Upload
dinhtuyen
View
228
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
RODE MOJCA
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Razredni pouk
Ritmična gimnastika v prvi in drugi triadi osnovne šole
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: dr. Vesna Štemberger Kandidatka: Mojca Rode
Ljubljana, avgust, 2016
- I -
POVZETEK
Glavni cilj diplomskega dela je bil pripraviti slikovni pregled vsebin učnega načrta športne
vzgoje za prvo in drugo vzgojno izobraževalno obdobje za vsebine ritmične gimnastike. S
slikovnim pregledom vsebin bi pripomogli k natančnejšemu in pestrejšemu izvajanju tega
športa pri učnih urah. Z natančnejšim izvajanjem vsebin bi prav tako pripomogli k boljšemu
doseganju standardov znanja in s tem cilju, ki ga učitelju zadaja učni načrt in njegovo
poslanstvo.
Primerjali smo vsebine ritmične gimnastike, ki so v učnem načrtu in vsebine pravilnika
programa C, ki zajema samo osnove ritmične gimnastike. S to primerjavo smo ugotovili, da
gre sicer za podobne vsebine, ki pa so v učnem načrtu presplošno zapisane, da bi
nepoznavalec panoge lahko pučeval le to. Pregledali smo tudi druge praktične vsebine v
učnem načrtu, in poiskali tiste, ki so sorodne vsebinam ritmične gimnastike.
Za prikaz elementov, ki jih zajema učni načrt smo iz različnih virov poiskali in zbrali slikovni
material in ga v tabeli uredili glede na vsebine učnega načrta, ki se navezujejo na ritmično
gimnastiko. Dodali smo kratke opise in izbrali osnovne elemente panoge za opis in
priporočilo praktičnih vsebin. S tem smo pripravili uporabno gradivo, ki lahko pripomore k
boljši pripravi in izvedbi učne ure z vsebinami ritmične gimnastike.
Ključne besede: ritmična gimnastika, ritmika, praktične vsebine, 1. in 2. triletje, predmet
šport
- III -
ABSTRACT
Rhythmic gymnastics in the first and second cycle of primary school
The purpose of this thesis was to devise a graphic overview of the content related to rhythmic
gymnastics in the physical education curriculum for the first and second cycle of primary
school. The overview should promote more accurate and diverse aspects of this sport during
lessons. More accurate implementation of the content would contribute to the achievement of
learning standards and help teachers fulfil their mission and attain the goals contained in the
curriculum.
The thesis compares the elements of rhythmic gymnastics listed in the curriculum and the
rules of the C programme, which only involves the basics of rhythmic gymnastics. Moreover,
it provides an overview of other practical content in the curriculum and underlines the content
that resembles rhythmic gymnastics.
The elements discussed in the curriculum are presented graphically using materials from
different sources, which are set out in a table according to the content related to rhythmic
gymnastics. They are provided with short descriptions, the basic elements of the discipline
and practical recommendations. The materials can help improve the preparation and
implementation of lessons with elements of rhythmic gymnastics.
Keywords: rhythmic gymnastics, rhythmics, practical content, 1st and 2nd cycle, physical
education
- V -
KAZALO VSEBINE
1.0 UVOD ............................................................................................................................. 1
2.0 OSREDNJI DEL............................................................................................................. 4
2.1 Gibalni razvoj in gibalne sposobnosti otrok ............................................................... 4
2.2 Gimnastika .................................................................................................................. 7
2.3 Ritmična gimnastika ................................................................................................... 8
2.4 Poučevanje ritmične gimnastike ............................................................................... 16
3.0 SPECIALNODIDAKTIČNI DEL ................................................................................ 28
3.1 Poučevanje ritmične gimnastike v osnovni šoli ....................................................... 28
3.2 Napotki pri izbiri in uporabi rekvizitov .................................................................... 31
3.3 Vsebine ritmike v učnem načrtu z dodanimi primeri ............................................... 37
4.0 SKLEP .......................................................................................................................... 53
5.0 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 56
- VII -
KAZALO SLIK
Slika 2.1 in 2.2: Skupinske sestave........................................................................................... 10
Slika 2.3 in 2.4: Individualne sestave ....................................................................................... 11
Slika 2.5: Rekviziti – pripomočki pri ritmični gimnastiki ........................................................ 11
Slika 2.6: Skupinska sestava ..................................................................................................... 12
Slika 2.7: Posamezno ................................................................................................................ 12
Slika 2.8 in 2.9: Posameznice na specialni olimpijadi ............................................................. 13
Slika 3.1: Primerna dolžina kolebnice ...................................................................................... 31
Slika 3.2: Kolebnica ................................................................................................................. 32
Slika 3.3: Ustrezna velikost obroča .......................................................................................... 33
Slika 3.4: Obroči ....................................................................................................................... 33
Slika 3.5: Žoga .......................................................................................................................... 34
Slika 3.6: Kiji ............................................................................................................................ 35
Slika 3.7: Karabin ..................................................................................................................... 36
Slika 3.8: Trak s palico ............................................................................................................. 36
Slika 3.9: Različna gibanja – drže posamično in v parih.......................................................... 37
Slika 3.10: Razovka1 v zanoženju in »passe« ravnotežje2 na celem stopalu ............................ 37
Slika 3.11: Mačji poskok (izmenjava nog s pokrčenimi koleni) .............................................. 38
Slika 3.12: Strig spredaj (škarjice) ........................................................................................... 38
Slika 3.13: Vlečenje kolebnice – vrvi ....................................................................................... 39
Slika 3.14: Risanje kače............................................................................................................ 39
Slika 3.15: Vrtenje kolebnice – vrvi ......................................................................................... 39
Slika 3.16: Hoja po vrvi ............................................................................................................ 39
Slika 3.17: Tek med kolebnicami ............................................................................................. 39
Slika 3.18: Tek v koloni: kolebnico držimo z roko .................................................................. 39
Slika 3.19: Preskakovanje kolebnice v teku ............................................................................. 39
Slika 3.20: Preskakovanje kolebnice v opori spredaj ............................................................... 39
Slika 3.21: Tek s preskokom mirujoče kolebnice..................................................................... 39
Slika 3.22: Preskakovanje nihajoče kolebnice v teku ............................................................... 39
Slika 3.23: Preskakovanje vrteče vrvi v krogu ......................................................................... 40
Slika 3.24: Predvaje za preskakovanje kolebnice; v parih ali trojicah ..................................... 40
Slika 3.25: Razovka1 v zanoženju in »passe« ravnotežje2 na celem stopalu, na vzponu ......... 40
- IX -
Slika 3.26: Prednoženje, odnoženje, zanoženje; na celem stopalu, na vzponu ........................ 40
Slika 3.27: Prednoženje, odnoženje, zanoženje (na kolenu) .................................................... 40
Slika 3.28: Sonožni skok z obratom ......................................................................................... 41
Slika 3.29: Kabriole skok ......................................................................................................... 41
Slika 3.30: Sonožni obrat posamezno ali v paru ...................................................................... 41
Slika 3.31: Obrat na eni nogi v »passe« poziciji ...................................................................... 41
Slika 3.32: Obrat z nogo v nizkem ali srednjem zanoženju, odnoženju, prednoženju ............. 41
Slika 3.33: Preskakovanje kolebnice s tekom .......................................................................... 42
Slika 3.34: Preskakovanje kolebnice s prestopanjem ............................................................... 42
Slika 3.35: Preskakovanje in vrtenje kolebnice nazaj v teku ................................................... 42
Slika 3.36: Sonožni preskoki z medskoki z vrtenjem kolebnice naprej ................................... 42
Slika 3.37: Sonožni preskoki brez medskoka z vrtenjem kolebnice naprej ............................. 42
Slika 3.38: Sonožni preskoki z vrtenjem kolebnice nazaj ........................................................ 42
Slika 3.39: Prisunski poskoki naprej z vrtenjem kolebnice naprej ........................................... 42
Slika 3.40: Prisunski poskoki vstran z vrtenjem kolebnice naprej ........................................... 42
Slika 3.41: Bočne osmice s prehodom v preskok kolebnice z vrtenjem naprej ....................... 43
Slika 3.42: Sonožno preskakovanje kolebnice z obratom telesa za 180° in posledično
sprememba smeri vrtenja kolebnice ......................................................................... 43
Slika 3.43: Vrtenja kolebnice: čelno, bočno, nad glavo in pred telesom ................................. 43
Slika 3.44: Nihanje in navijanje kolebnice na roko .................................................................. 43
Slika 3.45: Nihanje kolebnice od leve proti desni in nazaj ...................................................... 43
Slika 3.46: Vrtenje kolebnice nad glavo s spremembo položaja telesa .................................... 43
Slika 3.47: Različni načini preskakovanj kolebnice v parih ali trojicah .................................. 44
Slika 3.48: Skok jelenček ......................................................................................................... 44
Slika 3.49: Kozaški skok .......................................................................................................... 44
Slika 3.50: Sonožni skok z obratom s pokrčenimi koleni visoko v prednoženju ..................... 44
Slika 3.51: »Attitude« obrat...................................................................................................... 45
Slika 3.52: Obrat z upognjenim trupom ................................................................................... 45
Slika 3.53: Obrat v poziciji razovke ......................................................................................... 45
Slika 3.54: Zaklon trupa ........................................................................................................... 45
Slika 3.55: Ravnotežje v čepu .................................................................................................. 45
Slika 3.56: Lovljenje – obroč je zapik ...................................................................................... 46
Slika 3.57: Skoki v obroče v teku ............................................................................................. 46
Slika 3.58: Tek med obroči....................................................................................................... 46
- XI -
Slika 3.59: Tek z obročem, ki predstavlja volan ...................................................................... 46
Slika 3.60: Lovljenje z obročem ............................................................................................... 46
Slika 3.61: Hoja, tek v paru ...................................................................................................... 46
Slika 3.62: Potovanje obroča preko »kače« – skupina otrok, ki se drži za roke ...................... 46
Slika 3.63: a) Učenje vrtenja obroča ob pomoči učitelja. Učiteljeva dlan je med
učenčevima, b) učenje vrtenja v parih ...................................................................... 46
Slika 3.64: Vrtenje obroča na različnih delih telesa ................................................................. 46
Slika 3.65: Vrtenje obroča na tleh ............................................................................................ 47
Slika 3.66: Hoja, tek, poskakovanje okoli obroča, ki se vrti na tleh ........................................ 47
Slika 3.67: Kotaljenje obroča po tleh pred telesom iz leve roke v desno in obratno ............... 47
Slika 3.68: Tek s kotaljenjem obroča po tleh ........................................................................... 47
Slika 3.69: Kotaljenje obroča po tleh v parih ........................................................................... 47
Slika 3.70: Kotaljenje obroča po tleh s povratnim vrtenjem .................................................... 47
Slika 3.71: Različni načini kotaljenj po tleh ............................................................................. 47
Slika 3.72: Prehod skozi obroč iz počepa do vzravnave in obratno ......................................... 47
Slika 3.73: Prehodi s preskakovanjem bočno, s korakom ........................................................ 48
Slika 3.74: Prehod sonožnim preskokom ................................................................................. 48
Slika 3.75: Predajanje obroča pred telesom skozi odročenje do vzročenja, preprijem obroča,
skozi odročenje do priročenja ................................................................................... 48
Slika 3.76: Predajanje obroča s kroženjem pred telesom iz leve v desno in obratno ............... 48
Slika 3.77: Kroženje obroča s predajanjem okoli telesa v kleku in pod nogami na tleh v
sedu ........................................................................................................................... 48
Slika 3.78: Predajanje obroča – iz priročenja s predajo v predročenju – v paru ...................... 49
Slika 3.79: Navaden met v bočni ravnini ................................................................................. 49
Slika 3.80: Met iz vrtenja na dlani v čelni ravnini.................................................................... 49
Slika 3.81: Ploski met ............................................................................................................... 49
Slika 3.82: Diametralni met – vrtenje obroča okoli vodoravne osi .......................................... 49
Slika 3.83: Čelno kroženje s trakom ......................................................................................... 50
Slika 3.84: Stoja sonožno – bočno kroženje s trakom .............................................................. 50
Slika 3.85: Stoja sonožno – risanje osmice s trakom pred telesom .......................................... 50
Slika 3.86: Stoja sonožno in razkoračno – navpične in vodoravne kače v čelni ravnini .......... 50
Slika 3.87: Klek sedno – navpične in vodoravne kače v čelni ravnini ..................................... 50
Slika 3.88: Hoja nazaj – kače v navpični osi pred telesom ...................................................... 50
Slika 3.89: Stoja na eni nogi – kače v vodoravni osi pred telesom .......................................... 50
- XIII -
Slika 3.90: Vzpon spetno – navpične spirale v čelni ravnini.................................................... 50
Slika 3.91: Hoja nazaj – vodoravne spirale v čelni ravnini ...................................................... 51
Slika 3.92: Tek – vodoravne spirale za telesom ....................................................................... 51
Slika 3.93: Risanje spiral – postopoma od majhnih spiral do velikega kroga .......................... 51
Slika 3.94: Risanje krogov in prestopanje traku ....................................................................... 51
Slika 3.95: Risanje kač po tleh s prestopanjem traku ............................................................... 51
KAZALO TABEL
Tabela 2.1: Prvo ocenjevalno obdobje ..................................................................................... 18
Tabela 2.2: Drugo ocenjevalno obdobje ................................................................................... 20
Tabela 2.3: Podroben pregled praktičnih vsebin ...................................................................... 22
Tabela 2.4: Primerjava praktičnih vsebin učnega načrta in vsebin pravilnika programa C
ritmične gimnastike .................................................................................................. 25
Tabela 2.5: Pregled povezav med ritmiko in drugimi praktičnimi vsebinami v učnem načrtu 27
Tabela 3.1: Ritmika v učnem načrt s slikovnimi vsebinami..................................................... 37
Tabela 3.2: Ritmika v učnem načrt z opisom in povezavami z drugimi vsebinami ................. 52
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 1 -
1.0 UVOD
»Človek nenehno stremi k temu, da izrazi svoja doživetja in čustvovanja v gibih, da bi bil
sposoben »uglasiti« telesni ritem z ritmom okolja, da bi na poseben način razkril svojo
osebnost in svoje kreativne sposobnosti.« (Vajngerl, 2001, str. 33)
Pomen gibanja se vsakodnevno poudarja v medijih. Gibanje se priporoča za dosego zdravega
harmoničnega življenja vsem starostnim skupinam. Otroci so v času razvoja bolj dovzetni za
sprejem gibalnih aktivnosti kot način življenja, zato je še toliko bolj pomembno, da so v stiku
s široko paleto gibalnih aktivnosti v zgodnjem in srednjem otroštvu. Danes se to še bolj
poudarja, saj je gibanje otrok v dobi razcveta tehnologije znatno upadlo.
