje
pa lahko predstavlja teore oziroma podatkovno osnovo za prihodnje oblikovanje
promocije rabe slovenskega jezika v italijanskem okolju.
model manjšine predstavlja po Brezigar (2013) in pojasnjuje
ke jezikovne
Manjšino po modelu
so posamezniki, ki se
lju, delijo
slovenske vrednote in kulturo in se udeležujejo slovenskih kulturnih programov;
osrednji pas, ki ga sestavljajo tisti,
uporabljajo doma – ta skupina jezika in narodne pripadnosti ne povezuje, dojemajo se
kot Slovenci in imajo trdno slovensko kulturno tradicijo ne glede na stopnjo poznavanja
jezika; zunanji pas, ki ga predstavljajo pripadniki, ki se sicer nimajo za Slovence,
123
izkazujejo pa aktivno zanimanje za slovenski jezik in kulturo. V ta pas spadajo npr.
.
jezika, ampak bodo usvojili tudi vrednote in kulturo slovenske jezikovne manjšine. Z
a, s
pasu premikajo proti jedru manjšine; ta deluje kot nekakšen magnet, ki privablja nove
i trije pasovi so del manjšine.
odpira svež pogled na možnost širjenja slovenske
manjšine ti ali
zavedni pripadniki, ki pa niso izgubljeni pripadniki manjšine; predstavljajo sredstvo
manjšinske skupnosti, ki se ob podpori ustrezne promocijske strategije premaknejo
bližje jedru. Manjšina dolg
e skupnost vpeta v širše okolje,
slovenske manjšine v zamejskem okolju (Brezigar 2013).
Neuravnotežen jezikovni položaj po tem modelu dejansko predstavlja priložnost, da se
Model opozarja na
krožnicah, v razmerah neuravnoteženega jezikovnega položaja in odsotnosti promocije
manjšinskega jezika prepustna le v eno smer, prihaja do enostranske asimilacije. Zato je
potrebno, da jezikovne manjšine prepustnost ne meje poskušajo uravnotežiti s
ohranjanja manjšinske skupnosti tem za
medsebojno sožitje kultur. Temeljni gradnik promocije rabe jezika p
narodne skupnosti, tako pri otrocih kot pri odraslih. Po Bogatec (2011) znanje jezika
eje in hitreje,
zato bi promocijo znanja jezika soseda morali predvidevati že šolski programi, saj je ta
124
S promocijo manjšinskega jezika lahko manjšine kompenzirajo tok »izgubljanja« svojih
govorcev s tokom »pridobivanja« novih govorcev. Tako pot promocije manjšinskega
jezika so ubrali npr. Valižani in
avest govorcev
jezika, da je njihov jezik nekaj edinstvenega, da predstavlja veliko bogastvo, ki ga je
treba varovati in ohraniti. Pri Valižanih in Škotih je torej vprašanje promocije jezika v
prvi vrsti zaviranje »odpadništva« in vlaganje naporov v širjenje manjšinske skupnosti.
jšinsko
skupnost in njen razvoj (Brezigar 2013).
. Za širitev
slovenske jezik
slovenskega jezika bi bilo potrebno posebno skrb nameniti tudi usposobljenosti
nadaljevanja jezikovnega izobraževanja (Brezigar 2013).
Za širitev slovenske skupnosti je pomembno, da s je to
pogoj za vstop v jedro manjšinske jezikovne skupnosti. Pot
od ja jezika do identifikacije z manjšinsko skupnostjo je dolga. Pomembneje je
torej, da se do
ljudi,
-upravnim z
ukinitvijo meje, s prostim pretokom blaga in ljudi, bistveno manj pa z zavedanjem o
pripadnike manjšine v
125
drugi i krog. Starši, ki so otroke vpisali v slovenske šole, so prvi korak k
približevanju slovenski manjšini že storili. S spodbujanjem potencialnih govorcev, ki bi
i, bi se slovenska jezikovna skupnost
in slovenska narodna manjšina najlažje širili. Obojestransko
dovolj dobro (Brezigar 2013).
7.4 Analiza sta slovenskem zamejskem prostoru Italije
Slovenska jezikovna skupnost v Italiji predstavlja zgodovinsko ali avtohtono manjšino v
deželi FJk. Slovenci so zgodovinsko naseljeni v treh pokrajinah vzdolž meje s
Slovenijo: v Tržaški pokrajini, v Goriški pokrajini, v Videmski pokrajini: v Kanalski
Naselitveni pas je širok do 30
km in skupno prekriva približno 1.500 km2 (Vidali in Vincoletto 2007). Število
Slovencev v Italiji je težko definirati, saj popisi po drugi svetovni vojni niso upoštevali
narodne ali jezikovne pripadnosti državljanov; ocene se med seboj razlikujejo, gibljejo
se med približno 46.000 in 125.000 pripadniki slovenske narodne skupnosti.
Po podatkih Raziskave o jezikovnih skupnostih FJk se je nekaj manj kot tretjina
da so e e, za 45 % vprašanih pa je bil materni
Po manj kot polovica slovenske skupnosti v družinskem krogu uporablja
skupnosti (24
jezikovni skupnosti, oziroma kombinaciji jezikovnih skupnosti, ki se razlikujejo od
lo, da
126
skupnosti je vsak drugi anketiranec (51 %) izjavil, da je seznanjen z obstojem pravnih
Bogatec in Bufon (2008) ugotavljata, da je govorna sposobnost slovenskega jezika na
nižja (96 %), predvsem zaradi prebivalcev Videmske pokrajine, kjer okrog 97 %
vprašanih slovenski jezik razume, govori pa ga 90 %. Po mnenju obeh obstaja razkorak
dejstva, da ta skupnost ne razpolaga z ustreznimi institucionalnimi instrumenti, da bi
lahko svojo potencialno vlogo tudi polno (iz)koristila. Le slabih 75 % respondentov, ki
so bolj ali manj aktivni v slovenskih manjšinskih društvih in ustanovah, se na
opredeljuje za Slovence; okrog 9 %
vprašanih se opredeljuje za »zamejsko« identiteto, okrog 5 % za Italijane, okrog 4 % pa
je izrazilo mešano, slovensko-italijansko narodnostno identiteto. V Videmski pokrajini
vidneje izstopa opredelitev za italijansko nar
kozmopolitske identitete ter za kombinirane identitete. Okrog 73 % respondentov v
anjih je na lokalni ravni
in Bufon 2008).
Materni jezik je naše temeljno komunikacijsko sredstvo
je zelo pomemben dejavnik za organizacijo misli, razmišljanja in za usvajanje
uveljavljanjem pravice do svobodnega izražanja, državljanskih pravic in pravice do
Prve za Slovence z Goriške in s Krasa je v drugi
polovici 18. stoletja (1774) uvedla avstrijska cesarica Marija Terezija. V Trstu so bile v
drugi polovici 19. stoletja ustanovljene tudi razne zasebne slovenske šole, ki jih je
upravljala Ciril-Metodova družba. Po uvedbi Gentilijeve šolske reforme (zakon št. 2185
Po
drugi svetovni vojni so Slovenci spet pridobili
127
pravico do obveznega šolanja v maternem jeziku, povojni proces razvoja izobraževanja
šole na Tržaško in Goriško pokrajino v šolskem letu 1984/1985, ko je bila ustanovljena
Klabjan 2008).
Obvezno šolanje v Italiji traja od 6. do 19. leta starosti. Na Tržaškem in Goriškem
deluje za celotni šolski ciklus : za
otroške vrtce, osnovne šole, nižje in višje srednje šole. V teh šolah se vsi predmeti,
jezik in književnost«, n zgodovina sta delno
dopolnjena v primerjavi s tistima, ki veljata za italijanske šole.
Videmska pokrajina je leta 1866 pripadla Italiji. Pravice do javnega šolstva v
slovenskem jeziku tam ni bilo, Slovenci priložnosti izobraževanja v maternem jeziku
niso imeli -ih let 20. stoletja, ko je bilo ustanovljeno današnje
-
obseg
Danes v Š
– ena oseba. Na celodnevni
osnovni šoli j
deželi FJk ni posebnih pobud za spodbujanje ohranitve manjšinskih jezikov, oziroma
nskega jezika kot izbirnega predmeta v italijanske šole.
otroke mešanih družin ali za otro
Špetru praviloma poteka opismenjevanje v slovenskem jeziku, otroci pa usvajajo sistem
petru so državne in sledijo državnim smernicam
in programom, ki veljajo v Italiji (Colja 2013). Zaradi negativnih demografskih trendov
128
in izseljevanja se je v preteklih desetletjih precej slovenskih šol zaprlo. Prisotnost otrok
iz mešanih in neslovenskih zakonov je vplivala na zmanjšano motivacijo za vpis otrok v
slovenske šole, v zadnjih letih
slovenske šole (Bogatec 2011).
Colja (2013) tudi ugotavlja, da je bilo, po podatkih raziskave Razvoj predbralnih in
% »italijanskih« (materni jezik obeh staršev je italijanski) in 26 % »slovenskih« družin.
