UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETApefprints.pef.uni-lj.si/732/1/DIPLOMSKA_NALOGA.pdfprispevajo k letalni sposobnosti ptiča. Tista na robu peruti mu ob zapiranju in odpiranju

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

Manca Sladič

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Predšolska vzgoja

SPOZNAVANJE DOMAČE KOKOŠI V VRTCU

(DIPLOMSKA NALOGA)

MENTORICA: dr. Barbara Bajd KANDIDATKA: Manca Sladič

Ljubljana, januar 2012

Sladič, M. (2012), Spoznavanje domače kokoši v vrtcu. Diplomska naloga. Ljubljana: PEF

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Barbari Bajd, ki me je s svojimi strokovnimi nasveti spodbujala

in usmerjala pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se svoji mentorici v vrtcu vzgojiteljici Kseniji Forte in njeni pomočnici Bojani

Subić, ki sta mi omogočili delo z njuno skupino Polžki v Vrtcu Pedenjped enota Rdeča

kapica v Novem mestu. Prav tako se zahvaljujem vsem otrokom, ki so pridno sodelovali pri

dejavnostih.

Zahvaljujem se svojim domačim, še posebno mami Heleni Šulc, ker si mi vedno stala ob

strani, me spodbujala in zelo pomagala pri nastajanju mojega diplomskega dela.

Zahvaljujem se vsem svojim prijateljem, ki ste mi bili v oporo.


POVZETEK

Diplomsko delo govori o petelinu, domači kokoši in piščančku. Predvsem govori o njihovih

značilnostih, saj sem želela te živali približati otrokom, ki živijo v mestu in nimajo možnosti

bolje spoznati kokoši in petelina. Otrokom sem jih želela približati zato, ker so pomemben

del našega vsakdana, del naše prehranske verige.

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu teoretičnega

dela sem opisala značilnosti ptičev, saj domača kokoš spada med ptiče.

Drugi del teoretičnega dela pa govori o domači kokoši. Prva domača kokoš izvira iz Azije.

Kokoši so pomembne zaradi mesa in jajc, ki vsebujejo visoko biološko vrednost. Opisala sem

tudi osnovne kokošje pasme v Sloveniji. Vključila sem tudi dele telesa, po katerih zelo hitro

prepoznamo kokoš/petelina. V kokošjo družino sodi tudi piščanec, zato sem opisala izvalitev

piščanca.

V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovila, koliko so otroci vedeli o

kokoši in petelinu pred dejavnostmi, ki sem jih izvajala, in z istim anketnim vprašalnikom

preverila znanje otrok po dejavnostih, saj je bil moj namen, da otrokom prek dejavnosti

razširim znanje. V prvi raziskovalni del sem vključila 100 otrok, v drugem pa sem se

osredotočila le na eno skupino, 24 otrok. Otroci so bili stari od 4 do 5 let. Rezultate, ki sem

jih dobila, sem predstavila z grafi, rezultate sem tudi interpretirala.

Dejavnosti sem izvajala po metodi konstruktivizma, saj sem želela, da otroci popolno

sodelujejo pri odkrivanju in usvajanju novih znanj o kokoši in petelinu. Zavedam pa se, da se

tudi sama še učim, in tako sem otrokom dala možnost, da me nezavedno naučijo kaj novega.

Vse dejavnosti, ki sem jih izvajala, sem opisala ter dodala nekaj slik, ki so nastale med

dejavnostmi.

Na koncu diplomskega dela sem napisala tudi sklep ter dodala nekaj prilog. V prilogi so:

uganki, pesmica in pravljice o kokoši in petelinu.

KLJUČNE BESEDE: otrok, konstruktivizem, ptice, domača kokoš, petelin, piščanček.


ABSTRACT

The diploma thesis is about cocks, domestic fowl and chicken. Above all, talk about their

characteristics, because I wanted to bring these animals to children who live in the city and

have no chance to know more about them. I wanted to bring these animals closer to children,

because they are an important part of our lives, part of our food chain.

The diploma thesis includes theory and empirical work. In the first part of the theoretical

work, I describe the characteristics of birds, because domestic fowl is one of the birds.

The second part of the theoretical work tells of the domestic fowl. The first domestic fowl

originated from Asia. They are important for their meat and eggs, which contain high

biological value. I also describe the basic hen breeds in Slovenia. I also include parts of the

body, after which we very quickly recognize hen / rooster. Hen family include chicken too,

so I described the hatching chicken.

In the empirical part I'm using the survey questionnaire to determine what children know

about domestic fowl and cocks before the activities and do the same survey questionnaire

after the activities. My intention was to expand knowledge through the activities. In the first

part of my research were involved 100 children, in the second I only focus on one group of

24 children. The children were aged 4-5 years. The results that I have received I introduced

with the graphs. I have also interpreted the results. Activities were carried out by the method

of constructivism, because I wanted children to participate fully in identifying and acquiring

new knowledge of the domestic fowl and cocks. I’m also aware that I am learning myself and

I gave children the opportunity to teach me new things unconsciously. All the activities that I

have taken, I described and added a few pictures that have occurred during the activities.