Otroci so za gibanje primarno spodbujeni v domačem družinskem okolju, ki je ključen
dejavnik pri oblikovanju življenjskega sloga. Mnogokrat temu ni tako, saj so starši
prezaposleni in posledično v pomanjkanju časa ali pa že sami nimajo izoblikovanega načina
življenja v smeri, kjer gibanje predstavlja pomembno vlogo, da bi otroku z zgledom in
aktivnostmi lahko nudili ustrezen gibalni razvoj. Zato je na tem mestu vloga izobraževalnih
ustanov, npr. vrtcev, šol in športnih združenj, zvez in društev, zelo pomembna za vzpostavitev
odnosa do športa in gibanja otrok, za njihov zdrav telesni razvoj, saj je športna vadba v
zgodnjem in srednjem otroštvu ključnega pomena za razvoj otrokovih sposobnosti.
Šolski učni načrt zajema pester nabor športnih aktivnosti, osnov različnih športnih panog.
Številne organizacije in društva ponujajo primerno obliko vadbe s programi šolskih in
obšolskih interesnih dejavnosti, prilagojenih učnim načrtom in zadovoljevanju osnovnih
otrokovih potreb po gibanju in razvoju gibalnih spretnosti. V društvih, kjer je vadba
kakovostno organizirana in običajno poteka pod vodstvom strokovnjaka iz določene panoge,
je vadba za otroke plačljiva in zato morda težje dostopna. Učni načrt (v nadaljevanju UN) s
svojo vsebino omogoča vsem šoloobveznim otrokom, da se spoznajo s številnimi športnimi
panogami in se v njih tudi preizkusijo. Menimo, da je zelo pomembno, da so učitelji
razrednega pouka, ki običajno poučujejo pouk športne vzgoje v prvih dveh vzgojno-
izobraževalnih obdobjih (v nadaljevanju V-I obdobjih), primerno podkovani z znanjem in
poznavanjem vsebin, ki so zajete v UN. Pomembno je, da se vse vsebine izvajajo čim bolj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 2 -
dosledno. Ob primerni usposobljenosti pedagogov imajo lahko učenci na izbiro tudi
kakovostno vadbo določene športne zvrsti tudi v času šolskih interesnih dejavnosti.
Tudi sama izhajam iz športa – gimnastike, ki je del osnovne športne vzgoje in številnih
športnih panog. 25 let sem bila aktivna tekmovalka, 17 let reprezentantka v ritmični
gimnastiki (v nadaljevanju RG). Preizkusila sem se že v vlogi trenerja in kot vodja
strokovnega tima pri Gimnastični zvezi Slovenije (v nadaljevanju GZS). Slednji vlogi sta me
še dodatno spodbudili k razmišljanju, kako pridati panogi prepoznavnost in jo približati
učiteljem ter učencem. Z izbrano tematiko želim izvesti izboljšave na področju poučevanja
RG, ki bi prispevale k razvoju, prepoznavanju in izvajanju omenjene panoge v osnovni šoli.
Spodbuditi želim pedagoge, izobraževalne ustanove in nacionalno panožno zvezo (v
nadaljevanju NPZ) k razmisleku o sodelovanju, v katerem bi strokovnjaki posredovali znanja
bodočim pedagogom in jih usmerili k nadaljnjemu pridobivanju znanj. To bi pripomoglo k
natančnejšemu izvajanju gimnastičnih vsebin, predpisanih v učnem načrtu.
V diplomskem delu se bomo usmerili na vsebino gimnastike in ritmične gimnastike v učnem
načrtu, v sklopu starostnega obdobja učencev v prvem in drugem V-I obdobju.
Ugotoviti želimo, ali je program osnovnih vsebin programa C ritmične gimnastike primerljiv
z osnovnimi vsebinami gimnastike in ritmike, ki so zajete v učnem načrtu. Ali je možna
povezava med drugimi učnimi vsebinami v UN in vsebinami ritmične gimnastike v UN. Ali
je vsebine ritmične gimnastike možno izvajati v obliki interesne dejavnosti, ki je v
organizaciji šole, pod vodstvom učitelja razrednega pouka, ki ne izhaja iz panoge ritmična
gimnastika. Zanima nas, ali so vsebine panoge v učnem načrtu dovolj jasno zapisane, da jih
lahko razbere in poučuje učitelj, ki ne izhaja iz panoge.
Namen teh ugotovitev je, ali je ritmika v UN dovolj razumljiva za dosledno izvajanje le te v
vseh možnih oblikah vadbe; v sklopu učne ure in interesne dejavnosti pod vodstvom učitelja
razrednega pouka.
Primerjali bomo vsebine RG, ki so v UN in vsebine pravilnika programa C, ki zajema samo
osnove ritmične gimnastike. Pregledali bomo druge praktične vsebine UN, ki so sorodne
vsebinam RG. Izdelali bomo predlog vsebin in napotke za poučevanje ritmike. V slikah bomo
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 3 -
predstavili osnovna gibanja s telesom in rekvizitom, ki so zajeta v učnem načrtu in dodali
nekaj dodatnih osnovnih gibanj ritmične gimnastike.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 4 -
2.0 OSREDNJI DEL
2.1 Gibalni razvoj in gibalne sposobnosti otrok
»Gibanje je prevladujoča človekova dejavnost že od prvih dni življenja in je odraz
zadovoljstva, svobode, igrivosti in ustvarjalnosti, hkrati pa tudi pomembno sredstvo vzgoje in
samouresničevanja.« (Strel et al., 2003, str. 8)
Od otrokovega rojstva dalje se začne odkrivanje telesa in njegovih zmožnosti. Celosten
gibalni razvoj temelji na osvajanju osnovnih gibalnih vzorcev, ki se razvijajo na podlagi
izkušenj, s katerimi jih utrjujemo in nadgrajujemo. Tako se nevede s preprostim gibanjem
naučimo obvladati telo v različnih položajih. V kratkem življenjskem obdobju se naučimo
prirojenih sposobnosti gibanja, ki izhajajo tudi iz genetske osnove, in so osnova gibalnega
učenja ter razvoja. Če želimo spretnosti in znanja poglobiti ter predvsem utrditi, moramo
ohraniti prvotno željo za raziskovanje zmožnosti telesa in z gibalnimi aktivnostmi spodbujati
ta proces.
Gibalni razvoj poteka kot posledica razvojnih sprememb in je rezultat medsebojnega vpliva
dednosti in okolja v povezavi s telesnim, čustvenim, kognitivnim in socialnem razvojem. Je
kot neke vrste sposobnost prilagajanja okolju, ki se še posebej odraža prek igre in gibalnih
aktivnosti (Žvan, & Škof, 2007, str. 198).
Znano je, da z vstopom v šolo upade čas, namenjen otrokovi igri, čeprav ima ta še vedno
veliko vlogo pri otrokovem biološkem in posredno tudi gibalnem razvoju. Zupančič in Umek
(2004) ugotavljata, da se otrokove gibalne sposobnosti v obdobju srednjega otroštva še vedno
razvijajo. Že razvite gibalne sposobnosti se nadgrajujejo in s tem omogočajo telesu
vključevanje v zahtevnejše igre. V šolskem obdobju so otroci tudi bolj dovzetni za
vključevanje v organizirane športne dejavnosti. Zanimiva je raziskava, ki kaže, v kakšno vrsto
igralnih dejavnosti se otroci najpogosteje vključujejo v prostem času. Rezultati raziskave
kažejo, da so najpogostejši izbor otrok gibalne igre, kot npr. igre z žogo, igre tekanja in
lovljenja, ki prednjačijo pred igrami z rimami, sociodramskimi igrami in igrami prerivanja
(Brown, 1995; povzeto po: Zupančič, & Umek, 2004, str. 382).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 5 -
Telesni, gibalni in zaznavi razvoj se že od rojstva razlikuje med spoloma. Razlike v spolu tako
ne moremo izključiti iz dejavnikov, ki prav tako vplivajo na otrokov razvoj. Pomembno vlogo
o ločevanju iger in športnih aktivnosti, primernih za dečke in deklice, v otroško igro posredno
vnesemo odrasle osebe, ki že imamo izoblikovano mnenje o primernosti iger za dečke in
deklice (Zupančič, & Umek, 2004, str. 179–180).
Na temo gibalnega razvoja in gibalnih sposobnosti slovenskih otrok v zgodnjem šolskem
obdobju je bilo narejenih veliko raziskav, ki v splošnem skozi desetletja kažejo znatne
spremembe v gibalnih sposobnostih otrok in njihovih telesnih značilnostih.
V raziskavi Strela, iz leta 1979, je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike v gibalni
učinkovitosti učencev glede na kraj bivanja. Leta 1996 so podobne raziskave pokazale, da so
se te razlike zmanjšale, da so se izboljšale gibalne aktivnosti, ter da so spremembe v telesnih
značilnostih pozitivne. V analizi gibalnega in telesnega razvoja otrok in mladine v slovenskih
osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2006/2007 je Vogrinec (2008) ugotovil velike
spremembe v telesnih značilnostih v negativno smer.
Načela gibalnega razvoja
Pri poučevanju športnih vsebin moramo nujno poznati potek gibalnega razvoja. Poznavanje
osnovnih gibalnih načel pripomore k ustrezni pripravi učnih vsebin ter ob evalvaciji dela –
usvojenih znanj k ustreznemu napredovanju.
Načela gibalnega razvoja so (Žvan, & Škof, 2007):
− Načelo vzajemnega delovanja: ponazarja usklajeno, urejeno delovanje parnih gibalnih
organov. Harmonično delovanje mišic upogibalk in iztegovalk prek vaje omogoča
somerno gibanje obeh strani telesa.
− Gibalne razvojne stopnje potekajo v zaporedju, ki temeljijo na razvoju nevroloških
funkcij in sposobnosti.
− Načelo nepovratnosti: pomeni, da se manjši, zamujeni delček razvojne stopnje lahko
nadomesti, medtem ko lahko večji izpad razvojne stopnje povzroči upočasnjen razvoj
ali pojav patoloških gibalnih vzorcev.
− Razvojne smeri potekajo po točno določenem vrstnem redu: nadzor mišic blizu trupa
osvojimo prej kot nadzor oddaljenih mišic.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 6 -
− Funkcionalna nesomernost: se opredeli šele z zavedanjem in obvladovanjem obeh
strani telesa. S tem se razvije tudi ročna dominantnost, ki temelji v obeh možganskih
poloblah.
− Motorični in senzomotorični razvoj: sta sestavna dela postopnega gibalnega razvoja, ki
temelji na postopnem osvajanju in izpopolnjevanju gibalnega znanja.
− Osnovne paradigme gibalnega razvoja: so opisane kot postopen razvoj od glave
navzdol in od središča telesa navzven; od številnih nezavednih gibov do samodejnega,
točno določenega načrtnega giba.
Otroci se v prvih dveh V-I obdobjih nahajajo na stopnji specializacije gibanja, kar pomeni, da
se učijo povezovati in uporabljati naučena naravna gibanja za izvajanje bolj zapletenih in
specializiranih gibov. Zato je v tem obdobju toliko bolj pomembna pestra in raznovrstna
oblika gibalnih nalog (Žvan, & Škof, 2007).
Gibalne sposobnosti
Osnovne gibalne sposobnosti so predpogoj vsakega učenja različnih gibalnih nalog. Z
razvitostjo le-teh se opredeljuje gibalno učinkovitost v opravljanju različnih gibalnih nalog in
so povzročitelj individualnih razlik v gibalni uspešnosti posameznikov (Strel et al., 2003).
Strel še navaja, da uspešnost izvedbe gibalne naloge ni odvisna le od ene gibalne sposobnosti,
temveč so vedno vključene različne gibalne sposobnosti, ki vsaka s svojim deležem vpliva na
gibalno spodobnost.
Ločimo šest osnovnih gibalnih sposobnosti, ki so odgovorne za izvedbo naših gibov telesa.
Osnovne gibalne sposobnosti so (Strel et al., 2003):
− MOČ, ki je temeljna človekova motorična sposobnost in je pod vplivom genetske
pogojenosti, okolja ter gibalnih aktivnosti. Moč se lahko odraža v različnih
dimenzijah.
− HITROST je definirana kot sposobnost človeka, da izvede veliko število gibov v čim
krajšem času ali da izvede posamezen gib v danih pogojih v čim krajšem času.
− KOORDINACIJA gibanja je opredeljena kot sposobnost hitre realizacije sestavljenih
gibalnih nalog. Določa jo visoka stopnja plastičnosti živčnega sistema, ki omogoča
adaptacijo, rekonstrukcijo in oblikovanje motoričnih programov.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 7 -
− GIBLJIVOST je sposobnost človeka, da izvede gib s kar največjo amplitudo. Delimo
jo lahko glede na različna merila: dosežna in dinamična, aktivna in pasivna, sklepna in
telesna. Gibljivost je odvisna od fizioloških in morfoloških značilnosti, faktor
prirojenosti pa je relativno nizek.
− RAVNOTEŽJE je sposobnost vzpostavljanja in zadrževanja nekega položaja.
Definirane so oblike ravnotežja: statično in dinamično ravnotežje ter z odprtimi in
zaprtimi očmi.
− NATANČNOST je sposobnost, da zadenemo cilj ali da vržemo oziroma vodimo
predmet do cilja. Lahko je tudi sposobnost za natančno določitev smeri in
intenzivnosti gibanja. Odvisna je od povezave med centrom za percepcijo z
retikularnim sistemom.
− VZDRŽLJIVOST je sposobnost učinkovitega obvladovanja aktivnosti brez upadanja
njene intenzivnosti. Pojasnjuje dva različna, a tesno povezana koncepta: mišično in
srčno-dihalno vzdržljivost. Odvisna je od različnih dejavnikov.