V Goriški pokrajini je slika podobna Tržaški pokrajini, saj je tu 37 % »mešanih« družin,
30 % »italijanskih« in 27 % »slovenskih« družin. V Špetru je prisotnost »slovenskih« in
»italijanskih« družin 12-
neslovenskih
d
pretežno slovenskim jezikom, v primerjavi s Tržaško pokrajino (33 %) in Goriško
pokrajino (31 %), je zaslediti v Špetru (6 %), saj se vse preostale družine (94 %) tu
pogovarjajo »neslovensko«. V 29 % vseh družin se oba starša z otrokom pogovarjata
pretežno v slovenskem jeziku; 34 % je »mešanih« družin, kjer je v pogovoru staršev z
starši z otrokom pretežno pogovarjajo v jeziku, ki ni slovenski.
Londonskim sporazumom je zaznamoval
zmanjšan vpis v slovenske šole. Ta proces je trajal do šolskega leta 1965/1966, ko je
dosegel najnižje število vpisov. Nanj so vplivali asimilacijski pritisk oblasti ter
izseljevanje iz Tržaške pokrajine. Sledil je porast v 70-ih letih in nato ponovno upadanje
v 80-ih letih. Slovenci v Italiji obiskujejo slovenske šole na Tržaškem in Goriškem,
anskih šolah pa se z redkimi izjemami ne izvaja. Na
129
Bogatec (2011) piše o tem, da podatki
kažejo na zanimanje za slovenski jezik v zadnjih dvajsetih letih; od sredine
90-
se identificirata kot Italijana) v slovenskih šolah potrojilo, in sicer iz 7 % na 24 % vseh
vpisanih otrok. P o državo
kot tudi manjšino, ki živi v njihovem okolju, kar predstavlja priložnost za prihodnji
razvoj slovenske manjšine. Trend se sicer razlikuje glede na pokrajino; krivulja vpisov
-ih let, medtem ko se na
populacija štela 4.390 vpisanih; 57 % je obiskovalo slovenske vrtce in šole na
Tržaškem, 37 % tiste na Goriškem, preostalih 6 % se je šolalo v Špetru. Izmed vseh
vpisanih osnovnošolskih otrok v slovenske in italijanske šole v Tržaški in Goriški
pokrajini -odstoten v
drugi polovici 90-
manj (31 %) je bilo otrok iz mešanih zakonov, 7 % jih je prihajalo iz italijanskega
narodnostnega okolja. V dvajsetih letih se je slika precej spremenila: delež otrok iz
vpisanih tudi v šolskem letu 2014/2015 kljub rahlemu upadanju; otrok iz slovenskih
italijanskih družin.
asle,
ki niso naravni govorci slovenskega jezika. V deželi FJk jih izvajajo izobraževalna
ine za
zamejsko okolje, enega za odrasle in enega za mlade med 14. in 17. letom. Pridobivanje
130
osnovni stopnji je bila v zamejskem okolju Italije v zadnjem desetletju najbolj številna.
i, 546 pa
smiselno poznati (Brezigar 2013).
2013/2014 2014/2015 2015/2016
TRŽAŠKA POKRAJINA
otroški vrtci 629 596 594
osnovne šole 915 926 897
srednje šole prve stopnje 457 471 476
srednje šole druge stopnje 492 522 535
SKUPAJ 2.493 2.515 2.502
GORIŠKA POKRAJINA
otroški vrtci 444 455 432
osnovne šole 577 596 600
srednje šole prve stopnje 293 307 302
srednje šole druge stopnje 249 252 253
SKUPAJ 1.563 1.610 1.5871)
otroški vrtci 83 95 101
osnovne šole 129 115 115
srednje šole prve stopnje 49 55 59
SKUPAJ 261 265 275
SKUPAJ
otroški vrtci 1.156 1.146 1.127
osnovne šole 1.621 1.637 1.612
srednje šole prve stopnje 799 833 837
srednje šole druge stopnje 741 774 788
SKUPAJ 4.317 4.390 4.364
1)
Preglednica 2 dežele FJk (vir
podatkov: Bogatec 2015).
131
7.5 Jezik kot element identitete in nacionalna zavest
Pri oblikovanju narodne skupnosti ima jezik osrednji pomen, saj predstavlja temeljno
sredstvo sporazumevanja in pospešuje in podpira identifikacijo pripadnikov manjšine z
narodno skupnostjo. Jezik je torej pomemben element identifikacije, skupni imenovalec
skupnosti in zmanjšuje razlike znotraj te skupnosti. Predstavlja spoznavno sredstvo,
Z odpovedjo svojemu izvornemu jeziku
priseljencev ne oropamo le njihovega sredstva jezikovnega sporazumevanja, ampak se
zatira tudi njihovo doživljanje kulturne in narodne identitete
Da bi se manjšinska , je pomembna razširjenost
domen rabe jezika. V odnosu med jezikom in narodno skupnostjo gre za tesno
deželi FJk.
Sl
enega pomembnejših znakov slovenske identitete« ( -Luk 1995).
7.6 Mednarodni kontekst rabe slovenskega jezika
Italija je s sprejemom
Okvirne konvencije ,
skromni in šibki; jenje, so omejeni na volitve deželne
samoupravi pa ni (Brezigar
2010).
Brezigar nadalje piše, da zakona št. 38 in deželni zakon podpirata razvijanje in
ohranjanje prvin slovenske identitete. Država zagotavlja sredst
dvajset let ni spremenjena. Republika Italija pri pospeševanju strpnosti ni zelo aktivna,
e treh
predsednikov v Trstu), vendar pa te niso odraz konsistentne politike. Slovenskim
združevanja, svobode izražanja in svobode mišljenja, vesti in veroizpovedi. Manjšina
Manjšina lahko ustanavlja in
zagotavlja tudi radijske (12 ur
132
dnevno) in televizijske (približno 45 minut) sporede v slovenskem jeziku, vendar ti niso
vidni v Videmski pokrajini. Za zasebno in javno ustno in pisno rabo slovenskega jezika
ni posebnih ovir; slovenski jezik se redno uporablja na javnih prireditvah, ki jih
organizira manjšina, pripadniki manjšine imajo tudi pravico, da z upravnimi organi in
p rsta in Gorice se izvaja preko posebnih javnih uradov.
šin Italija ne opravlja veliko dela. V šolskih
posameznih šol. Manjšina ima tudi pravico do lastnih izobraževalnih ustanov.
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji ima na Tržaškem in Goriškem državne šole s
ih šol, poleg
delujejo tudi zavod za poklicno izobraževanje Ad
formandum, Slovenski izobraževalni konzorcij Slov.I.K. ter Glasbena matica in center
za glasbeno vzgojo Emil Komel.
izacije
slovenske manjšine so zastopane v nekaterih telesih skupaj s sorodnimi italijanskimi
ustrezno
rešeno (Brezigar 2010).
133
8 MOŽNOSTI UPORABE DOBRIH PRAKS WALESA IN ŠKOTSKE V SLOVENSKEM ZAMEJSKEM OKOLJU ITALIJE
8.1 Prednosti slovenskega zamejskega prostora v Italiji in možnosti razvoja rabe slovenskega jezika
Po Jagodic (2009) s
šengenski prostor predstavljajo z narodnostnega vidika statusa slovenskih skupnosti, ki
živijo znotraj ali zunaj meja Slovenije, b tem pa je potrebno
kontaktnega prostora. Družbeno-
spremembe so vplivale na položaj slovenskega jezika v deželi FJk, predvsem pa na
predstavo in odnos italija o slovenske manjšine in
slovenskega jezika. Manjšina postala dejavnik integracije,
prispeva k skupni rasti izbranega prostora in k Razvojne
se odpirajo zlasti v okviru nedavno
Jadranske evroregije.
Jagodic (2009) nadalje ugotavlja, da med pozitiv
medkulturnih odnosov na narodnostno mešanem obm
V Videmski pokrajini je vstop v EU
pripomogel k splošnemu izboljšanju odnosa do »slovenstva« in njegovemu sprejemanju
kega prebivalstva, na Goriškem in Tržaškem pa na
postala
anica EU in s tem pridobila enakopraven položaj v primerjavi z Italijo.
utrditev slovensko-italijanskega obmejnega prostora, z obeh strani meje prihajajo
ejnih dejavnostih. Pripadniki slovenske manjšine v Italiji
in so zainteresirani za
. Najbolj zadržani
so na Tržaškem, kar nedvomno izraža dejstvo, da se je tu lokalna politika mnogo manj
134
Videmskem
i študija na drugi strani meje,
Jagodic Projekt SA.PE.VA je
študija, analiza, promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva
evropske pobude Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000–2006, razvil pa se je v tesnem
organizacije in ustanove slovenske skupnosti v Italiji in italijanske skupnosti v Sloveniji
in na Hrvaškem so v obdobju med letoma 2003 in 2006 izpeljale vrsto skupnih
projektov v okviru programov evropske pobude Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000–
2006 in Phare CBC Italija-
projektov, med njimi »Glasba brez meja«, »Umetniki dveh manjšin«, »LIBRIS«,
, »Šport podira meje«. Obe narodni skupnosti sta skupno
ures (»Best practices za pripravo in
), turizma (»MIN-TOUR«, »Manjšine in
turizem- ) in kmetijstva
(»AGROMIN, Kmetijstvo manjšin –
). Vidali (2012) tudi ugotavlja, da je na Videmskem v
idemske pokrajine.
medkulturnega dialoga precej vidni,
(Jagodic 2013).