At the end of the thesis I wrote the decision, and added a few attachments. In attachments:

riddles, poem and tales of domestic fowl and cocks.

KEYWORDS: children, constructivism, birds, domestic fowl, rooster, chicken.


KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 8

2 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 9

2.1 PTICE ............................................................................................................................... 9

2.2 ZNAČILNOSTI PTIČEV ……………………………………………………………….9

2.2.1 Perje ...................................................................................................................... 9

2.2.2 Peruti .................................................................................................................. 10

2.2.3 Kljun in prehranjevanje .................................................................................... 10

2.2.4 Noge in stopala .................................................................................... ……10, 11

2.2.5 Rep ..................................................................................................................... 11

2.2.6 Jajca……………………………………………………………………………11

2.3 RAZVRSTITEV PTIČEV PO REDU ............................................................................ 12

3 DOMAČA KOKOŠ ......................................................................................................... 13

3.1 POMEN KOKOŠI ZA GOSPODARSTVO…………………………………………...13

3.2 UMETNA SELEKCIJA ................................................................................................. 13

3.3 KOKOŠJE PASME ........................................................................................................ 14

3.4 OSNOVNE PASME V SLOVENIJI………………………………………………….15

3.4.1 Štajerka…………………………………………………………………...15, 16

3.4.2 Leghorn……………………………………………………………………….16

3.4.3 Jerebičasta italijanka…………………………………………………………..17

3.4.4 Plimutka………………………………………………………………………17

3.4.5 Rodajland…………………………………………………………………17, 18

3.4.6 Njuhempšir……………………………………………………………………18

3.4.7 Orpington…………………………………………………………………18, 19

3.4.8 Saseks…………………………………………………………………………19

3.4.9 Korniš……………………………………………………………………..19, 20

3.5 DELI KOKOŠI, PETELINA …………………………………………………………...20

3.6 NASTANEK JAJCA V JACEVODU……………………………………………...21, 22

3.7 IZVALITEV PIŠČANCA…………………………………………………………..22, 23

4 KONSTRUKTIVIZEM…………………………………………………………………24

4.1 OPREDELITEV KONSTRUKTIVIZMA……………………………………………...24

4.2 POTEK KONSTRUKTIVISTIČNEGA PRISTOPA…………………………………..25


4.3 FAZE KONSTRUKTIVISTIČNEGA POUČEVANJA……………………………..25

5 EMPIRIČNI DEL……………………………………………………………………..26

5.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJA ................................................................. …26

5.2 HIPOTEZE ..................................................................................................................... 26

5.3 OPIS RAZISKOVALNE METODE………………………………………………….26

5.4 OSNOVNA RAZISKOVALNA METODA .................................................................. 26

5.5 OPIS INSTRUMENTA .. ………………………………………………………………26

5.6 OPIS VZORCA………………………………………………………………………..27

5.7 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ........................................................................ 27

5.8 OBDELAVA PODATKOV…………………………………………………………...27

5.9 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV…………………………………………27

5.10 ANKETNI VPRAŠALNIK .......................................................................................... 28

6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI……29–49

7 PRAKTIČNI DEL ……………………………………………………………………..50

7.1 DEJAVNOSTI ............................................................................................................... 50

7.2 PRIPRAVE IN ANALIZA DEJAVNOSTI……………………………………….50–73

8 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PO IZVEDBI DEJAVNOSTI…………74–88

9 SKLEP…………………………………………………………………………………...89

10 LITERATURA..........................................................................................................90, 91


8

1. UVOD

Besedna zveza »domača žival« otrokom predstavlja živali, kot so pes, mačka, papagaj, zlata

ribica … Zelo malo otrok pa je seznanjenih z domačimi živalmi na kmetiji, saj je današnji čas

naravnan tako, da jih veliko živi v mestu oziroma blizu mest, kar jim onemogoča stik z

življenjem na kmetiji. A za spoznavanje domačih živali na kmetiji ni potrebno veliko, samo

sprehod do bližnje kmetije. To izkušnjo naj bi jim omogočili starši, vzgojitelji. Vsaka žival je

posebna in zanimiva, naloga odraslega pa je, da otroka na zanimiv način motivira, da jo

spozna in pridobi spoštljiv odnos do žive narave. S tem je aktivno udeležen in si na otroški

dobi primeren način pridobiva bogate izkušnje ter se osebnostno razvija.