2.2 Gimnastika
Gimnastika je poleg atletike temeljna športna zvrst, ki zajema širok spekter gibalnih nalog za
razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti ter s tem omogoča posamezniku razvijanje zavestnega
nadzora položaja in gibanja telesa (Kovač, 2006).
»Gimnastika je šport učencev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja« in je
»šport za vse življenje,« menijo Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 14), saj so preproste gibalne
naloge za mlajše učence lahko obvladljive, kasneje pa zaradi vpliva telesnega razvoja veliko
težje obvladljive, zmožnost učenja gimnastičnih vsebin je manjša, prav tako pa so učenci za
vadbo kasneje manj motivirani. V učni načrt je umeščena zaradi številnih pozitivnih vplivov
na rast in razvoj otrok.
Kovač (2006) v kontekstu delitve znanja na splošno in na specifično znanje omenja, da
temeljne gibalne vzorce, kot so hoja, tek, kotaljenje, sonožni ali enonožni odriv, met, podaja,
lovljenje, kar predstavlja splošno znanje …, otroci pridobivajo in utrjujejo predvsem v vrtcu
in prvem triletju osnovne šole. Pri izvajanju vadbe z gimnastičnimi vsebinami je treba nujno
upoštevati postopnost učenja – od lažjega k težjemu in od osnovne oblike gibanja h
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 8 -
kompleksnejši. Na podlagi osvojenih osnovnih gibalnih vzorcev lahko otroci s postopnim
učenjem svoje znanje nadgrajujejo in osvajajo specifične gibalne vzorce, ki se s ponavljanjem
avtomatizirajo in ki predstavljajo specifično znanje (Beashel, &Taylor, 1996).
Gimnastična vadba se začne z »gimnastično abecedo« – samo ime nakazuje, da gre za
osnovno vsebino gimnastične vadbe.
Kljub temu, da besedna zveza »gimnastična abeceda« na prvi pogled zveni kot opis zelo
preproste vsebine, pa gre za obširen sklop, tako nalog kot pripomočkov in orodij, ki jih lahko
vključimo v vadbo in s tem razširimo spekter vadbe na zelo pestro in široko vsebino, in to že
pri izvajanju osnovnih gibanj gimnastike. »Gimnastična abeceda je zbirka preprostih gibalnih
nalog z gimnastično vsebino. O gimnastični vsebini govorimo, če izvajamo gimnastične vaje,
gibanja na gimnastičnih orodjih, ob njih, čeznje ali z gimnastičnimi pripomočki, pa tudi če je
namen gibanja priprava na učenje gimnastičnih prvin.« (Novak et al., 2008, str. 18 )
2.3 Ritmična gimnastika
Zgodovina in razvoj ritmične gimnastike
Zametki športa segajo v staro Grčijo, kjer je bila gimnastika osnova vzgoje, sestavljena iz
preprostih vaj ob spremljavi glasbe, igrane na flavto. Njen glavni cilj je pridobivanje in
ohranjanje zdravja ter estetsko izpopolnjevanje telesa. V tem obdobju je tudi ples dosegel
visoko raven na področju tehnike in izraznosti (Vajngerl, 2003, str. 21).
Ritmična gimnastika izvira iz Evrope, s koreninami v takratni moderni gimnastiki. Razvila se
je iz švedskega sistema sestav brez pripomočkov, ki ga je v začetku 18. stoletja vpeljal Per
Henrik Ling. Njegov koncept je spodbujal učence k izražanju čustev prek gibanja, tekočih
gibov, povezanih v sestavo. Njegov koncept je kasneje razširila Catherin E. Beecher v
programu, imenovanem »milina brez plesa«, v katerem so mlada dekleta vadila ob glasbi s
ciljem razviti dobro zdravje. Leta 1911 je Emil Jeaque – Dalcroze izumil »euritmik«, sistem
ritmičnih sestav, pripadajočih glasbi, kot način izražanja glasbenega ritma. Leta 1929 je
Henrik Medau ustanovil šolo gimnastike za poučevanje takrat imenovane moderne
gimnastike. V vadbo je vključeval tudi pripomočke – kolebnico, obroč, žogo, kije in
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 9 -
tamburin. Šport se je tako razvil do tekmovalnega nivoja in vključuje specifične težine in
rokovanja z rekviziti, ki se točkujejo (Palmer, 2003).
Leta 1962 je Mednarodna gimnastična zveza – Federation Internationale de Gymnastique (v
nadaljevanju FIG) prvič opredelila ritmično gimnastiko kot tekmovalni šport, že leta 1963 pa
je bilo organizirano prvo preizkusno svetovno prvenstvo v Budimpešti, kjer so sodelovale
samo posameznice (Palmer, 2003).
Danes je ta šport razširjen po celem svetu in poznan tako v rekreacijski obliki, ki ima vsake
štiri leta družaben festival, imenovan Gimnastriada, kot tudi v tekmovalni obliki, ki zavzema
svoje mesto tudi na poletnih olimpijskih igrah, kjer se tekmuje posamezno in v skupinskih
sestavah.
V Sloveniji sta na razvoj ritmične gimnastike s svojim delovanjem vplivala dr. Viktor
Murnik, avtor izvirnih prostih vaj, imenovanih »telovadni plesi«, in njegova sodelavka Jelica
Helena Zoe Vazzaz, začetnica tega športa pri nas.
Jelica Helena Zoe Vazzaz (5. 8. 1914–15. 6. 2007) se je že od rane mladosti tesno povezala s
tem športom. Bila aktivna kot tekmovalka, kasneje tudi kot trenerka in sodnica. Študij telesne
kulture v Beogradu je po vojni uspešno zaključila ter s tem postala prva šolana Slovenka na
telesnokulturnem področju. Bila je ustanoviteljica ritmične gimnastike v Sloveniji in prva
sodnica mednarodnega nivoja. Bila je članica Športnega društva Narodni dom in Kluba za
ritmično gimnastiko Šiška (Mavrič, 2008).
Po osamosvojitvi Slovenije je ritmična gimnastika pri nas doživela strm vzpon. Danes deluje
v Sloveniji šest klubov, v katerih razvijajo vrhunsko ritmično gimnastiko programa A – 1.
skupine pod vodstvom tujih in slovenskih strokovnjakinj, in številna društva, ki imajo vadbe
nižjih nivojev ter programa A – 2. skupine in programa C.
Program A deluje po veljavnih obstoječih pravilih FIG, tekmovalke se udeležujejo največjih
mednarodnih tekmovanj, in sicer olimpijskih iger (v nadaljevanju OI), svetovnega prvenstva
(v nadaljevanju SP), evropskega prvenstva (v nadaljevanju EP), sredozemskih iger (v
nadaljevanju SI), univerzijade (v nadaljevanju UNI), svetovnega pokala (v nadaljevanju SPp),
velike nagrade (v nadaljevanju VN) in mednarodnega turnirja (v nadaljevanju MT).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 10 -
Program A1 – 2. skupina deluje po prilagojenih obstoječih pravilih FIG, pravilnik priredi
NPZ, tekmovalke pa se udeležujejo nacionalnih tekmovanj in manjših mednarodnih turnirjev.
Program C deluje po obstoječih pravilih NPZ, ki zajemajo izključno osnove panoge RG,
tekmovalke pa tekmujejo na nacionalni ravni (šolska tekmovanja).
Opis panoge
Ritmična gimnastika, ki se je razvijala skozi desetletja, je šport, ki združuje estetiko gibanja,
lepoto in umetnost. Povezuje jo glasba, plesni elementi, gimnastične prvine in rokovanje s
pripomočki. Ustvarjanje sestav ter izražanje glasbe z gibanjem in pripomočki pa prida še del
umetniške vrednosti.
Panogo danes poznamo v dveh pojavnih oblikah; individualno sestavo, kjer vadi posameznica
oz. posameznik sam/-a, in skupinsko sestavo, kjer vadi več deklet/moških skupaj.
Slika 2.1 in 2.2: Skupinske sestave
Vir : Wordpress (2016); Italy (2016)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 11 -
Slika 2.3 in 2.4: Individualne sestave
Vir: Wordpress Ball (2016); Conciergeandstyle (2016)
Sestave so usklajene z glasbeno spremljavo, ki naj bi bila podlaga zgodbe, ki jo vadeči
predstavi prek sestave. Izbira glasbe je odvisna od trenerja oz. učitelja, ki vodi vadbo, izbrana
pa mora biti glede na dva poglavitna kriterija: starost vadečih otrok in pripomoček, s katerim
bo sestava narejena.
Pripomočki – kolebnica, obroč, žoga, kiji in trak, ki se uporabljajo v ritmični gimnastiki –, so
sestavni del tekmovalnih programov. V rekreacijskem programu se pojavlja še vrsta drugih
pripomočkov, kot so rutice, palice, zastavice, baloni, velike žoge …
Slika 2.5: Rekviziti – pripomočki pri ritmični gimnastiki
Vir: Apparatus (2016)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 12 -
Pri skupinskih sestavah lahko izberemo en pripomoček ali kombinacijo različnih
pripomočkov.
Pri individualnih sestavah poznamo sestavo:
− brez pripomočkov,
− s kolebnico,
− z obročem,
− z žogo,
− s kiji,
− s trakom.
Sestave in njihovo težavnost določa rokovanje s pripomočki in izvajanje različnih prvin oz.
težin. Ločimo tri osnovne oblike prvin: skoki – poskoki, piruete in ravnotežja. Za upoštevanje
izvedene prvine pripomoček ne sme biti statičen.
Poznana je tudi moška veja ritmične gimnastike, ki se razvija že od leta 2000. Začetki razvoja
segajo v Azijo, in sicer na Japonsko, kjer se dijaki in študentje množično udeležujejo šolskih
tekmovanj.
Šport zajema podobne segmente kot ženska ritmična gimnastika z večjim poudarkom na moči
in estetskem prikazu borilnih veščin wushu v povezavi s športno gimnastiko in gimnastiko s
palico. Uporabljajo pripomočke, ki se nekoliko razlikujejo v dimenzijah, in sicer uporabljajo
dva majhna obroča, kolebnico, kije in palico. Tekmujejo v skupinskih sestavah in posamezno.
Vir: Group (2014); Pinimg (2014)
Slika 2.6: Skupinska sestava Slika 2.7: Posamezno
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 13 -
Ritmična gimnastika je tudi del specialne olimpijade, t. i. »Special Olympics«, s prilagojenim
programom.
Slika 2.8 in 2.9: Posameznice na specialni olimpijadi
Vir: Journalstar (2014); Felicity Martin (2016)
Izrazoslovje v ritmični gimnastiki
Poznamo več izrazov za poimenovanje športne panoge. V literaturi zasledimo zelo različne
izraze, kot so ritmična gimnastika (1998), gimnastika z ritmično izraznostjo, ritmika,
športnoritmična gimnastika (1975), moderna gimnastika (1962), umetniška gimnastika,
estetska gimnastika.
Raznolikost poimenovanja ritmične gimnastike je del zgodovine te panoge oz. del razvoja
panoge. Med letoma 1975 in 1998 se je panoga na območju Slovenije imenovala
športnoritmična gimnastika, leta 1998 pa se je preimenovala v ritmično gimnastiko. Tako
poimenovanje se uporablja danes na nacionalni in mednarodni evropski ter svetovni panožni
zvezi. V tako poimenovani panogi »rhytmic gymnastic« tekmovalke tekmujejo na uradnih
velikih tekmovanjih in na poletnih olimpijskih igrah.
Za poimenovanje elementov gibanja s telesom v sestavo se prav tako pojavlja več različnih
poimenovanj: vaja, koreografija, sestava, kompozicija. Najprimernejši je slovenski izraz
sestava.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 14 -
Pojavlja se tudi več izrazov za poimenovanje predmeta, ki ga uporabljamo v ritmični
gimnastiki. Zasledimo sledeče izraze: rekvizit, orodje, pripomoček. Leta 2000 je študentka FŠ
Sandra Žilavec, nekdanja reprezentantka ritmične gimnastike, v svoji diplomski nalogi, ki
obstaja v obliki priročnika za ritmično gimnastiko, uporabila izraz »pripomoček« za rekvizit.
V diplomskem delu bomo uporabili izraz, ki se je dodobra »udomačil« v dvoranah – to je
rekvizit.
V UN je panoga poimenovana z izrazom ritmika. V koreografijo povezani elementi so
poimenovani kot vaja oz. v standardih znanja kot sestava. Za poimenovanje rekvizita so
uporabljeni izrazi s katerimi so le ti tudi poimenovani.
Pomen ritmične gimnastike za otrokov razvoj
Novak et al. (2008) menijo, da je neprecenljiv vpliv gimnastike na razvoj skladnosti gibanja,
saj je gimnastika ena redkih športnih panog, kjer se gibanja izvajajo v vseh smereh – »naprej,
nazaj, gor, dol, levo, desno, z vrtenjem okoli vseh osi telesa – čelne, dolžinske in globinske, s
sočasnim in raznočasnim delovanjem rok in nog ter z leve in desne strani telesa, s centričnim
in ekscentričnim delovanjem sil na telo« (Novak et al., 2008, str. 22 ).
Raznolikost gibanja pri izvajanju gimnastike je ključnega pomena za zdrav gibalni razvoj
posameznika. Končni cilj obvladanja gimnastičnih gibanj je zmožnost obvladovanja svojega
telesa. To zmožnost lahko še nadgradimo z uporabo pripomočkov, ki pripomorejo k razvoju
fine motorike, koordinacije in skladnosti gibanja. Nadgradnjo obvladovanja telesa in
koordiniranosti dopolnimo z vadbo ritmične gimnastike.
»Gibanje in izražanje ob glasbi osvobaja, oblikuje in utrjuje otroka v samozavestno
osebnost.« (Vajngerl, & Lomšek – Macura, 1999, str. 12.)
Ritmična gimnastika je šport, ki z udejstvovanjem pripomore k posameznikovemu
celostnemu razvoju. Prek raziskovanja omogoča otrokom odkrivanje različnih zanimivih
načinov uporabe svojega telesa in zmožnosti za rokovanje in ustvarjanje s pripomočki.