Projekt EDUKA – (Projekt EDUKA – Educare alla diversita
Vzg
združevanjem teme priseljenstva ter zgodovinskih narodnih in jezikovnih manjšin,
predstavlja pa dober primer promocije medkulturne vzgoje in sodelovanja šol na obeh
straneh meje. Pr
135
miselnih ovir, ki so zavirale polnejše sodelovanje med skupnostmi, ki živijo na
obmejnem prostoru. Odgovoril je
na potrebo po inte
izobraževanja, potrebo po
prenosu znanja strokovnih institucij na teren, njegov
komuniciranja in medsebojno sodelovanje. V okviru projekta so bile izvedene
promocijske aktivnosti o vrednosti sožitja, medsebojnega poznavanja, sodelovanja in
šolami. Izpeljanih je bilo precej delavnic in informativnih predavanj z gosti iz
priseljenskih skupnosti. Informativne konference so poskušale analizirati medkulturne
politike in vzgajati , ob poznavanju treh glavnih narodnih
manjšin in jezikovnih skupnosti Severnega Jadrana ter spodbujati participacijo mladih,
npr. univerzitetne skupnosti in zmanjšati zgodovinske pregrade in stereotipe.
Projekt EDUKA predstavlja nadaljevanje projekta MI.MA.
manjšine« (Projekt/Progetto MI.MA –
conoscono le minoranze) v okviru programa Interreg IIIA 2000–2006, ki je ob
zavedanju omejenega poznavanja manjšin med mladimi, ki jim šolski sistem ni
namenjal velike pozornosti, in prisotne radovednosti oblikoval informacijsko
italijansko- .
Colja (2013) navaja še projekt JEZIKLINGUA (Projekt JezikLingua), ki je bil
elovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz
sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Strateški
dežele FJk predvidel izvedbo raziskave Razvoj predbralnih in
Italiji). Namen
obisku
Med prizadevanji za širjenje znanja slovenskega jezika in poznavanja slovenske kulture
pulacijo italijanskih šol si posebno pozornost nedvomno zasluži
136
izkušnja
rednega predmetnika kot eden izmed tujih jezikov od šolskega leta 2009/2010. Pobuda
se je razvila v s
(Bogatec 2015).
Sodelovanje med šolami s slovenskim in
letih okrepilo. V nekaterih primerih se
srednja šola prve
stopnje »Nazario Sauro« v Miljah na Tržaškem, ki je s šolskim letom 2014/2015 tudi
Josipa Pangerca v Dolini Na Videmskem si je ustvarila tako
visok ugled s tridesetletnim uspešnim delovanjem, da razmišljajo o uvajanju modela
dvo- Videmske
pokrajine (Bogatec 2015).
Pertot (2011) poleg drugih dobrih praks kot dober primer omenja tedenska bivanja
drugega jezika ali pa
Organiziranost slovenske manjšinske skupnosti v Italiji je kompleksna, zamejsko okolje
predstavlja enega najbolj organiziranih manjšinskih okolij v Evropi, saj so tu šole
(državne) v maternem jeziku (na Tržaškem in Goriškem, na Videmskem je
petrski šoli), poleg tega ima manjšina svoj dnevnik, slovenske
informativne oddaje v okviru vsedržavne radiotelevizijske ustanove RAI, knjižnico,
sta
številne kulturne in športne organizacije, krovni organizaciji.
Prednost organizacije slovenske manjšinske skupnosti je nenazadnje prostovoljno delo
društev, kar kaže na prebujenost in vitalno jedro same skupnosti,
zelo dejavna je slovenska narodnostna skupnost
presega manjšinsko jedro, saj se razteza do sodelovanja s Furlani in Italijani.
137
8.2 Ovire za razvoj rabe slovenskega jezika v zamejskem okolju Italije
Aktualnost manjšinske tematike zaznamuje ves evropski prostor
vlada pokazala zanimanje za ureditev odprtih odnosov s slovensko manjšinsko
ativnih dokumentov izognila
odvisni od volje na lokalni
ravni na oblasti, še vedno pa je ponekod prisotna »kultura intelektualnega apartheida«
med Slovenci in Italijani. Medtem ko je za pokrajini Trst in Gorica splošna
ipadniki
slovenske manjšine iz Videmske pokrajine zaznati, da gre za neke vrste odtujenost in
prebivalstva. Po mnenju manjšine je Slovenija premalo aktivna pri
, po drugi strani se zdi, da tudi manjšina
v družbenem prostoru. Razlike med pokrajinami
izkušnje. Skupnost, ki prebiva v Videmski pokrajini, je bila od ,
pa še danes predstavlja oviro za razvoj pokrajine (Jagodic 2008).
Videmske pokrajine so povezani z neenotnostjo njenega
izrazit dejavnik, ki vpliva na
vsakodnevno življenje in delovanje slovenske manjšinske skupnosti; dejavnika vplivata
na identifikacijo in spreminjanje identitete lokalnega prebivalstva. Na Videmskem se
med drugim pojavljata tudi neustrezna porazdelitev in poraba sredstev, omeniti velja
vlogo. Na Goriškem so težave povezane s pravnim položajem in uveljavljanjem
. Nestabilnost je povezana tudi z nestalnim
ki je prizadelo slovensko manjšino; ta ostaja
ji tudi
Pripadniki slovenske manjšine ostajajo razdeljeni pri nekaterih
pa jim tudi jasne vizije a
krovnih
organizacij.
138
Po Jagodic (2008) je na Tržaškem situacija podobna kot na Goriškem, kjer se krivdo za
politikom ter neustrezni notranji organizaciji manjšine, predvsem obema krovnima
organizacijama Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih
organizacij (SSO). Nejasno prepletanje med predstavništvom civilne družbe in
m predstavništvom ter vprašanje pristojnosti krovnih organizacij zavirajo
stop slovenske manjšine v Italiji in širšem evropskem prostoru.
Slovenska narodnostna skupnost je tudi
Na Tržaškem
ta razkroj tradicionalne manjšinske skupnosti oziroma
izseljevanje in demografski padec. Nižanje števila pripadnikov slovenske manjšine je
s pomanjkanjem , tudi mladega
kadra, ki bi lahko prevzeli vodenje posameznih ustanov.
Pri oblikovanju prioritet je znotraj slovenske manjšine zaznati velika razhajanja (tako na
Tržaškem kot na Goriškem tudi pomanjkanje konkretnih predlogov. Z izjemo
Videmske pokrajine, kjer se tradicionalna organiziranost manjšine kljub vsemu
predstavlja enotno s ciljem revitalizacije slovenstva, je drugod njen dosedanji ustroj
nezadovoljiv. u na družbeno-
in neenotni pristop in nezmožnost preseganja
so dodatni razlogi
manjšine.
e posledica 2008). Slovenska
narodnostna skupnost
dodeljujejo evropski skladi. Zdi se, da se v veliki meri ukvarja z vsakdanjim reševanjem
svojih notranjih razvojnih dilem,
-kulturnih organizacijskih sistemov in
Po Jagodic (2008) nerešeni problemi slovenske manjšine v Italiji ostajajo neizvajanje
številnih
spremljali sestavo slovenskega prebivalstva v Deželi. Zgodovinska vrzel, ki zadeva
deželo FJk je pomanjkanje p
139
njenem avtonomnem statutu, medtem ko je ta vsebovana v statutih drugih dežel.
Slovenska narodnostna skupnost
ampak tudi s teritorialnega vidika – potrebno pa bi bilo nastopati enotno.
Veliko oviro za prihodnjo potencialno širitev slovenske jezikovne skupnosti
predstavljajo jezikovne navade in prakse pripadnikov manjšinske skupnosti.
pri spreminjanju psihološke drže Slovencev od prijaznega prilagajanja in pogovora v
še ena izmed ovir, ki
slovensko manjšino ovira na poti do lastne širitve in razvoja.
8.3 Možnosti uporabe jezikovnih politik Walesa in Škotske v slovenskem
zamejskem okolju Italije
evropskih integracijskih procesov in meddržavnega sodelovanja, tudi v kontekstu
helsinške listine in otoplitve odnosov med Zahodno in Vzhodno Evropo ter kasnejšega
-integracije po odpravi blokovske delitve. 21. stoletje je obdobje
številnih protislovij, a tudi novih potencialov za tako imenovana kontaktna, se pravi
obmejna in multikult ski princip
težnje (in s tem združenost) (Bufon 2012). keltska, valižanska in
slovenska jezikovna skupnost razvijale v raz -
, pa so obenem
udejanjale rabo manjšinskega jezika, se kljub temu lahko bogatijo iz
medsebojnih izkušenj. Za slovensko jezikovno skupnost v Italiji se odpirajo nove
perspektive in možnosti za sodelovanje tudi z možnostjo uporabe nekaterih dobrih
jezikovnih pobud škotske keltske in valižanske jezikovne politike.