Glasbena spremljava oplemeniti vadbo in popelje posameznika v čutni svet izražanja čustev
in občutenj.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 15 -
Vadba ritmične gimnastike ima vpliv na razvoj vseh osnovnih gibalnih sposobnosti. Redna
oz. načrtna vadba pod strokovnim vodstvom daje največji poudarek na razvoj gibljivosti in
koordinacije. Splošna vadba pa zelo enakomerno zajema razvoj vseh sposobnosti, pri čemer
se najmanj vadbe posveča razvoju moči.
Palmer (2003) opisuje, da poučevanje ritmične gimnastike prinaša uspeh vsakomur, ki se z
njo ukvarja, ne glede na starost ali zmožnosti. Poučevanje ritmične gimnastike prav tako
vpliva na več raznolikih segmentov otrokovega razvoja, in sicer na:
− otrokovo zdravje in razvoj sposobnosti,
− razvoj muzikalnosti,
− prenos spretnosti,
− samozavest in pozitivno samopodobo,
− socialne interakcije in skupinsko dinamiko,
− zmožnost zastavljanja ciljev,
− razvoj možganov,
− razvoj občutka za estetiko,
− privzgajanje aktivnega življenjskega sloga.
Pri urah športne vzgoje, ki vključujejo ritmično gimnastiko, je kreativnost učitelja in
posledično učencev prvi pogoj za uspešno in na pogled zanimivo izvedbo ritmičnih sestav. Še
posebej je ta kompetenca poudarjena pri uporabi rekvizitov in glasbe. Pri fizičnem naporu se
otroci psihično sproščajo še toliko bolj, kolikor bolj so ustvarjalni ali domiselni.
Ustvarjalnost temelji na sproščenosti, čustvenem in umskem ravnovesju ter napaja učence z
novo energijo. Skupaj z glasbo, vrstniki in ustvarjalnim učiteljem pa gibanje osvobaja,
oblikuje in utrjuje otroka v samozavestno osebnost. Poučevanje ritmične gimnastike zelo
popestri pouk, z uporabo pripomočkov pa dosežemo še širši spekter aktivnosti otrok in
zanimanja za vadbo (Vajngerl, & Lomšek – Macura, 1999).
Veja vrhunskega športa je sicer bolj poznana kot ženski šport, a so od leta 2002 organizirana
SP tudi za moške. Osnovno znanje ritmične gimnastike, ki je zajeto tudi v učnem načrtu, je
primerno za oba spola. Osnovni gibi s telesom pri ritmični gimnastiki se tesno povezujejo z
osnovami gimnastike. Po osvojenih osnovnih talnih gimnastičnih prvinah učenci nadgradijo
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 16 -
svoje spretnosti še z uporabo pripomočka in vse skupaj povežejo v sestavo ob glasbeni
spremljavi.
Poučevanje ritmične gimnastike lahko zelo popestri pouk, z uporabo pripomočkov pa
dosežemo še širši spekter aktivnosti otrok in zanimanja za vadbo.
2.4 Poučevanje ritmične gimnastike
Športna vzgoja in interesne dejavnosti šoloobveznih otrok
Zakon o športu (1998) in učni načrt športne vzgoje (2011) opredeljujeta športno vzgojo otrok
in mladine s šolskimi in obšolskimi interesnimi programi.
Zakon o osnovni šoli (1996) v 16. členu opredeljuje športno vzgojo kot obvezen predmet v
slovenskih osnovnih šolah. V 20. členu je opredeljen razširjen program osnovnih šol, ki
vsebuje tudi interesno dejavnost, ki je v 25. členu opisana kot dejavnost, ki jo osnovna šola
organizira za razvijanje različnih interesov učencev. Vključevanje v te dejavnosti je za učence
prostovoljno.
Zakon o športu (1998) v 2. členu opredeljuje različne segmente športa v obsegu javnega
interesa, pri čemer se športna dejavnost s prostovoljnim vključevanjem otrok in mladine vodi
kot program športne vzgoje. 8. člen tega zakona določa izvajalce letnega programa športa,
med katerimi so tudi vrtci, osnovne šole in ostale izobraževalne ustanove. 26. člen zakona
opredeljuje tudi strokovnega delavca na področju športa, za katerega je zapisano, da mora
imeti ustrezno strokovno izobrazbo oz. ustrezno usposobljenost.
Šole z izvajanjem interesnih dejavnosti omogočajo otrokom vsakodnevno športno
udejstvovanje, spodbujajo interese otrok, bogatijo njihov prosti čas in omogočajo
uveljavljanje posameznikov. Večja kot je raznolikost ponujenih interesnih dejavnosti, boljša
je nadgradnja redne športne vzgoje. Kovač, Jurak in Strel (2003) poudarjajo pomembnost
zanimive vsebine in izpeljave športnih interesnih dejavnosti, da bi ta pritegnila čim več otrok
k vadbi.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 17 -
Šole lahko interesne dejavnosti organizirajo pred poukom in po njem, med podaljšanim
bivanjem ali med prostimi dnevi – med vikendi ali počitnicami. Vodenje interesnih dejavnosti
je v domeni šol, ponekod tudi v sodelovanju z občinami s podporo javnih razpisov. Izvajalci
vadbe so redni učitelji z ustrezno izobrazbo, ki delujejo na osnovni šoli, lahko pa so tudi
zunanji strokovni sodelavci. Tu velja poudariti, da je za kakovostno vodenje aktivnosti
interesnih dejavnosti zelo pomembno poznavanje vsebin oz. strokovno-organizacijske
sposobnosti pedagogov.
»Spremljave uresničevanja pouka športne vzgoje kažejo, da v primerjavi s preteklimi obdobji,
ko so gimnastične vsebine prevladovale v šolskih programih, danes učitelji namenjajo vse
manj časa gimnastičnim vsebinam, posledično pa je manjše tudi znanje učencev. Povečuje pa
se število vključenih učencev v različne gimnastične šolske interesne dejavnosti in šolska
gimnastična tekmovanja, iz česar lahko sklepamo, da je ob primernem znanju in motivacijskih
prijemih učitelja učence lahko navdušiti za to športno panogo.« (Kovač, 2006, str. 11)
Številne športne panoge so na določenih območjih otrokom nedostopne zaradi centralizacije
ponudbe, saj v bližini ne deluje nobeno društvo. Ta pojav je vse bolj pogost, saj se številna
društva, ki nudijo strokovno vodeno vadbo, nahajajo v večjih mestih. Ena izmed možnih
rešitev decentralizacije »ponudbe« je ta, da bi osnovnošolski učitelji pridobili kakovostno
znanje osnov športnih panog, ki so zajete v učnem načrt, oz. vsaj tistih športnih panog, ki so
bazične in bi jih lahko kakovostno izvajali med poukom in nadgrajevali vsebine med
interesnimi dejavnostmi.
S tem pojavom se ukvarjajo tudi na Gimnastični zvezi, ki že nekaj časa v okviru projekta
»Slovenija telovadi« uspešno izvajajo program »Gimnastika v osnovni šoli«, katerega težnja
je predvsem načrtna decentralizacija, popularizacija gimnastične vadbe in usposabljanje
amaterskih kadrov. Projekt ni tekmovalno naravnan. Cilj projekta je, da omogoči kakovostno
gimnastično udejstvovanje vsem učencem prvega triletja v vseh slovenskih regijah, ne glede
na socialni status in kraj bivanja. S tem namenom je leta 2007 GZS izvajala gimnastične
dejavnosti na 20 osnovnih šolah in vrtcih v različnih krajih Slovenije, s čimer je izpolnila
zastavljeni cilj decentralizacije programa (Šajn, & Bedenik, 2007).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 18 -
GZS si kot pomembno nalogo zadaja širjenje množičnosti gimnastike v Sloveniji oz. njene
regionalizacije. Glavne naloge in cilji GZS so opredeljeni v 11. členu Statuta GZS (2012), pri
čemer se s poučevanjem gimnastike v osnovni šoli povezujeta predvsem spodnja dva cilja:
− spodbuja in daje iniciativo ter nudi ustrezno pomoč svojim članicam pri gimnastični
vzgoji otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo z gimnastiko zunaj obveznega
vzgojno-izobraževalnega programa,
− sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, športnimi, znanstvenimi in
humanitarnimi organizacijami v Sloveniji v smislu razvoja, širjenja in napredka
gimnastike.
Gimnastične vsebine v učnem načrtu
1. Vsebine gimnastične abecede in standardi znanja v uradnem učnem načrtu športne
vzgoje (Kovač et al., 2011)
Gimnastika se v učnem načrtu pojavi v vseh treh V-I obdobjih. Prav tako se pojavlja že od
začetkov uvajanja športne vzgoje v šole. Znotraj gimnastičnih vsebin, skozi vsa tri V-I
obdobja, se pojavlja tudi ritmična gimnastika, in sicer kot ritmika (Kovač et al., 2011).
Tabela 2.1: Prvo ocenjevalno obdobje
Gimnastična abeceda
1. razred 2. razred 3. razred
Praktične vsebine
Gimnastične vaje, tudi z različnimi pripomočki in ob glasbeni
spremljavi.
Premagovanje orodij kot ovir.
Osnove akrobatike Valjanja, zibanja, poskoki
v opori na rokah, stoja na
lopaticah, preval naprej.
Valjanja, zibanja, poskoki v opori na
rokah, stoja na lopaticah, preval naprej
in nazaj.
Premet vstran.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 19 -
Skoki Preskoki klopi, gredi z
oporo rok. Naskok v oporo
klečno ali čepno na skrinjo
vzdolž (visoko do 80 cm).
Preskakovanje klopi, gredi. Naskok v
oporo klečno ali čepno na skrinjo vzdolž
(visoko 100 cm).
Vese in opore Plezanje po letveniku, poševni klopi, zviralih, žrdi ipd., koleb,
prevlek.
Vaje ravnotežja na
ožji površini
Klop: plazenje in hoja v
različnih smereh, poskoki
v različnih smereh, seskok
stegnjeno.
Klop in nizka gred: plazenje, plezanje in
hoja v različnih smereh, sonožni in
enonožni poskoki v različnih smereh,
enostavne drže, obrat sonožno s seskoki.
Ritmika (ob glasbeni
spremljavi)
Preskakovanje kolebnice,
poskoki, različne
enostavne drže.
Preskakovanje kolebnice, skoki, obrati,
različne drže (razovka idr.).
Teoretične vsebine
Pojmi orientacije v
prostoru
Naprej, nazaj, gor, dol, vstran, levo, desno.
Poimenovanja
osnovnih položajev
Ročenja, noženja, kloni.
Stoja, leža, sed, čep, klek, vesa, opora idr.
Vir: Kovač et al. (2011)
Standardi znanja (Kovač et al., 2011)
Učenec pravilno izvaja osnovne gimnastične vaje. Tekoče in varno izvede preval naprej,
preval nazaj po strmini, stojo na lopaticah, se plazi in lazi, hodi in skače po ožji površini
(nizka gred), naskoči v oporo čepno na skrinjo vzdolž, pleza po različnih plezalih (zviralnik,
žrd idr.), sonožno preskakuje kolebnico. Upošteva izraze, povezane s položaji telesa in smerjo
gibanja v prostoru.
Učenec izvaja osnovne gimnastične vaje. Izvede preval naprej in stojo na lopaticah, se plazi in
lazi, hodi in skače po ožji površini (klopi), s pomočjo (učitelja, dvignjenega odrivnega mesta)
naskoči v oporo klečno ali čepno na nižjo skrinjo, pleza po letveniku, zviralniku in poševni
klopi, preskakuje kolebnico. Upošteva izraze, povezane s položaji telesa in smerjo gibanja v
prostoru.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 20 -
Tabela 2.2: Drugo ocenjevalno obdobje
Gimnastika z ritmično izraznostjo
4. razred 5. razred 6. razred
Praktične vsebine
Sklop gimnastičnih vaj. Premagovanje orodij kot ovir, poligoni in
štafete.
Akrobatika Prevali naprej in
nazaj, preval naprej z
zaletom na debelejšo
blazino, odrivanje v
opori na rokah,
pripravljalne vaje za
premet vstran.
Prevali naprej in
nazaj v kombinacijah,
preval naprej letno na
mehke blazine,
premet vstran, stoja
na rokah s pomočjo.
Prevali v različnih
kombinacijah, prevali
na kup mehkih blazin,
premet v stran, stoja
na rokah z
varovanjem ali ob
letveniku.
Skoki Naskoki na skrinjo v različne opore, raznožka čez kozo s pomočjo ali
varovanjem, različni seskoki z višjega na nižje.
Pripravljalne vaje za skoke z male prožne ponjave, skok stegnjeno in
skrčno.
Vese in opore Plezanje po različnih plezalih, vzmik s pomočjo, kolebi v vesi in
opori, seskok iz opore. Premah odnožno z varovanjem.
Vaje ravnotežja na
ožji površini
Klop in nizka gred: hoja z različnimi nalogami, obrati sonožno, drže
(razovke idr.), različni skoki z enonožnim in sonožnim odrivom,
različni seskoki. Povezovanje hoje, skokov, obratov, drž seskoka.
Ritmika (ob glasbeni
spremljavi)
Preskakovanje kolebnice na mestu in v gibanju na različne načine,
različni skoki, obrati na eni nogi, drže, vaje z obroči, vaje s trakovi.
Teoretične vsebine
Pravilna telesna drža, gimnastične vaje za ogrevanje (raztezne in
krepilne vaje).
Poimenovanje položajev in gibanj telesa, varnost in medsebojna
pomoč, pomen in dogovorjena pravila, prijemi.
Vir: Kovač et al. (2011)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 21 -
Standardi znanja (Kovač et al., 2011)
Učenec samostojno izvaja sklop gimnastičnih vaj. Nadzorovano se giblje v različnih smereh
(preval naprej, preval nazaj, premet vstran), sposoben je zadržati položaj telesa razovno,
preskoči orodje raznožno, skače s kolebnico, pleza po žrdi, prehaja iz vese v oporo (vzmik s
pomočjo) in iz opore v veso, koleba v vesi in opori, poveže različne gimnastične prvine na
ožji površini, učenke povežejo različne prvine s trakom ali obročem v krajšo sestavo. Pozna
pomen ogrevanja in zna samostojno izbrati nekatere raztezne in krepilne vaje. Poimenuje
različne položaje in gibanja telesa.
Učenec izvaja sklop gimnastičnih vaj po navodilih učitelja. Nadzorovano se giblje v različnih
smereh v olajšanih okoliščinah (preval naprej in nazaj po strmini, premet vstran prek klopi),
sposoben je zadržati položaj telesa v preprosti drži, preskoči orodje raznožno s pomočjo,
sonožno skače s kolebnico, pleza po plezalih, koleba v vesi in opori, poveže različne
gimnastične prvine na ožji površini, učenke izvedejo enostavne prvine s trakom ali obročem.
Pozna pomen ogrevanja in nekatere raztezne in krepilne vaje. Poimenuje osnovne položaje in
gibanja telesa.
Vsebina pravilnika programa C pri Gimnastični zvezi Slovenije (Avkhadieva, 2009)
Program C ritmične gimnastike je namenjen dekletom, ki vadijo bodisi v šoli ali v društvih
vsaj enkrat ali dvakrat tedensko. Primeren je za začetnice in za tiste, ki so prenehale z
aktivnim treningom, saj je naravnan tako, da nudi možnost postopnega osvajanja programa od
najmlajših kategorij naprej. Program vsebuje zelo pestro paleto elementov ritmične
gimnastike. Športnim pedagogom in vaditeljem v društvih nudi široko izbiro vsebin, ki
predstavljajo optimalno raven znanja iz ritmične gimnastike.
Tehnični pravilnik programa C vsebuje določena pravila za izvajanje programa, praktične in
teoretične vsebine ter tehnične zahteve in ocenjevanje.
V splošnih pravilih zajema opis:
− starostne skupine, ki so opredeljene:
učenke začetnice od 1. do 3. razreda osnovne šole,
mlajše učenke od 3. do 6. razreda,
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 22 -
starejše učenke od 7. do 9. razreda.
Tabela 2.3: Podroben pregled praktičnih vsebin
Osnovna skupina elementov gibanj s telesom in tehnične zahteve
Skoki:
Visoko. daleč (različne oblike), skok vstran,
strižni skok, »jelenček«, škarjice (različne
oblike), navpični skoki (z različnimi noženji,
z obrati), kozaški skok, usločen skok,
»cabriole« skok.
Imeti morajo zadostno višino, oblika mora
biti vidna v fazi leta.
Skok je težina, če je povezan z delom
rekvizita.
Dovoljeni so skoki iz priloge pravilnika.
Ravnotežja:
Visoko ali nizko zanoženje, odnoženje,
prednoženje (na vzponu ali kolenu),
»attitude« (zanoženje pokrčene noge),
razovka (z odnoženjem ali zanoženjem),
»passe«.
Izvedba na vzponu, kolenu, vidno zadržana
in jasna oblika.
Delno pokrčena stojna noga ne spremeni
vrednosti težine.
Rekvizit v osnovni fazi ravnotežja ne sme
biti statičen.
Dovoljena so ravnotežja iz priloge pravilnika.
Piruete, obrati (rotacije na eni nogi) za 360
– 1 obrat, pirueta: »passe«, »attitude«, v
zanoženju, prednoženju ali odnoženju, z
upognjenim trupom naprej.
Izvedba na vzponu, jasna in zadržana oblika
v fazi rotacije.
Pirueta, obrat je težina, če je povezana z
delom rekvizita.
Dovoljene so piruete in obrati iz priloge
pravilnika.
Gibljivosti, valovita gibanja
Zadržana in jasna oblika, zadostna amplituda.
Rekvizit mora biti v času težine v gibanju.
Delno pokrčena stojna, oporna noga ne
spremeni vrednosti težine.
Dovoljene so gibljivosti in valovita gibanja iz
priloge pravilnika.
Ostali elementi:
Koraki, poskoki, zamahi, kroženja, obrati (rotacije na dveh nogah).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 23 -
Osnovni elementi gibanja s pripomočki in pripadajoče osnovne tehnične skupine gibanj
Vsaka težina mora biti povezana z gibanjem pripomočka.
Pripomoček ne sme biti statičen – v mirovanju v težini, povezavi težin, v povezavi korakov in
ostalih elementih gibanja. Sledijo določeni kazenski odbitki točk.
Kolebnica
Vrtenja: vrtenje zložene kolebnice, vrtenje
odprte kolebnice naprej, nazaj ali bočno.
Skoki, poskoki v kolebnico.
Meti in ujemi.
Spust in manipulacija konca kolebnice.
Rokovanja: zamahi, kroženja, osmice,
nihanja.
Netipični elementi: ovijanja, odbijanje od tal,
risanje – ti elementi v kompoziciji ne smejo
prevladovati.
Obroč
Kotaljenja: po telesu in po tleh.
Vrtenja: okoli dlani ali dela telesa, okoli osi:
na tleh, na delu telesa ali v zraku.
Meti in ujemi.
Prehodi: skozi in nad obroč.
Rokovanja: zamahi, kroženja, osmice.
Žoga Aktivni odboji.
Meti in ujemi (v povezavi s težino je obvezen
ujem v eno roko).
Kotaljenja: po telesu in po tleh.
Rokovanja: potiski, zamahi, kroženja (okoli
dlani, cele roke z žogo), uravnoteženo na
dlani.
Netipični elementi: kotaljenje s pomočjo
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 24 -
druge roke, držanje in ujemi z dvema rokama.
Ti elementi v kompoziciji ne smejo
prevladovati.
Pravilno držanje žoge: žoga je uravnotežena
na dlani, prsti morajo biti v naravnem
položaju. Nepravilna drža se upošteva kot
mirovanje rekvizita.
Kiji
Vrtenja.
Mlini.
Meti kija(-ev) z rotacijo ali brez nje in ujemi.
Trki.
Rokovanja: zamahi, kroženja s celo roko,
kroženja s kijem(-ji), osmice, asimetrična
gibanja (se izvajajo le s kiji v dlaneh; različna
gibanja se morajo izvesti z vsakim kijem).
Netipični elementi: kotaljenja, odboji, drsenja
– ti elementi v kompoziciji ne smejo
prevladovati.
Trak
Kače (3–4 liki).
Spirale (3–4 liki).
Meti, mali meti in ujemi.
Prehod nad vzorcem in skozi vzorec, ki ga
zariše trak, s celim telesom ali delom telesa.
Rokovanja: zamahi, kroženja, osmice.
Fotografija 10 – 14: Mojca Rode z rekviziti; Vir: Lasten arhiv
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 25 -
Primerjava praktičnih vsebin in povezave s pravilnikom programa C
Pregledali smo vsebine učnega načrta in vsebine programa C pri GZS ter ju skušali povezati
oz. ugotoviti, ali gre za sorodne vsebine.
Glede na dejstvo, da vsebine programa C vključujejo samo osnovna gibanja s telesom in
osnovna gibanja s pripomočki ter ustreza razvojni stopnji učencev v prvih dveh V – I
obdobjih, kot poznavalka panoge menim, da je program primeren za izvajanje v obliki
interesne dejavnosti, a zgolj ob predpostavki, da se oseba, ki vodi interesno dejavnost,
natančneje seznani s panogo v obliki dodatnega izobraževanja.
Tabela 2.4: Primerjava praktičnih vsebin učnega načrta in vsebin pravilnika programa
C ritmične gimnastike
PRAKTIČNE VSEBINE
Učni načrt Vsebine programa C
Osnovna skupina
elementov gibanja s
telesom
Osnovni elementi
gibanja s pripomočki
1. r Preskakovanje
kolebnice, poskoki,
različne enostavne
drže.
Skoki,
obrati,
ravnotežja,
gibljivost,
valovita gibanja
Meti in ujemi,
rokovanja:
kolebnica:
vrtenja,
obroč: vrtenja,
kotaljenja,
prehodi,
trak: kače,
spirale, prehodi
nad
vzorcem/skozi
vzorec,
žoga: odboji,
kotaljenja.
Kiji
2. r
3. r
Skoki, obrati, drže
(razovka).
4–6. r Ob glasbeni
spremljavi
Preskakovanje
kolebnice na različne
načine,različni skoki,
obrati na eni nogi,
različne drže:
vaje z obroči,
vaje s trakovi.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 26 -
Iz primerjave je razvidno, da gre za obravnavo enakih vsebin. Razhajanje je v poimenovanju
gibanj – enostavne drže – ravnotežja. Prav tako je v učnem načrtu preširok zapis za delo s
pripomočki. Nekatere oblike gibanja, s katerimi si lahko pomagamo pri sestavi »vaj« – sestav,
so zapisane v drugih praktičnih vsebinah – »naravne oblike gibanja«, »ples«, »igre z žogo«.
Korelacija ritmične gimnastike z drugimi vsebinami v učnem načrtu
V obeh V-I obdobjih lahko zelo tesno povezavo najdemo v vsebinah »naravne oblike gibanja«
in »ples«. V prvem vzgojno-izobraževalnem delu pa izvajanje ritmike lahko navežemo tudi na
vsebine »igre z žogo«.
Naravne oblike gibanja se pri ritmiki pojavijo kot npr. povezovalni deli v sestavah, kjer
vadeče deklice izvajajo različne načine hoje, teka, poskokov, skokov, da povežejo dele
sestave. S tem zadostijo tudi zahtevi, da se sestava izvaja po prostoru.
Ples je prav tako del sestav ritmične gimnastike, saj je v pravilniku, ki ga zapoveduje FIG tudi
obvezen del tekmovalnih sestav. V tem delu vadeča dekleta poleg plesnih korakov, ki morajo
ustrezati glasbeni spremljavi, predstavijo tudi spretnosti rokovanja z rekvizitom, če gre za
sestavo z rekvizitom.
Igre z žogo so v ritmiki prisotne v obdobju učenja osnovnih rokovanj z rekvizitom - žogo. V
prvem in drugem V – I in na stopnji vadbe, ki poteka v OŠ se vadeča dekleta učijo le osnovne
tehnike, zato se ta del UN tesno povezuje z vsebinami pri ritmiki.
Splošna kondicijska priprava pa je del vseh športov zato se tudi tukaj ritmika s številnimi
vajami lahko navezuje na ta del UN.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 27 -
Tabela 2.5: Pregled povezav med ritmiko in drugimi praktičnimi vsebinami v učnem
načrtu
1. vzgojno-izobraževalno obdobje 2. vzgojno-izobraževalno obdobje
Naravne oblike gibanja in igre Splošna kondicijska priprava
Različne oblike hoje, teki, elementarni
meti, skoki.
Naravne oblike gibanja in igre za razvoj
skladnosti gibanja, moči, hitrosti,
ravnotežja, gibljivosti in vzdržljivosti.
Plesne igre Ples
Gibanja posameznih delov telesa in
celotnega telesa (nihanja, valovanja,
kroženja, padanja),
gibanje ob notranjih in zunanjih
spodbudah.
Gibanje posameznih delov telesa v
različnih smereh, na različnih ravneh in z
uporabo različne sile,
gibalno ustvarjanje na določeno temo.
Igre z žogo
Poigravanje z baloni in različnimi žogami
z roko, nogo, glavo. Na mestu in v
gibanju,
nošenje in kotaljenje različnih žog na
različne načine,
podajanje in lovljenje lahke žoge z
obema rokama,
nadzorovano odbijanje balona z rokami
ali nogo.
Ob iznajdljivi povezavi vsebin lahko brez posebnega predznanja izvedemo zanimive ure, ki
vsebujejo tudi ritmiko, pri čemer ne bomo porabili številnih ur športne vzgoje.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 28 -
3.0 SPECIALNODIDAKTIČNI DEL
3.1 Poučevanje ritmične gimnastike v osnovni šoli
Načrtovanje učne enote ritmične gimnastike
Načrtovanje učne enote ritmične gimnastike je lahko razmeroma preprosta in zabavna naloga.
Načrtovanje si lahko olajšamo, če načrtujemo po korakih. V veliko pomoč nam je tudi
poznavanje predznanja učencev. Proces poučevanja je zelo prilagodljiv glede na potrebe in
aktivnosti učencev, saj lahko ti veliko pripomorejo s svojo kreativnostjo, mnenji, predlogi in
željami. Treba jim je namreč pustiti možnost, da lahko izrazijo svoje ideje, da preizkusijo
nova in njim zanimiva gibanja. Na ta način lahko dosežemo učinkovito učno enoto, ki bo
vsem v veselje in korist.
Učitelj, ki ni vešč ritmične gimnastike, si lahko za lažje predstavljanje praktičnih vsebin pri
načrtovanju učne enote zelo dobro pomaga s slikovnim gradivom, ki je predstavljen v
nekaterih priročnikih oz. knjigah.
I. Zavedanje sebe v prostoru
Zavedanje v prostoru je zelo pomemben del otrokovega fizičnega razvoja. Šele ob
prepoznavanju sebe, svojega telesa in gibanja v prostoru lahko nadgradimo otrokove gibalne
aktivnosti v skupinske in v aktivnosti s pripomočki. To je pomembno tudi z vidika varnosti.
Končni cilj je, da se otroci naučijo, kako se lahko gibajo v prostoru, v skupinah in kasneje ob
tem še upravljajo s pripomočki. Razvoju otrokovega zavedanja v prostoru je treba posvečati
pozornost že v predšolskem obdobju, v prvih otrokovih gibalnih igrah, v prvih V-I obdobjih
pa to zavedanje še smiselno nadgrajevati z ustreznimi učnimi vsebinami.
Pri ritmični gimnastiki je pri vadbi s pripomočki zelo izpostavljen varnostni vidik. Pri
izvajanju individualnih sestav s pripomočkom je zavedanje otroka v prostoru pomembno z
vidika odnosa med otrokom in pripomočkom, pri skupinskih sestavah pa je pomemben odnos
med vadečimi zaradi varnosti ter nemotenega in pravilnega izvajanja elementov. Vsak učenec
mora znati spoštovati aktivnost drugega in ga ne ovirati.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 29 -
Z vadbo ritmične gimnastike spodbujamo natančno ozaveščanje gibanja telesa in kasneje
gibanja v povezavi s pripomočkom. To otrokom nedvomno izboljša zavedanje sebe in
lastnega gibanja v okolici. Razvoj predstav o svojem gibanju v okolici je zelo pomemben del
otrokovega razvoja in njegove varnosti v okolici.