V odnosu s Slovenijo bi morala manjšina poskrbeti za kakovost svojih predlogov in
dejavnosti in storitev ter se posvetiti kadrovanju. Za integriranje evropskih jezikovnih
skupnosti so družbene in socialne mreže sodelovanja izrednega
pomena. P še ni popolnoma
ami
140
jezika sosednjega naroda podpirajo tudi evropske smernice.
Na Videmskem se pojavlja potreba po nadaljnjem razvoju izobraževanja v slovenskem
jeziku, prav tako
, tako na Tržaškem in Goriškem, kot na Videmskem,
zaznavni pozitivni premiki, na drugih javnih pa raba slovenskega jezika
heterogenih razredov, kakovo
možnostih Videmskem. Slovenska narodnostna skupnost
obenem odpiranju
manjšine in v skupnem sodelovanju z italijansko manjšino. S tem namenom in z
namenom dviga ugleda ter ohranjanja delovanja slovenskih šol ter z namenom
promocije slovenskih šol, privabljanja otrok iz mešanih ali neslovenskih okolij ter
spoznavanja vrednosti slovenskega jezika in kulture, bi lahko za podporo
neslovenskim staršem, ki so otroke vpisali v slovensko
valižanskem zgledu oblikovali spletno in telefonsko linijo za podporo staršem pri delu
otrok v šoli homework helpline, ki nudi nasvete, informacije in sprotno odgovarjanje na
vprašanja po telefonu ali po forumu. Škotska keltska jezikovna skupnost
jezik doslej ni predstavljal pomembnega
elementa škotske identitete. Kljub temu so z zavestnimi promocijskimi aktivnostmi v
škotskem keltskem
jeziku dejavnosti so bile
usmerjene v podporo staršem, dober primer predstavlja zanimiva spletna klepetalnica za
Gaelic4Parents Homework Help.
Za podporo neslovenskim staršem ali bi bilo vredno po zgledu Walesa
razmisliti o oblikovanju inovativne lokalne mreže spe
Antrawon Bro). Gre za proaktiven
vse bolj intenzivnih migracij
pa postaja aktualen tudi v slovenskem zamejskem prostoru Italije.
141
odmaknjene predele in promovirali rabo slovenskega jezika na domu, hkrati pa bi nudili
podporo
jezika.
iz mešanih ali neslovenskih družin v slovenske šole, vendar usposobljenost
programi in metodologije, ki so uporabljene v slovenskih
Flego 2008). Na
Škotskem je bila v zadnjih letih izpeljana velika promocijska kampanja Thig gam
Theagasc,
e,
Pri prihodnjem jezikovnem
rabe slovenskega jezika bi bilo potrebno promocijske dejavnosti,
ki bi narodno zavest ponovno prebudile, ter poskrbeti za okrepitev prisotnosti manjšine
, ki bi
se morala bolje predstaviti italijanski javnosti, bi bilo potrebno izoblikovati strategijo
za promocijo svojega jezika in kulture. Znanje jezika soseda pripomore k temu, da se
iteje in hitreje, zato bi promocijo znanja jezika
meje (Bogatec 2011). Za namen
promocije slovenskega jezika in kulture bi lahko po zgledu Confucius Classroom Hubs
na Škotskem v italijanskih šolah, kjer je bil uveden predmet slovenskega jezika (Iqbal
Masih in Nazario Sauro) ali v partnerskih slovenskih šolah znotraj šolskih enot,
oblikovali lokalne jezikovne , ki bi predstavljali prostor izmenjave idej,
dobrih praks in promocije kulturnih dejavnosti, hkrati pa v sodelovanju s ponudniki
142
; i
a izpostaviti, tako da
jo strokovnost in
izobraževanje (Vidali 2009). Slovenske šole na Tržaškem in Goriškem
modernizacijo
slovenskih šol
moderne tehnološke opreme in oblikovanje sodobnih tehnoloških rešitev, ki bi
spodbujale izmenjavo dobrih praks, obenem pa ponujale skupen šolski spletni prostor z
Glow je škotsko keltsko digitalno okolje, ki
prikazu
starševskih interesnih mrež. Prikazuje primere dobrih praks šolskih skupin, ki v
izoliranih podežels
, bi
posredno lahko vplivalo na ustvarjalni in povezovalni zalet slovenskega zamejskega
šolstva.
Zgled aktivne participacije staršev in uspešne družbene mobilizacije je škotska
starševska organizacija Comann nam Parant, ki predstavlja interesno skupino staršev,
ki aktivno sodeluje pri organizaciji delovanja manjšinskih šol in izraža starševske
potrebe v diskusijah z lokalnimi izobraževalnimi oblastmi. V slovenskih šolah bi bilo
poleg tega dobro v prihodnje vlagati v modernizacijo kurikula oziroma uvajanje
dodatnih in metod, ki zahtevajo pobudo, odkrivanje, raziskovalnega duha,
odgovornost in premišljeno strukturirano delo in razmislek (poskusne pripravljalnice,
priprave nastopov, ki poudarjajo kulturno raznolikost, dejavnosti interaktivne
neformalne narave, simulacija in igranje vlog, individualna mobilnost otrok, analiza
delo z družbenim angažmajem tudi izven šole,
razvijanje identitete v skupini) ter poskrbeti za odprto sprejemanje vseh otrok izven
šolske dejavnosti. Pri širjenju medkulturnih odnosov za utapljanje
no mešanico kultur in jezikov, ampak za
potencialov v novih družbeno-ekonomskih okvirih. V podporo
morda lahko razmislili o zaposlovanju jezikovno usposobljenih voditeljev neformalnih
143
dejavnosti šolskega okolja na Videmskem ali razrednih asistentov (jezikovnih
animatorjev in vodij igralnic v Walesu in na Škotskem) in i
delovanja šol v lokalno družbeno okolje (celotno zamejsko okolje), preko predstavitve
lokalnih umetnikov ali znanih oseb pa bi lahko vplivali na spodbujanje ali ohranjanje in
promocijo rabe slovenskega jezika v heterogenem šolskem neformalnem jezikovnem
okolju.
Pri mladih na meji med Italijo in Slovenijo se oblikuje in razvija nezanemarljiv
intelektualni poten trg delovne sile. Verjetno se s težavo
slika in zaposlitveni trendi niso najbolj spodbudni, je verjetno razvijanje pobud v okviru
ri spodbujanju mladih za
aktivno participacijo in njihovo e v skupinske dejavnosti (Bogatec 2011).
Družbena participacija predstavlja izziv za razvoj mladih na prehodu iz mladostništva
v zgodnjo odraslost. Mladi se vse bolj oddaljujejo od podro
prostovoljnih dejavnosti ter se umikajo v zasebnost. Stopnja pripadnosti svojemu
lokalnemu okolju je eden izmed dejavnikov, ki najbolj vplivajo na motiviranost mladih
za družbeno delovanje. Med vrednotami, ki vse bolj izgubljajo pomen je narodnostna
Mladi danes živijo, se gibljejo in
komunicirajo v svetu, ki ga tvori splet, televizija, prenosni telefon in druge oblike
komunikacijske tehnologije. Uporaba socialnih omrežjih (facebook, twitter, instagram)
ter individualnih ali skupinskih blogov, je med mladimi zelo razširjena in je postala
prostor popolne svobode drugim. V okviru približevanja potrebam mladih manjšincev
bi zato lahko po zgledu Walesa, ki v okviru posebne mladinske organizacije Lige
mladosti (Urdd) organizira promocijske dejavnosti za aktivno participacijo mladih,
ustanovili posebno mladinsko organizacijo, v okviru katere bi pripravljali kulturne
dejavnosti za druženje mladih, spodbujali pripravo medgeneracijskih projektov z
namenom utrjevanja narodne identitete
investirali v oblikovanje inovativnega spletnega omrežja mladih zamejcev, ki danes
delno (v urbanih okoljih) postajajo »virtualna jezikovna skupnost«. V okviru
komunikacijskega tehnološkega omrežja bi lahko preko FB, Linkedin-a, MySpace-a,
Google-a, Twitter-ja, Yahoo-ja, Jigsaw-ja, ZoomInfo-ja ali Snapchat-a s sodobnimi
144
tehnikami promocije rabe jezika pripravljali npr. »slovenske forumske dneve« ali
»twitter dneve« z možnostjo utrjevanja rabe manjšinskega jezika v zamejskem okolju, o
.
V evropskem kot tudi v zamejskem okolju je opaziti težnjo po koordinaciji in novih
enje stikov in celostno delovanje
oziroma razvijanje skupnih aktivnosti. Slovenska narodnostna skupnost naj bi v odnosu
do italijanskega prebivalstva težila k ohranjanju identitete in razvoju suverene
samozavesti, hkrati pa si prizadevala za povezovanje in
zavestjo, ki pozna in uveljavlja svoje pravice. Za slovensko manjšino bi ta obsegala
razsežnosti od samozavestnega nastopanja do izboljšanja kakovosti ponudbe širše
spoznavanja manjšinske kulture. Za slovensko manjšino to pomeni izziv, da poskrbi za
(Kosic in Flego 2008). Za
pojavljajo težnje po oblikovanju telesa, ki bi manjšino predstavljalo kot celoto v odnosu
do ustanov in institucij na lokalni, državni, evropski ravni. To telo bi lahko legitimno
-ideološke reforme (Vidali 2009).
razvoj manjšinskega jezika z dograjevanjem dosedanje izobraževalne ponudbe, s
s
spoznavanja slovenske kulture. Zdi se, da bi slovenska narodnostna skupnost za lažjo
pripravo prioritet svojega razvoja, oblikovanje celovitejše strategije jezikovnega razvoja
koordinacijsko jezikovno telo. Potreba po
ustanovitvi Centra za slovenski jezik (Mezgec 2012) tako postaja iz dneva v dan
manjšine v Italiji
pojavljajo težnje po oblikovanju enotnega telesa, ki bi manjšino predstavljalo kot celoto
v odnosu do ustanov in institucij na lokalni, državni in evropski ravni. To telo bi lahko
legitimno do
-ideološke reforme (Vidali 2009).