II. Raziskovanje in odkrivanje gibanj s pripomočki
Otrokom vseh starosti je samostojno spoznavanje s pripomočki ritmične gimnastike v veselje
in se ga običajno lotijo z velikim navdušenjem. Zato pri prvem stiku pustimo otrokom
svobodo, da sami raziščejo oblike, smeri, nivoje gibanj, ki jih lahko izvajajo s pripomočki.
Ponudimo jim pestro izbiro pripomočkov, ki niso nujno le osnovni pripomočki ritmične
gimnastike. Pri tem delu je glasba odlična spodbuda in inspiracija za domišljijo gibanja.
Otroke pa je treba poučiti o pravilih uporabe določenega pripomočka oz. o odgovornem
ravnanju s pripomočki zaradi lastne varnosti in varnosti drugih. Pri spoznavanju s pripomočki
smo pozorni tudi na postopnost, da otrokom ponudimo najprej poznane pripomočke in nato
manj poznane. Žogo spoznajo vsi otroci že pred prihodom v šolo, velika večina se sreča tudi s
kolebnico, medtem ko je že obroč za nekatere povsem nov predmet. Kijev in traku pa učenci
običajno ne poznajo. Tudi pri spoznavanju s posameznim pripomočkom lahko postopoma
preidemo na pravi pripomoček. Na primer pri spoznavanju s trakom lahko sprva uporabimo
rutice in z njimi izvedemo eno izmed plesnih ur. Tako bodo otroci spoznali, kako se lahko
gibajo sami, v skupinah ob glasbi in kako se ob vseh gibih »obnaša« tkanina. Kasneje bodo
otroci ta poznan občutek prenesli v svoje gibanje s trakom.
III. Spoznavanje osnovnih gibanj
V tem delu mora učitelj že imeti nekaj osnovnih znanj o ritmični gimnastiki in učencem
predstaviti ter jih spoznati z osnovnimi rokovanji s pripomočki. Na primer za žogo so
osnovna gibanja odboji, kotaljenja, za kolebnico preskoki, vrtenja.
Pri poučevanju osnovnih gibov je prav tako pomembna postopnost. Vsi otroci bodo vedeli,
kaj lahko počnejo z žogo. Pri spoznavanju z manj znanimi pripomočki pa je dobro, da otroke
spodbudimo k opazovanju gibanja in skupaj poiščemo pravo besedo za opis določenega
gibanja. Na primer s kroženjem roke lahko narišemo krog ali osmico, s trakom lahko rišemo
kače, krogce … Da bi si otroci lažje zapomnili nove opise, si lahko pomagamo s preprostimi
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 30 -
risbicami pri mlajših in z besednimi igricami pri večjih otrocih. Lahko jim damo nalogo, ki ni
nujno vezana na gibanje in prostor v dvorani. Na primer narišejo preprosto risbico s sklenjeno
črto, kaj žoga »počne« (se odbija od tal, se odkotali, odleti v zrak in pade na tla ter skače …).
Poudarimo le najosnovnejša gibanja in izberemo tista, ki se pojavijo pogosteje pri več
pripomočkih, tako si jih bodo učenci hitreje zapomnili.
IV. Razširitev znanja z nalogami in izzivi
Podajanje nalog zahteva od učitelja domišljijo, da otroke spodbudi k spretni uporabi in
razširitvi znanja. Z raznimi nalogami lahko spodbudimo skupinsko delo in medsebojno
sodelovanje. Podajanje nalog z ne preveč omejujočimi navodili je lahko zelo uspešen del
učnega procesa, saj lahko pripelje otroke do mnogih zanimivih in izvirnih končnih rešitev.
V. Priprava delov ritmičnih sestav in celih sestav
Po tem, ko so otroci spoznali pripomočke in z njimi preizkusili razna gibanja, jim bo v veselje
in izziv nova znanja nadgraditi oz. gibanja poskušati povezati med seboj v manjše delčke, npr.
3 do 4 gibe skupaj, in te kasneje povezati še v celotno sestavo, z več različnimi gibi telesa, na
različnih ravninah, v različnih smereh in z različnim delom ter pripomočkom.
V tem delu lahko podamo zelo preprosto navodilo, da otroci povežejo v celoto tri različna
gibanja s pripomočkom, pri čemer ima povezava statični začetek in konec. Ko začnemo
povezovati razna gibanja v segmente sestave, je treba predstaviti tudi začetek in konec
segmenta, da gre za statično »pozo«. Otroci bodo svoja ustvarjanja z navdušenjem kazali
sovrstnikom.
VI. Prikaz in ocenjevanje
V zadnjem delu učne enote naj bi učitelj preveril znanje učencev. Potrebo za izvajanje te
enote mora prepoznati učitelj sam. Pomembno je, da učitelj opazuje učence in se za
preverjanje znanja odloči na podlagi interesa učencev. Glede na majhen obseg obravnavane
snovi v učnem načrtu se lahko preverjanje znanja izvede na koncu daljšega V-I obdobja,
načrtovanje preverjanja pa se vodi že od začetka oz. prvih učnih ur.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 31 -
Neke vrste preverjanje znanja je lahko tudi nastop na šolski prireditvi, kjer učenci prikažejo
svojo točko, ki lahko združuje različne praktične vsebine učnega načrta športne vzgoje (ples,
ritmiko) v povezavi z drugimi predmeti (glasbo, slovenskim jezikom).
Učenci lahko tako pokažejo samostojno, individualno sestavo ali skupinsko sestavo. Slednja
oblika je lažja in celo primernejša za mlajše učence.
Načrtovanje učne ure ritmične gimnastike
Ure načrtujemo na podlagi končnega cilja učne enote. Za vsako uro določimo končni cilj,
izberemo primerne aktivnosti in naloge, ki bodo učence vodile proti cilju. Ure načrtujemo po
klasičnem vzorcu »uvod, jedro, zaključek«. V vsakem načrtu učne ure je smiselno pustiti
prostor za prilagajanja glede na hitrost učenja, zanimanja in kreativnost učencev. Pomemben
del učne ure je tudi vrednotenje ure, ki nam pomaga pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju
ur.
Iznajdljiv učitelj lahko s svojo kreativnostjo poveže ure ritmične gimnastike tudi z drugimi
praktičnimi vsebinami v učnem načrtu.
3.2 Napotki pri izbiri in uporabi rekvizitov
Priporočila za kolebnico
Kolebnica mora biti ustrezne dolžine, ki jo izmerimo, kot prikazuje spodnja slika. Stoja
snožno. Stopimo na kolebnico, vozla poravnamo enakomerno do ramen.
Slika 3.1: Primerna dolžina kolebnice
Vir: Vajngerl, & Žilavec (2000, str. 48)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 32 -
Primerne debeline kolebnice so med 0,7 do 150 mm. Konci kolebnice ne smejo imeti
plastičnih ali lesenih ročk, ki so lahko pri vadbi nevarni. Konec kolebnice se zaključi z
vozlom.
Pri izvajanju večine elementov se kolebnico drži za vozla; bodisi vsak vozel v eni roki ali oba
vozla v eni roki. Kolebnica je lahko iz sintetičnega materiala (poliamida). Kolebnico za
ritmično gimnastiko lahko kupimo pri dobaviteljih športne opreme ali v obliki daljše vrvi v
vseh bolje založenih gradbenih trgovinah, ki jo skrajšamo na več različnih dolžin, da bodo
ustrezale različni velikosti otrok.
Slika 3.2: Kolebnica
Vir: Odettedancesport (2014)
Najpogostejše napake pri delu s kolebnico so:
− nepravilna dolžina kolebnice,
− nepravilni konci kolebnice, ki otežujejo delo,
− nepravilna drža kolebnice,
− nepoznavanje osnovne tehnike vrtenja, nihanja kolebnice – neaktivno gibanje
kolebnice.
Priporočila za obroč
Obroč mora biti ustrezne velikosti, kar izmerimo, kot prikazuje spodnja slika: Stoja sonožno.
Drža obroča v eni roki navpično ob telesu. Obroč je naslonjen na tla. Segati mora do bokov
vadečega.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 33 -
Slika 3.3: Ustrezna velikost obroča
Vir: Vajngerl, & Žilavec (2000, str. 64)
Dobro je imeti obroče različnih velikosti, da je izbor glede na velikost vadečih lažji in
primernejši. V uporabi so obroči iz različnih materialov – plastični ali leseni. Slednji so zaradi
praktičnosti plastičnih že skoraj odmaknjeni iz uporabe. Glede na presek so obroči lahko
različnih oblik: okrogle, kvadratne, pravokotne oblike. Priporočamo uporabo plastičnih
obročev z okroglim presekom. Obroče je mogoče kupiti v športnih trgovinah (npr.
Enkosport), številnih bolje založenih trgovinah z otroško opremo in večjih supermarketih.
Slika 3.4: Obroči
Vir: 3 Imimg (2016)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 34 -
Določila mednarodne gimnastične zveze so:
− mladinke: minimalni premer 80 cm, teža 320 g,
− članice: minimalni premer 90 cm, teža 320 g.
Najpogostejše napake pri delu z obročem so:
− nepravilna izbira velikosti in teža obroča,
− nepoznavanje osnovnih tehnik dela z obročem – drže, vrtenj, nihanj …
Priporočila za žogo
Za lažje in pravilno rokovanje mora biti žoga primerne velikosti s premerom od 16 do 20 cm
in iz primernega materiala – gume ali sintetičnega materiala. Prav tako je pomembna teža
žoge, ki naj bo med 250 in 500 g.
Slika 3.5: Žoga
Vir: Odetterhytmic ball (2014)
Določila mednarodne gimnastične zveze so:
− mladinke in članice: minimalni premer 18–19 cm, teža 420 g,
Najpogostejše napake pri delu z žogo so:
− nepravilna izbira velikosti in teže žoge,
− nepoznavanje osnovnih tehnik dela z žogo – drže, kotaljenj, nihanj …
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 35 -
Priporočila za kije
Kiji se pri učnih urah najredkeje uporabljajo, saj je za varno delo potrebno dobro osnovno
znanje učencev in učitelja. Kiji morajo biti ustreznih dimenzij in teže. Pomembno je razmerje
v velikosti med malo in veliko »glavico« kija. Pravilna drža kija je drža male okrogle glavice
v dlani. Kiji so iz različnih materialov – leseni, plastični, gumijasti. Prvi so se dodobra
umaknili iz uporabe, gumijasti pa so vse bolj v uporabi.
Slika 3.6: Kiji
Vir: Ritmicastore (2014)
Določila mednarodne gimnastične zveze so:
− mladinke in članice: dolžina 45 cm, teža 155 g,
Najpogostejše napake pri delu s kiji so:
− nepravilna izbira kijev – neprimerno razmerje v velikosti »glavic«, teže,
− nepravilna drža kija,
− nepoznavanje osnovne tehnike – vrtenja, kroženja …
Priporočila za trak
Trak je kljub svoji atraktivnosti za obvladovanje najtežji rekvizit. Otroci – učenci vseh starosti
so vedno navdušeni za delo s tem rekvizitom. Pomembna je izbira ustreznega traku in palčke.
Trak je običajno iz svile ali umetne sestave, ki je podobna svili, saj je ta material najlepše
vodljiv. Možen je nakup različnih dolžin, in sicer 4, 5 in 6 m. Pri pouku v prvih dveh
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 36 -
starostnih obdobjih priporočamo uporabo traku dolžine 4 ali 5 m. Daljši je trak, težje je
obvladljiv. Trak je pritrjen na prav posebno palico, ki meri v dolžino od 50 do 60 cm in ima
na koncu karabin, ki je enak ribiškemu, kot prikazuje spodnja slika.
Slika 3.7: Karabin
Vir: Sensas (2014)
Slika 3.8: Trak s palico
Vir: Amazon (2014)
Določila mednarodne gimnastične zveze so:
− mladinke: dolžina traku 5 m,
− članice: dolžina traku 6 m.
Najpogostejše napake pri delu s trakom so:
− nepravilna izbira dolžine traku,
− nepoznavanje osnovnih tehnik dela s trakom – pravilne drže palčke, kroženja, risanja
risbe (krogci, serpentine – kače).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 37 -
3.3 Vsebine ritmike v učnem načrtu z dodanimi primeri
V spodnji tabeli so izpisane vse vsebine ritmike, ki so zajete v učnem načrtu za prvo in drugo
V – I obdobje. Za lažje razumevanje in izvajanje vsebin bomo pripisali natančnejši opis
vsebin, v nadaljevanju bomo te vsebine tudi prikazali tudi s slikovnimi vsebinami.
Tabela 3.1: Ritmika v učnem načrt s slikovnimi vsebinami
Podrobno opisane vsebine ritmike iz učnega načrta s slikovnim prikazom
PRVO OCENJEVALNO OBDOBJE
1. razred:
Različne enostavne drže (UN):
preproste statične drže – ravnotežja na celem stopalu, posamično in v parih
ravnotežja ritmične gimnastike: razovka v zanoženju1 in »passe« ravnotežje2 na celem
stopalu
Slika 3.9: Različna gibanja – drže posamično
in v parih
Vir: Palmer (2003, str. 68)
Slika 3.10: Razovka1 v zanoženju in »passe«
ravnotežje2 na celem stopalu
1 2
Vir: Avkhadieva (2009, str. 21)
Poskoki (UN):
zajčji in žabji poskoki, sonožni poskoki z iztegnjenimi nogami, s pokrčenimi nogami,
enonožni poskoki
prisunski poskok naprej in bočno
Poskoki ritmične gimnastike: mačji poskok, strig spredaj (škarjice)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 38 -
Slika 3.11: Mačji poskok (izmenjava nog s
pokrčenimi koleni)
Vir: Federation international de gymnastique
(2013, str. 19)
Slika 3.12: Strig spredaj (škarjice)
Vir: Avkhadieva (2009, str. 19)
Preskakovanje kolebnice (UN):
Vaje za spoznavanje rekvizita in možnosti rokovanja z njim
Preskakovanje ležečih kolebnic
Preskakovanje ležečih kolebnic v opori spredaj
Preskakovanje dvignjene mirujoče kolebnice
Preskakovanje nihajoče kolebnice
Preskakovanje kolebnice, ki se vrti v krogu
Predvaje za preskakovanje kolebnice samostojno in v parih
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 39 -
Slika 3.13: Vlečenje kolebnice – vrvi
Vir: Novak et al. (2008, str. 209)
Slika 3.14: Risanje kače
Vir: Novak et al. (2008, str. 209)
Slika 3.15: Vrtenje kolebnice – vrvi
Vir: Novak et al. (2008, str. 209)
Slika 3.16: Hoja po vrvi
Vir: Novak et al. (2008, str. 209)
Slika 3.17: Tek med kolebnicami
Vir: Novak et al. (2008, str. 209)
Slika 3.18: Tek v koloni: kolebnico držimo z
roko
Vir: Novak et al. (2008, str. 209)
Slika 3.19: Preskakovanje kolebnice v teku
Vir: Novak et al. (2008, str. 209)
Slika 3.20: Preskakovanje kolebnice v opori
spredaj
Vir: Novak et al. (2008, str. 211)
Slika 3.21: Tek s preskokom mirujoče
kolebnice
Vir: Novak et al. (2008, str. 211)
Slika 3.22: Preskakovanje nihajoče kolebnice
v teku
Vir: Novak et al. (2008, str. 211)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 40 -
Slika 3.23: Preskakovanje vrteče vrvi v
krogu
Vir: Novak et al. (2008, str. 209)
Slika 3.24: Predvaje za preskakovanje
kolebnice; v parih ali trojicah
Vir: Palmer (2003, str. 85–87)
2., in 3. razred
Različne drže (UN):
Razovka
Druga ravnotežja ritmične gimnastike: ravnotežje razovka in ravnotežje »passe«;
Prednoženje, odnoženje, zanoženje; na celem stopalu, na vzponu;
Prednoženje, odnoženje, zanoženje (na kolenu)
Slika 3.25: Razovka1 v zanoženju in »passe«
ravnotežje2 na celem stopalu, na vzponu
1 2
Vir: Avkhadieva (2009, str. 21)
Slika 3.26: Prednoženje, odnoženje,
zanoženje; na celem stopalu, na vzponu
Vir: Avkhadieva (2009, str. 21)
Slika 3.27: Prednoženje, odnoženje,
zanoženje (na kolenu)
Vir: Avkhadieva (2009, str. 21)
Skoki (UN):
Sonožni skok s polovičnim in celim obratom
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 41 -
Kabriole skok, naprej ali v stran
Slika 3.28: Sonožni skok z obratom
Vir: Federation international de gymnastique
(2013, str. 19)
Slika 3.29: Kabriole skok
Vir: Avkhadieva (2009, str. 21)
Obrati (UN):
Sonožni obrat posamezno ali v paru; stoje, čepe; na široki klopi, na gredi
Obrat na eni nogi v »passe« poziciji
Obrat z nogo v nizkem ali srednjem zanoženju, odnoženju, prednoženju
Slika 3.30: Sonožni obrat posamezno ali v
paru
Vir: Palmer (2003, str. 68)
Slika 3.31: Obrat na eni nogi v »passe«
poziciji
Vir: Federation international de gymnastique
(2013, str. 22)
Slika 3.32: Obrat z nogo v nizkem ali
srednjem zanoženju, odnoženju, prednoženju
Vir: Federation international de gymnastique
(2013, str. 22)
Preskakovanje kolebnice (UN):
S prestopanjem
S tekom; vrtenje kolebnice naprej, nazaj
Sonožni preskoki z medskoki, brez medskokov; vrtenje kolebnice naprej, nazaj
Prisunski poskoki naprej, v stran; z vrtenjem kolebnice naprej, nazaj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 42 -
Slika 3.33: Preskakovanje kolebnice s tekom
Vir: Novak et al. (2008, str. 212)
Slika 3.34: Preskakovanje kolebnice s
prestopanjem
Vir: Novak et al. (2008, str. 212)
Slika 3.35: Preskakovanje in vrtenje
kolebnice nazaj v teku
Vir: Novak et al. (2008, str. 213)
Slika 3.36: Sonožni preskoki z medskoki z
vrtenjem kolebnice naprej
Vir: Novak et al. (2008, str. 213)
Slika 3.37: Sonožni preskoki brez medskoka
z vrtenjem kolebnice naprej
Vir: Novak et al. (2008, str. 213)
Slika 3.38: Sonožni preskoki z vrtenjem
kolebnice nazaj
Vir: Novak et al. (2008, str. 213)
Slika 3.39: Prisunski poskoki naprej z
vrtenjem kolebnice naprej
Vir: Novak et al. (2008, str. 212)
Slika 3.40: Prisunski poskoki vstran z
vrtenjem kolebnice naprej
Vir: Novak et al. (2008, str. 213)
Ostale primerne vsebine – Kolebnica
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 43 -
Slika 3.41: Bočne osmice s prehodom v
preskok kolebnice z vrtenjem naprej
Vir: Palmer (2003, str. 86)
Slika 3.42: Sonožno preskakovanje kolebnice
z obratom telesa za 180° in posledično
sprememba smeri vrtenja kolebnice
Vir: Palmer (2003, str. 86)
Slika 3.43: Vrtenja kolebnice: čelno, bočno, nad glavo in pred telesom
Vir: Palmer (2003, str. 88) Vir: Novak et al. (2008, str. 210)
Slika 3.44: Nihanje in navijanje kolebnice na
roko
Vir: Palmer (2003, str. 89)
Slika 3.45: Nihanje kolebnice od leve proti
desni in nazaj
Vir: Palmer (2003, str. 84)
Slika 3.46: Vrtenje kolebnice nad glavo s spremembo položaja telesa
Vir: Palmer (2003, str. 88)
DRUGO OCENJEVLNO OBDOBJE
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 44 -
4. razred, 5. razred, 6. razred
Preskakovanje kolebnice na mestu in v gibanju na različne načine (UN):
Različni načini preskakovanj kolebnice v parih ali trojicah
Preskakovanje s prestopanjem, s tekom s križanjem rok; smer vrtenja naprej in nazaj.
Preskakovanje v različnih poskokih in skokih z vrtenjem naprej
Slika 3.47: Različni načini preskakovanj kolebnice v parih ali trojicah
Vir: Palmer (2003, str. 85–87)
Različni skoki (UN):
Skok jelenček
Kozaški skok
Sonožni skok z obratom s pokrčenimi koleni visoko v prednoženju
In ostali skoki iz 1.- 3. razred
Slika 3.48: Skok jelenček
Vir: Avkhadieva (2009, str. 19)
A pol in cel krog
Slika 3.49: Kozaški skok
Vir: Avkhadieva (2009, str. 19)
Slika 3.50: Sonožni skok z obratom s
pokrčenimi koleni visoko v prednoženju
Vir: Avkhadieva (2009, str. 19)
Obrati na eni nogi (UN)
Obrat na eni nogi v zanoženju pokrčena naoga »attitude« obrat
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 45 -
Obrat z upognjenim trupom
Obrat v poziciji razovke
In ostali obrati iz 1. -3. razred
Slika 3.51: »Attitude« obrat
Vir: Avkhadieva (2009, str. 22)
Slika 3.52: Obrat z upognjenim trupom
Vir: Avkhadieva (2009, str. 22)
Slika 3.53: Obrat v poziciji razovke
Vir: Federation international de gymnastique
(2013, str. 22)
Drže (UN)
Zaklon trupa horizontalno stoje in na kolenih
Ravnotežje v čepu z nogo v prednoženju
In ostale drže tudi iz 1. – 3. razred
Slika 3.54: Zaklon trupa
Vir: Avkhadieva (2009, str. 22)
Slika 3.55: Ravnotežje v čepu
Vir: Federation international de gymnastique
(2013, str. 22)
Vaje z obroči (UN)
Vaje in igre za spoznavanje rekvizita
Vrtenje obroča v parih, posamezno; na različnih delih telesa, na tleh
Kotaljenja obroča v parih, skupinah, posamezno; na različne načine
Prehodi skozi obroč na različne načine
Predajanja, kroženja
Meti obroča
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 46 -
Slika 3.56: Lovljenje – obroč je zapik
Vir: Novak et al. (2008, str. 215)
Slika 3.57: Skoki v obroče v teku
Vir: Novak et al. (2008, str. 216)
Slika 3.58: Tek med obroči
Vir: Novak et al. (2008, str. 216)
Slika 3.59: Tek z obročem, ki predstavlja
volan
Vir: Novak et al. (2008, str. 215)
Slika 3.60: Lovljenje z obročem
Vir: Novak et al. (2008, str. 216)
Slika 3.61: Hoja, tek v paru
Vir: Novak et al. (2008, str. 216)
Slika 3.62: Potovanje obroča preko »kače« – skupina otrok, ki se drži za roke
Vir: Palmer (2003, str. 101)
Slika 3.63: a) Učenje vrtenja obroča ob
pomoči učitelja. Učiteljeva dlan je med
učenčevima, b) učenje vrtenja v parih
Vir: Palmer (2003, str. 99)
Slika 3.64: Vrtenje obroča na različnih delih
telesa
Vir: Novak et al. (2008, str. 217)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 47 -
Slika 3.65: Vrtenje obroča na tleh
Vir: Novak et al. (2008, str. 217)
Slika 3.66: Hoja, tek, poskakovanje okoli
obroča, ki se vrti na tleh
Vir: Palmer (2003, str. 96); Novak et al.
(2008, str. 218)
Slika 3.67: Kotaljenje obroča po tleh pred
telesom iz leve roke v desno in obratno
Vir: Palmer (2003, str. 95)
Slika 3.68: Tek s kotaljenjem obroča po tleh
Vir: Novak et al. (2008, str. 215)
Slika 3.69: Kotaljenje obroča po tleh v parih
Vir: Novak et al. (2008, str. 215)
Slika 3.70: Kotaljenje obroča po tleh s
povratnim vrtenjem
Vir: Novak et al. (2008, str. 218)
Slika 3.71: Različni načini kotaljenj po tleh
Vir: Palmer (2003, str. 96)
Slika 3.72: Prehod skozi obroč iz počepa do vzravnave in obratno
Vir: Novak et al. (2008, str. 216) Vir: Palmer (2003, str. 100)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 48 -
Slika 3.73: Prehodi s preskakovanjem bočno,
s korakom
Vir: Novak et al. (2008, str. 217)
Slika 3.74: Prehod sonožnim preskokom
Vir: Palmer (2003, str. 100)
Slika 3.75: Predajanje obroča pred telesom skozi odročenje do vzročenja, preprijem obroča,
skozi odročenje do priročenja
Vir: Palmer (2003, str. 94)
Slika 3.76: Predajanje obroča s kroženjem pred telesom iz leve v desno in obratno
Vir: Palmer (2003, str. 92)
Slika 3.77: Kroženje obroča s predajanjem okoli telesa v kleku in pod nogami na tleh v sedu
Vir: Palmer (2003, str. 94)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 49 -
Slika 3.78: Predajanje obroča – iz priročenja s
predajo v predročenju – v paru
Vir: Palmer (2003, str. 93)
Slika 3.79: Navaden met v bočni ravnini
Vir: Novak et al. (2008, str. 218)
Slika 3.80: Met iz vrtenja na dlani v čelni
ravnini
Vir: Palmer (2003, str. 99)
Slika 3.81: Ploski met
Vir: Palmer (2003, str. 98)
Slika 3.82: Diametralni met – vrtenje obroča
okoli vodoravne osi
Vir: Palmer (2003, str. 97)
Vaje s trakovi (UN):
Kroženja
Risanje osmice
Risanje kač na različne načine, v različnih položajih, v gibanju
Risanje spiral na različne načine, v različnih položajih, v gibanj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 50 -
Slika 3.83: Čelno kroženje s trakom
Vir: Palmer, (2003, str. 103)
Slika 3.84: Stoja sonožno – bočno kroženje s
trakom
Vir: Palmer (2003, str. 104)
Slika 3.85: Stoja sonožno – risanje osmice s
trakom pred telesom
Vir: Palmer (2003, str. 105)
Slika 3.86: Stoja sonožno in razkoračno –
navpične in vodoravne kače v čelni ravnini
Vir: Palmer (2003, str. 107)
Slika 3.87: Klek sedno – navpične in
vodoravne kače v čelni ravnini
Vir: Palmer (2003, str. 107)
Slika 3.88: Hoja nazaj – kače v navpični osi
pred telesom
Vir: Novak et al. (2008, str. 220)
Slika 3.89: Stoja na eni nogi – kače v
vodoravni osi pred telesom
Vir: Novak et al. (2008, str. 220)
Slika 3.90: Vzpon spetno – navpične spirale v
čelni ravnini
Vir: Novak et al. (2008, str. 220)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 51 -
Slika 3.91: Hoja nazaj – vodoravne spirale v
čelni ravnini
Vir: Novak et al. (2008, str. 220)
Slika 3.92: Tek – vodoravne spirale za
telesom
Vir: Novak et al. (2008, str. 220)
Slika 3.93: Risanje spiral – postopoma od majhnih spiral do velikega kroga
Vir: Palmer (2003, str. 106)
Slika 3.94: Risanje krogov in prestopanje
traku
Vir: Palmer (2003, str. 105)
Slika 3.95: Risanje kač po tleh s
prestopanjem traku
Vir: Palmer (2003, str. 108)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 52 -
Tabela 3.2: Ritmika v učnem načrt z opisom in povezavami z drugimi vsebinami
Podroben opis drugih vsebin, ki se povezujejo z ritmiko
Naravne oblike gibanja in iger
Različne oblike hoje: po prstih, po petah, s koraki v »passe« pozicijo
Teki: tek ob interpretaciji glasbe z različnimi tekovnimi koraki
Skoki: različni skoki in poskoki RG
Plesne igre
Gibanje posameznih delov telesa in celotnega telesa: povezovanje elementov ritmične
gimnastike v sestavo ob glasbi. Elemente povežemo s plesnimi gibi in koraki.