145
obmejnih in nacionalnih manjšin, ki jih je doslej po eni strani definirala državna meja,
- -dimenzionalno
manjšin v širšem dr -
dimenzionalne identitete (Bufon 2012). Med prednostnimi nalogami slovenske manjšine
ostaja
in uporabo dobrih praks drugih evropskih manjšinskih okolij ja
ostajajo razširitev domen rabe slovenskega jezika in oblikovanje sodobne
pojavnosti slovenske manjšine v zamejskem okolju. Valižanske in škotske keltske
jezikovne pobude so bile uspešne tudi zaradi vztrajnega spodbujanja posvetovalne
Zavest o vlogi naroda v skupnosti narodov tako postaja
pomemben element pri oblikovanju njegove zavesti o narodni identiteti.
146
9
. V
h skupnosti še vedno v veliki meri odvisna od države same;
dodeljevanje posebnih pravic pripadnikom manjšin je ostala notranja zadeva držav in
za namen zagotavljanja ustreznega jezikovnega razvoja potrebno oblikovati skupno
posamezne države zahtevno. Kljub prizadevanjem se danes manjšinske skupnosti še
im in kulturnim, normativnim in funkcionalnim,
Namen magistrskega dela je bil v prvem delu
pregledati
in škotskega keltskega jezika
v Walesu in na
Škotskem v okviru veljavne jezikovne zakonodaje. V nadaljevanju magistrskega dela so
bile identificirane pomanjkljivosti delovanja slovenske jezikovne skupnosti v
zamejskem okolju Italije. Ob upoštevanju zgleda jezikovnih praks valižanskega in
škotskega keltskega jezika sem ugotavljala,
okolja Italije, ter predlagati možne izboljšave z uporabo nekaterih keltskih dobrih praks.
Uspeh ma jnih funkcij je odvisen od zrelosti
odnosov na ravni manjšina-država, manjšina- naroda in meddržavnih
odnosov, funkcionalni prostor manjšin pa mora biti bolje infrastrukturno opremljen od
ja avtohtone poselitve
stopnji standardizacije, avtonomije ter
dejavnik uspeha manjšinskih jezikovnih politik je stopnja vgrajenosti jezikovnih pobud,
vezanih na d
uprave, izobraževanja in drugih domen rabe jezika.
zaradi evropskih migracijskih procesov, aktiven proces revitalizacije manjšinskih
jezikovnih skupn
147
jezikovnih politik. V regionalnih okoljih Walesa in Škotske se je uveljavil model, ki
temelji na principu enakosti posameznikov in lokal
ne družbeno-socialne skupine.
Poudarek na lokalizaciji, subsidiarnosti in decentralizirani vladi je v keltskih okoljih
V Združenem kraljestvu narodna manjšina nima pravnega pomena, zato za urejanje
statusa družbenih skupin država nima ustreznega mehanizma. Politika jezikovnega
krovnih jezikovnih teles, ki delujejo v tesnem sodelovanju z regionalnima vladama.
Škotska jezikovna zakonodaja se je o kot valižanska, zakon o
škotskem keltskem jeziku je v smislu vpeljave mehanizmov za dosego oblikovanja in
za škotski keltski jezik, v primerjavi z zakonom o
valižanskem jeziku, precej manj omejevalen oziroma
škotskega keltskega jezika,
posebej v tradicion ter nizka stopnja zavesti o pomenu in
ni nikoli deloval posebni
neodvisni jezikovni inštitut, ki bi bil pristojen za jezikovno kodifikacijo škotskega
keltskega jezika, zato danes obstaja razkorak med sodobnimi jezikovnimi pobudami za
nizko stopnjo razvoja korpusa, kar vodi v
nefunkcionalnost jezika. Položaj škotskega keltskega jezika se v primerjavi z
ik regionalnega okolja,
jih, kjer živi valižanska jezikovna skupnost ter ostaja
neomajna simbolna avtoriteta kljub statusu manjšinskega jezika, precej razlikuje. Kljub
impulzi za revitalizacijo valižanskega in
škotskega keltskega jezika sorazmerno uspešni predvsem zaradi zavestne in vztrajne
jezikovne promocije in rabe jezikov in ustavnih sprememb.
E je izobraževalni sistem.
Dosedanja mreža manjšinskih in dvojez
družbeno skupnost, ki starševske pobude naslanja na tri vitalne elemente: jezik in
148
U
izobra en
izmed uveljavljenih sistemov pa verjetno ne zadostuje, v
ter podpornih jezikovnih storitev za starše, ob razvojnih
družbenih programih in kakovostnem usposabljanju rednost
valižanskega izobraževalnega sistema je
in razvoj starševske podpore, na Škotskem pa so kljub relativni nizki javni podpori
manjšinskemu jeziku z nekaterimi prodornimi dejavnostmi
uspeli keltskem
jeziku. Omejitve aktualnih zakonodajnih sistemov predstavljajo predvsem strukturne
nezadostna razpoložljivost jezikovnih storitev in nezadostno spremljanje
u Na Škotskem prihaja do prekrivanja pristojnosti
institucij, strateški cilji razvoja jezika pa niso jasno definirani. Potreben bi bil
celovi
srednješolskega in višješolskega izobraževanja.
uspešnih jezikovnih politik je možno preko sistema družbenega inženiringa, ki za svoje
delovanj
dosego tega cilja je potrebno odgovoriti na vprašanje glavnih prioritet jezikovnih teles,
ki so nosilci jezikovnih politik.
Procesi evropske integracije in uveljavljanje regionalnih gibanj so postopoma privedli
oziroma regionalnega prebujanja manjšin. Nekdaj obrobne skupnosti
mednarodni ravni. ije se spreminja princip
migracijskih procesov, aktiven proces revitalizacije manjšinskih jezikovnih skupnosti,
urejena raba manjšinskih
Poudarek na lokalizaciji, subsidiarnosti in decentralizirani vladi je v keltskih okoljih
jem civilne družbe. Zaradi
a; kljub
revitalizacijskim naporom položaj manjšinskih jezikov, tudi keltskih, ostaja negotov.
149
keltska in slovenska jezikovna skupnost razvijale v
- ,
manjšinskega jezika, se kljub temu lahko bogatijo z izmenjavo dobrih praks.
sodelovanje in integracija sta po mnenju slovenske skupnosti v Italiji pomembna
dejavnika za utrditev slovenskega-italijanskega obmejnega prostora, obenem je med
pripadniki slovenske manjšine vse jasnejša potreba po premisleku organizacije
delovanja skupnosti in po ponovnem definiranju pristojnosti posameznih institucij. Za
definirati
prijaznega prilagajanja do samozavestnega nastopa v lokalnem
zamejskem okolju.
anja in jezikovne politike ter neurejeno financiranje razvojnih projektov v
zamejskem okolju omejujejo revitalizacijo slovenske jezikovne skupnosti, prilagojena
uporaba nekaterih predlaganih dobrih praks keltskih jezikovnih politik in jezikovnega
bi potencialno lahko vplivala na prihodnjo razširjenost rabe slovenskega
i
zamejskega manjšinskega šolstva. Izkušnja Walesa dokazuje, da miroljubni in vztrajni
pritisk za družben
150
10 VIRI IN LITERATURA
10.1 Knjižni viri
Aitchinson, John W. in Harold Carter. 1994. A geography of the Welsh language.
Cardiff: University of Wales Press.
A living Language: a Language for Living: Welsh Language Strategy 2012–2017. 2012.
Cardiff: Welsh Language Board.
Bajc, Gorazd. 2008. »(Ne)organiziranost in nujna reorganiziranost slovenske manjšine«.
V: Pre-misliti manjšino. Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v
Italiji in pravno- , ur. Gorazd Bajc, Devan Jagodic, Borut Klabjan,
Maja Mezgec in Zaira Vidali, 71–114. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.
Bajc, Gorazd in Borut Klabjan. 2008. »Manjšina v gibanju. Zgodovinski pregled
-pravnega položaja slovenske manjšine v Italiji«. V: Pre-misliti
manjšino. Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-
, ur. Gorazd Bajc, Devan Jagodic, Borut Klabjan, Maja Mezgec in
Zaira Vidali, 20–38. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.
Barnes, Catherine in Manon Olsthoorn. 1999. The Framework Convention for the
Protection of National Minorities. Http://minorityrights.org/admin
/Download/Pdf/FrameConv.pdf.
Šolsko polje,
revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja XVII: 117–125. Ljubljana:
Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja in Pedagoški inštitut.
Bogatec, Norina, Marijan Kravos in Veronika Lokar, ur. 2008. Projekt MOZAIK –
. Trst: Sklad Libero in Zora
Polojaz/Fondazione Libero e Zora Polojaz, Šolska mreža Projekt MOZAIK/Rete
di scuole Progetto MOSAICO, SLORI.
Bogatec, Norina in Milan Bufon. 2008. Pre-misliti manjšino. Slovenci v Italiji in skupni
Italiji. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.
Bogatec, Norina. 2010. Projekt šola 2010: predstavitev rezultatov.
Http://www.slori.org/pdf/predstavitevSOLA2010.pdf.
151
Bogatec, Norina. 2011. Projekt šola 2011: predstavitev rezultatov.
Http://www.slori.org/detail.php?lang=slo&t=progetti&id=105.
Bogatec, Norina, ur. 2014. . Trst:
SLORI.
Bogate
Interdisciplinarna primerjalna raziskava med Italijo in Slovenijo. Trst: SLORI.
Bogatec, Norina. 2015. »Šolanje v slovenskem jeziku v Italiji«. V: Razprave in gradivo,
revija za narodnostna vprašanja 74: 5–21. Ljubljana: Inštitut za narodnostna
vprašanja.
Bord na Gaidhlig Annual Report - Growing Gaelic. 2012/2013. Inverness: Bord na
Gaidhlig.
Bord na Gaidhlig Education Data 2014/2015. Http://www.gaidhlig.org.uk/bord/wp-
content/uploads/sites/2/Dàta-Foghlaim-AM-FOLLAIS-2014-15-egn-2-
RELEASED-Education-Data.pdf.
Bord na Gaidhlig. 2015. Luchd-labhairt Gaidhlig 2011 Gealic speakers. Inverness:
Bord na Gaidhlig.
Brezigar, Bojan. 2010. » «. Projektna
naloga. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Brezigar, Sara. 2004. »Politike promocije manjšinskih jezikov: primer slovenske
jezikovne manjšine v Italiji«. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za družbene vede.
Brezigar, Sara. 2013. »Ali se slovenska jezikovna skupnost v Furlaniji Julijski krajini
«. V: Med drugim in
tujim jezikom pasu
Furlanije Julijske krajine, ur. Devan J , 97–119. Trst:
SLORI.
Bufon, Milan. 1993. »Cultural and Social Dimensions of Borderlands: the case of the
Italo-Slovene Transborder Area«. V: GeoJournal 3: 235–240. Dordrecht:
Springer Netherlands.
Bufon, Milan. 1997. The Political and Ethnic Transformations in the Upper Adriatic
between Conflicts and Integration Perspectives. Koper: Anali za istrske in
mediteranske študije.
152
Bufon, Milan. 2006. »Pro –
DELA 25, 25–
42. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Bufon, Milan. 2012. osti. Oris evropskega družbenega prostora.
Koper: Univerza na Primorskem, Univerzitetna založna Annales.
Cavaion, Moira Irina. 2012. »Teaching and Learning Primary Neighbouring Language
through Cross-border Contacts: Principles and practice«. Doktorska dizertacija.
Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Cavaion, Moira Irina. 2014. »Testing feasibility of cross border contacts within primary
neighbouring languages classroom«. V: Annales Series Historia et Sociologia
24, 277–292. Koper: Založba
Colja, Tanja. 2013.
Trst: SLORI.
Cossutta, Rada. 2003. »Perspektive slovenistike v zamejskem prostoru ob vstopanju
Slovenije v Evropsko zvezo«. V: Zbornik SDS 14: Perspektive slovenistike ob
, 223–225. Ljubljana: SDS.
Kultura, identiteta in jezik
v procesih evropske integracije, ur. Inka Štrukelj, 41–52. Ljubljana: Društvo za
uporabno jezikoslovje Slovenije.
Jaz in drugi. Jezikovni in kulturni stiki – .
Portorož: Konferenca Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja.
Davies, Alan. 2003. The Native Speaker in Applied Linguistics. Edinburgh: Texts from
seminars.
De Toni, Moreno. 2013. . Trst,
Videm, Koper: SLORI, Societa Filologica Friulana, Unione Italiana.
Dunbar, Rob. 2003. Opening plenary: The Framewrok Convention within the context of
the Council of Europe – Comments with references to the European Charter for
Regional or Minority Languages. Http://coe.int/t/E/Human_Rights/
Minorities/5._5_anniversary/PDF_Final_presentation_Dunbar.pdf.
Gaelic: The Gaelic language in education in the UK. 2001. Ljouwert/Leeuwarden:
Mercator-Education.
153
Gliha, Severina.
manjšin v Italiji: Slovenci in Furlani«. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete.
Italiji v odnosih z Republiko Slovenijo in v širšem evropskem kontekstu«. V:
Pre-misliti manjšino. Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji
in pravno- , ur. Gorazd Bajc, Devan Jagodic, Borut Klabjan, Maja
Mezgec in Zaira Vidali, 144–168. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.
Jagodic, Devan, ur. 2008. . Trst: SDZPI, SLORI, MC
Podlaga.
Jagodic, Devan. 2009.
med Italijo in Slovenijo. Analiza vrednostnih usmeritev 'obmejne mladine' in
njene motiviranosti za sodelovanje v društvih ter organizacijah prostovoljnega
družbe, evropskih integracijskih procesov in medkulturnega bivanja, ur. Devan
Jagodic in Zaira Vidali, 65–88. Trst: SLORI.
. Trst:
SLORI.
slovenske
jezikovne manjšine. Trst: Deželni svet FJk, SLORI.
Jones, Hywel. 2012. A Statistical Overview of the Welsh Language. Cardiff: Welsh
Language Board.
Jones, Hywel. 2013. The Welsh Language and the Results of 2011 Census. Cardiff:
WISERD Conference.
Europe for the protection of national minorities in the Republic of Slovenia«. V:
The constitutional and political regulation ot ethnic relations and conflicts, 289–
297. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
– privilegij manjšine ali
Razprave in gradivo, revija za narodnostna
vprašanja št. 47, 122–132. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
154
dileme razvoja«. V: Razprave in gradivo, revija za narodnostna vprašanja št.
50–51, 312–327. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Komac, Mi
ohranjanja manjšinskih jezikov v Sloveniji«. V: Kultura, identiteta in jezik v
procesih evropske integracije, ur. Inka Štrukelj, 55–77. Ljubljana: Društvo za
uporabno jezikoslovje Slovenije.
in slovensko manjšino«. V: Pre-misliti manjšino. Pogledi reprezentativnih
predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno- , ur. Gorazd Bajc,
Devan Jagodic, Borut Klabjan, Maja Mezgec in Zaira Vidali, 116–143. Trst,
Koper: SLORI, UP ZRS.
Kosic, Marianna, Feliciano Medeot in Zaira Vidali, ur. 2013. Sosedje…prijatelji, ki jih
je vredno spoznati. Italijani, Slovenci in Furlani se predstavijo. Trst, Videm,
Koper: SLORI, Societa Filologica Friulana, Unione Italiana.
Kosic, Marianna in Zaira Vidali, ur. 2014. Dodana vrednost jezikov in kultur. Izkušnje v
spodbujanju medkulturnosti. Trst: SLORI.
evropskih
manjšin«. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za
geografijo Filozofske fakultete.
Lasan, Jana. 2008. » «.
Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Lipovec, Sergij, ur. 2014. Raziskovanje Slovencev v Italiji. Razvoj, izzivi in perspektive.
Trst: SLORI.
Logar, Aleš. 2007. »Varstvo manjšin kot merilo za vstop v evropsko unijo«. Diplomsko
delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
MacCaluim, Alasdair. 2007. Reversing Language Shift: The Social Identity and Role of
Adult Learners of Scottish Gaelic. Belfast: Belfast Studies in Language, Culture
and Politics.
MacKinnon, Kenneth. 2003. Bord na Gaidhlig na h-Alba: New Thinking for a Fresh
Start?. Edinburgh: Texts from seminars.
MacKinnon, Kenneth. 2006. Migration, Family and Education in Gaelic Policy
Perpective. Edinburgh: Texts from seminars.
155
McAulay, Donald, 1992. »The Scottish Gaelic Language«. V: The Celtic Languages, ur.
Donald McAulay, 137–248. Cambridge: Cambridge University Press.
MacLeod, Marsaili. 2007. Technologisation« and the Gaelic Language: a new research
agenda?. Edinburgh: Texts from seminars.
McLeod, Wilson. 2001. The state of the »Gaelic Economy: a Research Report.
Edinburgh: Research reports and papers.
McLeod, Wilson. 2002. Language Planning as Regional Development? The Growth of
the Gaelic Economy. Edinburgh: Scottish Affairs.
McLeod, Wilson. 2005. Gaelic in Edinburgh: Usage and attitudes. Edinburgh:
Research reports and papers.
McLeod, Wilson. 2006a. Gaelic in Contemporary Scotland: Contradictions, Challenges
and Strategies. Edinburgh: Research reports and papers.