Gibanje ob notranjih in zunanjih spodbudah: gibalno ustvarjanje in telesna interpretacija
glasbe
Igre z žogo
Poigravanje z baloni, žogami z roko, nogo, glavo na mestu in v gibanju
Nošenje in kotaljenje različnih žog
Odbijanje žoge za RG z roko
Naravne oblike gibanja in iger
Elementarni meti: meti žoge, kolebnice, obroča, podaje med učenci
Plesne igre
Gibanje posameznih delov telesa in celotnega telesa: povezovanje elementov ritmične
gimnastike v sestavo ob glasbi. Elemente povežemo s plesnimi gibi in koraki.
Gibanje ob notranjih in zunanjih spodbudah: gibalno ustvarjanje in telesna interpretacija
glasbe
Igre z žogo
Poigravanje z baloni, žogami z roko, nogo, glavo na mestu in v gibanju
Podajanje in lovljenje lahke žoge, žoge za RG z obema rokama
Odbijanje žoge za RG z roko ali nogo
Splošna kondicijska priprava
Naravne oblike gibanja in iger za razvoj skladnosti gibanja, moči, hitrosti, ravnotežja,
gibljivosti in vzdržljivosti: štafetne igre in poligoni z elementi in rekviziti ritmične gimnastike.
Ples
Gibanje posameznih delov telesa v različnih smereh, na različnih ravneh in z uporabo različne
sile: povezava elementov ritmike s prehodi med elementi ob glasbeni spremljavi
Gibalno ustvarjanje na določeno temo: samostojno sestavljanje vaje z ali brez pripomočkov,
posamezno ali v parih ob glasbeni spremljavi.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 53 -
4.0 SKLEP
Diplomsko delo je temeljilo na proučevanju dveh skupin virov. Prvo predstavljajo arhivska
gradiva Gimnastične zveze Slovenije, Fakultete za šport, obstoječa domača in tuja literatura s
področja gimnastike in ritmične gimnastike ter informacije s spletnih virov.
Drugo skupino virov pa sestavljajo lastne izkušnje, saj tudi sama izhajam iz športa –
gimnastike, ki je nedvomno del osnovne športne vzgoje in številnih športnih panog. 25 let
sem bila aktivna tekmovalka, 17 let pa reprezentantka v ritmični gimnastiki. Pridobila sem si
naziv trenerja in nacionalne sodnice pri NPZ. Opravljam vlogo trenerja, sodnice, strokovne
sokomentatorke pri RTV SLO, med letoma 2010–2013 sem opravljala tudi vlogo vodje
strokovnega tima ritmične gimnastike pri GZS.
Ritmična gimnastika je nedvomno atraktiven šport tako za ogled kot za izvajanje. V obliki
rekreacije je s poznavanjem, obvladovanjem in izvajanjem osnov ob kančku domišljije uspeh,
merljiv v zadovoljstvu vadečih, zagotovo dosežen. Odkar sodelujem v raznih promocijskih
akcijah, bodisi zasebno, v okviru društva ali GZS ter Policije (enota vrhunski športniki), še
nisem naletela na otroka, ki ga ne bi pritegnila vadba ritmične gimnastike. To dejstvo je
smiselno upoštevati pri uri športne vzgoje, kjer v današnjih časih mnogokrat težko najdemo
pravo motivacijo oziroma spodbudo za otroke, da bi jih privabili h gibalnim aktivnostim.
Poudariti je treba, da je vadba, ki zajema osnove ritmične gimnastike in ki jih navajamo v
diplomskem delu, povsem primerna za oba spola. Predsodki, da je ritmika šport samo za
deklice, so na tem mestu povsem odveč.
Glede na pregledano in primerjano vsebino, tj. praktičnih vsebin učnega načrta in vsebin
programa C pri GZS, ne moremo natančno primerjati vsebin, saj so v učnem načrtu zapisane
presplošno in ne moremo razbrati, katere skupine elementov gibanj telesa in katere elemente
gibanja s pripomočki naj bi se učenci naučili. Prav tako je opis presplošno zapisan, da bi
pedagog laik, ki ne izhaja iz panoge, lahko razbral, kaj naj učence uči. V tem primeru ne
moremo priti do zaključka, ali so vsebine učnega načrta primerljive z vsebinami programa C
in ali je nivo vadbe programa C primeren za izvajanje v obliki interesne dejavnosti v
organizaciji šole s pedagogi, ki niso opravili dodatnega usposabljanja.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 54 -
Panoga ritmična gimnastika ima pozitivno lastnost, saj se zelo dobro navezuje in povezuje še
z vsaj dvema oz. tremi segmenti praktičnih vsebin v učnem načrtu. Zato lahko kljub temu, da
običajno zavzema relativno malo število ur po obsegu, te izvajamo zelo kakovostno ob
dobrem poznavanju zgolj osnov panoge in ob povezovanju praktičnih vsebin iz učnega načrta.
Menimo, da bi k boljši obravnavi vsebin pri pouku predmeta šport nedvomno pripomoglo
sodelovanje strokovnjakov s posameznih področij, ki se lahko povezujejo. Lahko bi se
pripravil izbor vsebin ali posnetek izvedbe vsebin, ki se povezujejo, in bi se jih lahko izvedlo
med redno športno vzgojo. Prednost povezovanja je, da se lahko pri načrtovanju porabi manj
ur za določene vsebine, izvede pa se jih dejansko več.
S primerjanjem praktičnih vsebin in pregledom usposabljanj smo prišli do ugotovitve, da je
treba za vadbo, kot je interesna dejavnost, poznati več vsebin panoge.
Pedagogi imajo možnost pridobiti osnovna znanja gimnastike in ritmične gimnastike v okviru
rednih vsebin pri predmetu »Didaktika športne vzgoje«, v okviru splošnega izbirnega
predmeta »Gimnastične vsebine v osnovni šoli« in prostovoljno s sodelovanjem na strokovnih
izobraževanjih, ki jih organizira krovna organizacija GZS. Slednjo možnost bi se dalo bolje
izkoristiti, saj ima veliko vrednost v kontekstu pridobitve kakovostnega znanja.
Nedvomno bi se morali kljub konkurenčnosti vsi, vpeti v izobraževanje otrok, zavzemati za
sodelovanje, združitev znanja in iskanje najbolj optimalnih pristopov za efektivno delo in
doseganje splošnih ciljev, ki so zapisani v učnem načrtu.
Z medsebojnim sodelovanjem Gimnastične zveze Slovenije, Pedagoške fakultete in Fakultete
za šport bi lahko pripravili kakovostnejša dodatna usposabljanja, s katerimi bi lahko pedagogi
oz. študentje PeF, bodoči pedagogi, pridobili dodatna znanja za poučevanje gimnastike in
ritmične gimnastike. S tem bi bilo izvajanje gimnastike oz. učnih vsebin učnega načrta
doslednejše in kakovostnejše, hkrati pa bi skrbeli tudi za raznoliko ponudbo športnih vsebin
med interesnimi dejavnostmi in decentralizacijo prostočasne športne ponudbe.
V diplomskem delu smo zbrali slikovni material iz številnih priročnikov ritmične gimnastike.
Izbrali smo vsebine, ki so primerne za izvajanje pri urah športne vzgoje in so primerne za oba
spola.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 55 -
Praktični pomen diplomskega dela je mogoče opredeliti z možnostjo množične uporabe
informacij tega dela učiteljem, pedagogom in tudi vaditeljicam ter trenerkam ritmične
gimnastike v Sloveniji.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 56 -
5.0 LITERATURA IN VIRI
1. 3 Imimg. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta: http://3.imimg.com/data3/
YQ/LS/MY-10447313/gisco-gymnastic-hoops-lightweight250x250.jpg
2. Amazon. (2014). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta: https://images-na.ssl-
images-amazon.com/images/I/61FrJPefXCL._SL1000_.jpg
3. Apparatus. (2016). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.arasale.com/
teen&sportmag/teen&sport_issue9/rg/apparatus.jpg
4. Avkhadieva, G. (2009). Pravilnik program C za ritmično gimnastiko. B. k.: Gimnastična
zveza Slovenije.
5. Beashel, P., & Taylor, J. (1996). Physical education and sport. UK: Thomas Nelson and
Sons ltd. Pridobljeno 27. 11. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.google.si/books?hl=sl&lr=&id=bMNq3zGipcYC&oi=fnd&pg=PR5&dq=beas
hel,+taylor+psyhical+eduaction+and+sport+1996&ots=o2q5TTTkP0&sig=51n6DaQJS-
pfuVtHeZh9LTDD0-o#v=onepage&q=beashel%2C%20taylor%20psyhical%20eduaction
%20and%20sport%201996&f=false
6. Conciergeandstyle. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta:
http://conciergeandstyle.com/fetes/rhythmic-gymnastics-clubs-for-sale-714.jpg
7. Federation international de gymnastique. (2013). 2013 – 2016 Code of points. Pridobljeno
22. 5. 2015 s svetovnega spleta http://www.fig-gymnastics.com/publicdir/rules/files/
rg/RG%20CoP%202013-2016%20valid%201st%20January%202015_e.pdf
8. Felicity Martin. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.bath2013.org.uk/wp-content/uploads/2013/07/2011-Rhythmic-Gymnastics-
Felicity-Martin-12-Low-Res-266x300.jpg
9. Group. (2014). Pridobljeno 26. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.menrg.com/
images/Group.jpg
10. Italy. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta: http://www.hooping.org/
wordpress/wp-content/uploads/2012/08/italy.jpg
11. Journalstar. (2014). Pridobljeno 10. 2. 2014 s svetovnega spleta:
http://bloximages.chicago2.vip.townnews.com/journalstar.com/content/tncms/assets/v3/ed
itorial/2/be/2be5a346-9520-11df-9f06-001cc4c002e0/4c478377cffd2.image.jpg
12. Kovač, M. (2006). Gimnastično znanje učencev v slovenskih osnovnih šolah ter njegovo
preverjanje in ocenjevanje. Šport, 54(2), 11–18.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 57 -
13. Kovač, M., Jurak, G., & Strel, J. (2003). Izbirnost kot eno temeljnih vodil novih šolskih
programov. V M. Kovač, & B. Škof (Ur.), Zbornik 16. strokovnega posveta športnih
pedagogov Slovenije (str. 17–24). Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.
14. Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek,
K., & Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 9. 1. 2012
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U
N_sportna_vzgoja.pdf s svetovnega spleta.
15. Mavrič, M. (2008). Življenjepisi slovenskih vrhunskih trenerjev in sodnic v ženski športni
gimnastiki. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
16. Mens rhythmic gymnastics. Pridobljeno 26. 1. 2014 s svetovnega spleta:
http://www.menrg.com/
17. Novak, D., Kovač, M., & Čuk, I. (2008). Gimnastična abeceda. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
18. Odettedancesport (2014). Pridobljeno 26. 1. 2014 s svetovnega spleta:
http://www.odettedancesport.net/ekmps/shops/odettedance/images/sasaki-
rhythmicgymnastic-two-colour-gradation-rope-pp-purple-958-p.jpg
19. Odetterhytmic ball. (2014). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta:
http://www.odetterhythmic.com/ekmps/shops/odetterhythmic/images/sasaki-rhythmic-
gymnastic-jupiter-ball-fresh-red-and-black-frrxb-177-p.jpg
20. Palmer, H. C. (2003). Teaching rhythmic gymnastics. A dvelopmentally appropriate
approach [Pučevanje ritmične gimnastike: Razvojno ustrezen pristop]. United States of
America: Human Kinetics.
21. Pinimg. (2014). Pridobljeno 26. 1. 2014 s svetovnega spleta: https://smediacacheak0.
pinimg.com/236x/99/61/a6/9961a6a384329c5fbcdde204fd925b73.jpg
22. Ritmicastore. (2014). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta:
http://www.ritmicastore.com/wp-content/uploads/2015/10/CLAVETTA-SASAKI-IN-
PLASTICA-ROSA-M-35-BRP-278x328.png
23. Sensas. (2014). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.som.si/
slike/sensas700.jpg
24. Statut GZS. (31. 1. 2012). Pridobljeno 27. 11. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.gimnasticna-zveza.si/Dokument/Statut-GZS.aspx
25. Strel, J., Kovač, M., Rogelj, A., Leskošek, B., Jurak, G., Starc, G., Majerič, M., & Kolenc,
M. (2003). Ovrednotenje spremljave gibalnega in telesnega razvoja otrok in mladine v
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo
- 58 -
šolskem letu 2001–2002 in primerjava nekaterih primerov športnovzgojnega kartona s
šolskim letom 2000–2001 ter z obdobjem 1990–2000. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije.
26. Šajn, A., & Bedenik, K. (2007). Kandidatura na javni razpis Fundacije za financiranje
športnih organizacij v Republiki Sloveniji za leto 2008. Ljubljana: Gimnastična zveza
Slovenije.
27. Vajngerl, B. (2001). Priročnik za vaditelje in trenerje ritmične gimnastike. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
28. Vajngerl, B. (2003). Razvoj ritmične gimnastike v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za šport,
Inštitut za šport.
29. Vajngerl, B., & Lomšek – Macura, U. (1999). Prvi koraki v ritmični gimnastiki. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
30. Vajngerl, B., & Žilavec, S. (2000). Drugi koraki v ritmični gimnastiki. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
31. Vogrinec, A. (2008). Analiza gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti otrok, vključenih
v program Gimnastične zveze Slovenije ˝gimnastika v osnovni šoli˝. Diplomsko delo,
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
32. Wordpress (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta: http://www.hooping.org/
wordpress/wp-content/uploads/2012/08/italy.jpg
33. Wordpress Ball. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta:
https://biankapanovaacademy.files.wordpress.com/2015/11/ball.jpg?w=640
34. Wordpress. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta:
https://metrouk2.files.wordpress.com/2013/06/ay_111199484.jpg
35. Zakon o osnovni šoli /ZOsn/ (2006). Uradni list RS, št. 81 (31. 7. 2006). Pridobljeno 20.
11. 2013 s svetovnega spleta: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200681&
stevilka=3535
36. Zakon o športu /ZSpo/ (1998). Uradni list RS, št. 22 (20. 3. 1998). Pridobljeno 20. 11.
2013 s svetovnega spleta: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199822&
stevilka=929
37. Zupančič, M., & Umek, M. L. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Rokus.
38. Žvan, B., & Škof, B. (2007). Gibanje in gibalni razvoj. V B. Škof, & B. Žvan (Ur.), Šport
po meri otrok in mladostnikov (str. 182–204). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za šport.