McLeod, Wilson, ur. 2006b. Revitalising Gaelic in Scotland. Edinburgh: Dunedin
Academic Press.
McLeod, Wilson in Alasdair MacCaluim. 2001. Revitalising Gaelic? A critical Analysis
of the Report of the Taskforce on Public funding of Gaelic. Edinburgh: Research
reports and papers.
Mezgec, Maja. 2012. Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku. Primer slovenske
manjšine v Italiji. Koper: Založba Annales, sozaložnika SLORI, Pedagoška
fakulteta Koper.
Annales 13 (2):
373–388. Koper: UP, ZRS.
Jezik v zrcalu kultur. Koper: Založba Annales.
evropske integracije. Koper: Založba Annales.
Med kulturami in jeziki.
Koper: Založba Annales.
-Luk, Albina. 1995. Uporabno
jezikoslovje 2: 8–31. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje in Inštitut za
narodnostna vprašanja.
- – Jeziki v izobraževanju.
Zbornik prispevkov konference, ur. Milena Ivšek, 135–140. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
156
O'Duibhir, Padraig, Neasa Ni Chuaig, Laoise Ni Thuairisg in Conchur O'Brolchain.
2015. Education Provision through Minority Languages: Review of
International Research. Dublin: Department of Education and Skills.
O'Hanlon, F. 2010. »Gaelic in upper primary schools in Scotland: policy and practice«.
V: Coimhearsnachd na Gaidhlig an-Diugh/Gaelic Communities Today, ur. G.
Munro in I. Mac an Tailleir, 99–115. Edinburgh: Dunedin Academic Press.
dnarodni sporazumi v poenostavljeni
obliki«. V: Na oni strani meje: slovenska manjšina v Italiji in njen pravni
položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866–2004, ur. Gorazd Bajc, 175–183.
Koper: Založba Annales ovinsko
društvo za južno Primorsko.
Pertot, Sussana. 2011.
instruzioni per l'uso. Trst: SLORI.
Pertot, Sussana in Marianna Kosic. 2014. Jeziki in identitete v precepu. Mišljenje, govor
in predst
jezikom v Italiji. Trst: SLORI.
Jeziki v izobraževanju. Zbornik prispevkov
konference, ur. Milena Ivšek, 141–150. Ljubljana: zavod Republike Slovenije za
šolstvo.
–
zgodovina in sodobni vidiki«. V: , ur. Inka
Štrukelj, 2–17. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije.
Slovenija in evropski standardi varstva manjšin = Slovenia and European
Standards for the Protection of National Minorities, ur. Miroslav Polzer, Liana
–112. Ljubljana: Informacijski dokumentacijski
center Sveta Evrope pri NUK, Inštitut za narodnostna vprašanja in Avstrijski
inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo.
Pollak, Andy. 2001. The Policy Agenda for Crossborder Co-operation: a View From
the Centre for Cross-border Studies. Armagh: Administration.
157
Pollock, Irene. 2006. Challenges for Teaching Literacy in Gaelic-Medium Primary
Classrooms. Edinburgh: Texts from seminars.
Prijatelji…sosedje. Italijani, Slovenci in Furlani se zbližujejo. 2012. Projekt EDUKA.
Trst, Videm, Koper: SLORI, Societa Filologica Friulana, Unione Italiana.
Raznolikost nas bogati. 2012. Projekt EDUKA. Trst, Ljubljana: SLORI, ZRC SAZU.
Scotland's Census 2001 Gaelic Report. 2005. Edinburgh: General Register Office for
Scotland.
Slovene: The Slovene language in education in Italy. 2004. Ljouwert/Leeuwarden:
Mercator-Education.
Skupni evropski jezikovni okvir: (slovenska izdaja).
2011. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva.
o. 2012. »Percepcija in stopnja zadovoljstva prebivalcev Furlanije Julijske
raziskave«. V: ,
–61. Trst: SLORI.
Vidali, Zaira in Roberta Vincoletto, ur. 2002. Vabilo k spoznavanju manjšin. Koper,
Trst: SLORI, Unione Italiana – Italijanska unija.
Vidali, Zaira in Roberta Vincoletto, ur. 2007. Vabilo k spoznavanju manjšin – Slovenska
narodna skupnost v Italiji ter italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na
Hrvaškem se predstavljata. Koper, Trst: SLORI in Unione Italiana – Italijanska
unija.
Vidali, Zaira. 2008. »Skupni slovenski kulturni prostor in slovenska narodna skupnost v
Italiji po padcu meje. Poskus sinteze na osnovi avtorefleksije izbranih
predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji«. V: Pre-misliti manjšino.
Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-
okvir, ur. Gorazd Bajc, Devan Jagodic, Borut Klabjan, Maja Mezgec in Zaira
Vidali, 199–217. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.
Vidali, Zaira. 2009. »Poznavanje narodnih manjšin med mladimi pripadniki narodnih
-
deželi Furlaniji Julijski krajini in Slovenski Istri«. V: Mladina na prehodu.
procesov in medkulturnega sobivanja, ur. Devan Jagodic in Zaira Vidali, 89–
112. Trst: SLORI.
158
Vidali, Zaira. 2012. »Raba slovenskega jezika v javni upravi Furlanije Julijske krajine:
predstavitev podatkov iz nedavnih raziskav.« V: Prva deželna konferenca o
vne manjšine 39–44.
Trst: SLORI.
Vršaj, Egidij 2004. Slovenija in evroregije. Trst: Krožek za družbena vprašanja Virglil
Walsh, John. 2007. An Overcoat Wrapped Around an Invisible Man? Language
Legislation and Community Language Revitalisation in Ireland. Edinburgh:
Texts from seminars.
Welsh: The Welsh language in education in the UK. 2001. Ljouwert/Leeuwarden:
Mercator-Education.
Welsh: The Welsh language in education in the UK (2nd edition). 2004.
Ljouwert/Leeuwarden: Mercator-Education.
Williams, Colin. 1988. An Introduction to Geolinguistics. Language in Geographic
Context. Clevedon, Avon: Multilingual matters.
Williams, Colin. 1991. Linguistic Minorities, Society and Territory. Clevedon, Avon:
Multilingual matters.
Williams, Colin. 1996a. Ethnic identity and language Issues in Development. Ethnicity
and development: Geographical Perspectives. Chichester: Wiley.
Williams, Colin. 1996b. »Geography and Contact Linguistics«. V: Kontaktlinguistik:
Ein internationales Handbuch zeitgenossicher Forschung (1): 63–75. Berlin:
Walter de Gruyter.
Williams, Colin. 1997. Territory, Identity and Language. The Political Economy of
Regionalism. London: Frank Cass.
Williams, Colin. 2000a. Language and governance. Cardiff: University of Wales Press.
Williams, Colin. 2000b. Language revitalization: Policy and Planning in Wales.
Cardiff: University of Wales Press.
Williams, Colin. 2002a. »Language Planning as Regional Development? The Growth of
the Gaelic Economy«. V: Scottish Affairs 38, 51–72. Edinburgh: Edinburgh
University Press.
Williams, Colin. 2002b. »Language Policy Issues within the European Union: Applied
Geographic Perspectives«. V: DELA 18, 41–59. Ljubljana: Oddelek za
geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
159
Williams, Colin. 2005. »The Role of Para-governmental Institutions in Language
Planning«. V: Supreme Court Law Review 31, 61–83. Ontario:
LexisNexis/Butterworths.
Williams, Colin. 2007. Language and Governance. Cardiff: University of Wales Press.
Williams, Colin. 2013a. Minority Language Promotion, Protection and Regulation: The
Mask of Piety. London: Palgrave MacMillan.
Williams, Colin. 2013b. Minorities in demographic context (2nd edition). London:
Palgrave MacMillan.
Williams, Colin, Sussana Pertot in Tom Priestley, ur. 2013c. Rights, Promotion and
Integration Issues for Minority Rights and Europe and on the role of Language
Boards in Europe. London: Palgrave MacMillan.
Williams, Colin, Siv Sandberg in Peadar O Flatharta. 2014. From Act to Action:
Implementing Language Legislation in Finland, Ireland and Wales. Dublin:
DORAS.
Withers, Charles W. J.. 1984. Gaelic Language in Scotland 1689–1984. Edinburgh:
John Donald Publishers.
Working for the Regions. 2001. Dublin: European Communities.
EU«. V: Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ur. Inka
Štrukelj, 260–268. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije.
primer manjšin v Sloveniji in Slovencev v sosednjih državah«. V: Razprave in
gradivo, revija za narodnostna vprašanja 47, 26–41. Ljubljana: Inštitut za
narodnostna vprašanja.
Žagar, Mitja. 2002. »Nekateri novejši trendi razvoja varstva manjšin in (posebnih)
pravic narodnih in drugih manjšin«. V: Slovenija in evropski standardi varstva
narodnih manjšin. Zbirka Slovenija in Svet Evrope, ur. Miroslav Polzer, Liana
–81. Ljubljana: Informacijsko dokumentacijski center
Sveta Evrope pri NUK, Inštitut za narodnostna vprašanja in Avstrijski inštitut za
vzhodno in jugovzhodno Evropo.
160
10.2 Elektronski viri
European Commission. 2016. »European Day of Languages«. European Commission.
Languages - Supporting language learning and linguistic diversity. Http://ec.
europa.eu/languages/information/languages-day_en.htm.
Council of Europe. 2011. »European Language Portfolio«. Council of Europe.
European Language Portfolio - Education and Languages. Http://www.
coe.int/t/dg4/education/elp/.
Poliglotti4.eu. 2011. Http://www.poliglotti4.eu/php/index.php.
European Commission. 2016. »The EU programme for education, training, youth and
sport«. European Commission. ERASMUS + - European programme for
education, training, youth and sport. Http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-
plus/.
European Commission. 2016. European Commission. Creative Europe – Supporting
Europe's cultural and creative sectors. Http://ec.europa.eu/programmes/creative-
europe/.
European Centre for Modern Languages of the Council of Europe. 2015. European
Centre for Modern Languages of the Council of Europe. Http://www.ecml.at/.
MERCATOR – European Research Centre on Multilingualim and Language Learning.
2012. MERCATOR – European Research Centre on Multilingualism and
Language Learning. Http://www.mercator-research.eu/index.php?id=1550.
CRAMLAP – Celtic, Regional and Minority Languages Abroad Project. 2006.
CRAMLAP – Celtic, Regional and Minority Languages Abroad Project.
Http://www.cramlap.org/.
NPLD – The Network to promote Linguistic Diversity. 2010. NPLD.eu – our languages
in Europe. Http://www.npld.eu/.
DictaSign. Dicta-Sign Languaga Resources. Http://www.sign-lang.uni-hamburg.de/dic
ta-sign/portal/.
SignSpeak. 2011. Scientific understanding and vision-based technological development
for continuous sign language recognition and translation. Http://www.sign
speak.eu/.
Mentrau Iaith Cymru. Language Community Economy. Http://www.mentrauiaith.cym
ru/?lang=en.
161
Welsh Government Llywodraeth Cymru. 2003. »Iaith Pawb – A National Language
Action Plan for a Bilingual Wales«. Welsh Government Llywodraeth Cymru.
Http://gov.wales/topics/welshlanguage/publications/iaithpawb/?lang=en.
Welsh Government Llywodraeth Cymru. 2012. »A living language: a language for
living«. Welsh Government Llywodraeth Cymru. Http://gov.wales/topics/welsh
language/publications/wlstrategy2012/?lang=en.
Welsh Language Commissioner Comisiynydd y Gymraeg. Http://www.comisiynyddygy
mraeg.cymru/english/Pages/Home.aspx.
BBC Cymru Wales. 2016. Http://www.bbc.com/cymru.
CnaG Commun na Gaidhlig. Http://www.cnag.org/en/.
Bord na Gaidhlig. 2016. Http://www.gaidhlig.org.uk/bord/.
WICIPEDIA Y Gwyddoniadur Rhydd. Https://cy.wikipedia.org/wiki/Gaeleg_yr_Alban.
UCAC Undeb Cenedlaethol Athrawon Cymru. 2015. Https://www.ucac.cymru/index.
php?lang=en.
EUROMOSAIC. Research Centre Wales Canolfan Ymchwil Cymru. Http://www.uoc.
edu/euromosaic/.
Celtic Countries - Monthly webmagazine for people interested in Celtic nations. 2014.
»Iomairt Cholm Cille – The Columba Initiative. Celtic Countries«. Celtic
Countries. Http://www.celticcountries.com/society/47-iomairt-cholm-cille-the-
columba-initiative.
LearnGaelic. 2015. Http://learngaelic.net/.
Cli Gaidhlig. 2012. Http://www.cli.org.uk/.
RhAG Rhieni dros Addsyg Gymraeg Parents for Welsh Education. Http://www.rhag.net
/?iaith=eng.
Welsh Government Llywodraeth Cymru. »A review of the Welsh Language Support
Service for Schools«. Http://gov.wales/statistics-and-research/review-welsh-
language-support-services-schools/?lang=en.
University of Strathclyde. »Confucius Classrooom Hubs in Scotland«.
Http://www.strath.ac.uk/ciss/confuciusclassroomhubsinscotland/.
Comann nam Parant Gaelic Medium Education. 2016. Http://www.parant.org.uk/index.
php/en/.
Urdd Gobaith Cymru. Eisteddfod. 2016. Http://www.urdd.cymru/en/eisteddfod/compe
titions/local-and-regional-eisteddfodau/.
Urdd Gobaith Cymru. 2016. Http://www.urdd.cymru/en/.
162
Cymraeg Byw Dysgu Mwynhau Live Learn Enjoy. 2015. Http://cymraeg.llyw.cymru/?
lang=cy.
SC4. Http://www.s4c.cymru/en/.
Twf Cymraeg o'r crud. Http://twfcymru.com/?skip=1&lang=en.
University of Aberystwyth. »Welsh from the Cradle«. University of Aberystwyth. Learn
Welsh with us. Http://www.herefordtimes.com/news/11773923.Learning_Welsh
_from_the_cradle/.
University of Aberystwyth. »Welsh for the Family«. University of Aberystwyth. Learn
Welsh with us. Http://www.learnwelshinmidwales.org/welsh-for-the-family-
home.php?dewis=3.
Netmums.com. 2016. »Cylch Meithrin Aberdar«. Netmums.com. Http://www.netmums.
com/se-wales/local/view/education/playgroups-pre-schools-and-nursery-schools/
cylch-meithrin-aberdar.
Gaelic4Parents.com. Http://www.gaelic4parents.com/.
Comann nam Parant. 2016. »Sgeama Comhairleachaidh«. Comann nam Parant.
Http://www.parant.org.uk/index.php/gd/sgeama-comhairleachaidh/luchd-
comhairleachaidh-pharant.
Ulpan Gaelic for Adults. 2016. Http://www.ulpan.co.uk/.
Sabhal Mor Ostaig. Http://www.smo.uhi.ac.uk/en/.
Storlann Naiseanta na Gaidhlig. Http://www.storlann.co.uk.
CnaG Comunn na Gaidhlig. »Sradagan«. CnaG Comunn na Gaidhlig. Http://www.cnag
.org/en/sradagan.
Feisean nan Gaidheal. Http://www.feisean.org/en/.
GLOW connect. 2016. Http://connect.glowscotland.org.uk/glow-scotland/.
PebblePad. 2016. Http://www.pebblepad.co.uk/.
Dictionary.com. Http://dictionary.reference.com/browse/merit.
Bord na Gaidhlig. 2016. »Thig a Theagasg«. Bord na Gaidhlig. Http://www.teagasg.
com/.
Education Scotland Foghlam Alba – Transforming lives through learning. »Aspiring
teachers«. Education Scotland Foghlam Alba – Transforming lives through
learning. Http://www.educationscotland.gov.uk/aspiringteachers/images.asp.
Projekt Http://eduka-itaslo.eu/
pagina.php?p=projekt&lang=slo.
163
Projekt/Progetto MI.MA –
minoranze. Http://old.slori.org/mima/index.php?pag=1&lang=slo.
Projekt JezikLingua. Http://www.jezik-lingua.eu/code/13746/O-projektu.
164
11
11.1 Slike
Slika 1: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1961 (prirejeno po: Aitchinson in Carter 1994)...................................................................................................... 31
Slika 2: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1971 (prirejeno po: Aitchinson in Carter 1994)...................................................................................................... 32
Slika 3: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1981 (prirejeno po: Aitchinson in Carter 1994)...................................................................................................... 33
Slika 4: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1991 (prirejeno po: Aitchinson in Carter 1994)...................................................................................................... 34
Slika 5: Število govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 (prirejeno po: Jones 2012)......................................................................................................................................... 36
Slika 6: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 (prirejeno po: Jones 2012)......................................................................................................................................... 38
Slika 7: Primerjava deleža govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 in 2011 (prirejeno po: Jones 2013). ............................................................................... 43
Slika 8: Delež govorcev valižanskega jezika po starosti, Wales, 1991–2011 (prirejeno po: Jones 2013)................................................................................................. 44
Slika 9: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 2011 (prirejeno po: Welsh: The Welsh language in education in the UK 2004)................................................. 45
Slika 10: Delež govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 1891–2001 (prirejeno po: Withers 1984 in Scotland's Census 2001 Gaelic Report 2005)........................ 59
Škotska, 2001 (prirejeno po: Scotland's Census 2001 Gaelic Report 2005). ... 61
Slika 12: Število govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 2011 (prirejeno po: Bord na Gaidhlig 2015). ................................................................................... 67
Slika 13: Razporeditev osnovnih šol ali šolskih enot s poukom v škotskem keltskem jeziku, Škotska, šolsko leto 2014/2015 (prirejeno po: Bord na Gaidhlig Education Data 2014/2015).............................................................................. 72
165
11.2 Preglednice
Preglednica 1: Število govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 1755–2011 (vira
podatkov: MacAulay 1992 ter https://cy.wikipedia.org/wiki/Gaeleg_yr_Alban).
.......................................................................................................................... 58
r
podatkov: Bogatec 2015)................................................................................ 131
166