Z izdelavo diplomskega dela sem želela podrobneje spoznati, kaj otroci že vedo o živalih na

kmetiji, bolj natančno o petelinu in kokoši, ter jim razširiti znanje in predstave o petelinu in

kokoši. Omenjeni živali sem izbrala zato, ker sta zelo zanimivi, saj sodita v vrsto ptičev.

Menim, da veliko odraslih tega ne ve, prav tako pa seveda tudi otroci ne. Pri diplomski nalogi

so sodelovali otroci, stari od 4 do 5 let. Pri izdelavi diplomskega dela sem upoštevala

predhodna znanja, želje, vprašanja in zanimanja otrok ter jim tako omogočila, da so sami

raziskovali in prišli do rešitev na njim zabaven način. Pri dejavnostih sem jih motivirala, da so

se samoiniciativno vključevali v pogovor, izmenjevanje znanj in izkušenj. Opazila sem, da že

mlajši otroci prepoznajo kokoš in petelina na sliki, ga poimenujejo in vedo, kako se oglašata.

Prek različnih virov sem jim približala drobne malenkosti in jim tako predstavila, kje lahko

dobijo pomembne podatke.


9

2. TEORETIČNI DEL

2.1 PTICE

Slovenija je majhna država, v kateri gnezdi kar veliko vrst ptičev. V njej lahko najdemo okoli

334 vrst ptičev, medtem ko Evropo naseljuje kar 8600 vrst (J. Gregori in I. Krečič, 1979).

Ptica ali ptič, znanstveno ime Aves, sodi v razred vretenčarjev in se od drugih vretenčarjev

razlikuje po perju, kožni tvorbi, ki zadržuje notranjo telesno toploto, ta pa jim poleg močnih

peres na prednjih okončinah in repu omogoča aktivno letenje. Ptiči so različne velikosti, barv

in oblik. Najmanjši med ptiči so kolibriji, ki tehtajo 2,4 g, največji, ki še letijo, pa tehtajo 15

kg. Ptiči, ki ne letijo, pa tehtajo do 115 kg (B. Sket s sodelavci, 2003).

2.2 ZNAČILNOSTI PTIČEV

2.2.1 PERJE

Perje je osnovno pokrivalo ptičev iz roževinaste tvorbe kože (B. Sket s sodelavci, 2003).

Zgrajeno je iz beljakovine, imenovane keratin, to je snov, ki jim daje prožnost in čvrstost (D.

Burnie, 1990). Osnovna naloga je, da zadržuje telesno toploto, kar je izredno pomembno pri

letenju, saj se telesna temperatura ne zniža (G. Bologna, 1984), in omogoča letenje.

Zagotavlja pa tudi aerodinamično obliko telesa in povečuje površino repa in perja (B. Sket s

sodelavci, 2003). Ptiči perje potrebujejo samo določen čas, saj mu ob goljenju obrabljena

peresa odpadejo.

Perje je sestavljeno iz štirih osnovnih tipov:

- puha, ki je odličen toplotni izolator. Še posebno dobro je razvit pri vodnih ptičih in

vrstah, ki živijo v hladnem podnebju;

- krovnega perja, ki ptiču daje obliko ter pokriva telo, letalnih peres v perutih in repnih

v repu (D. Burnie, 1990);

- repnega perja, ki ga sestavljajo krmilna peresa, ta mu omogočajo letenje v zaželeni

smeri (J. Gregori in I. Krečič, 1979);

- perutnega perja, ki se deli na notranja perutna peresa (ta olajšujejo tok zraka) in

zunanja perutna peresa, ki omogočajo letenje (D. Burnie, 1990).


10

2.2.2 PERUTI

Ptičje peruti so močne, gibljive, lahke in rahlo upognjene navzdol, to jim daje aerodinamično

obliko, ki ptiče vleče navzgor. Glede na način in prilagoditev življenja posamezne ptičje vrste

pa se peruti med seboj razlikujejo. Perut sestavljajo perutna peresa, so močna, elastična in

lahka. Na perutih je malo peres, vendar je vsako izmed njih zelo pomembno, ker med seboj

oblikujejo dovršeno letalno ploskev. Na zunanji strani peruti so dolga zunanja peresa, ki

prispevajo k letalni sposobnosti ptiča. Tista na robu peruti mu ob zapiranju in odpiranju

omogočajo krmarjenje. Na notranji strani peruti so peresa krajša in po obliki bolj simetrična

(D. Burnie, 1990).

2.2.3 KLJUNI IN PREHRANJEVANJE

Kljun sestavljata podaljšani brezzobi čeljusti, ki sta prevlečeni z roževino (B. Sket s

sodelavci, 2003). Ptiči s kljunom držijo hrano in ker se ptiči različno prehranjujejo, imajo tudi

različno prilagojene kljune (J. Gregori in I. Krečič, 1979).

Ptiči, ki se prehranjujejo z žuželkami, imajo droben kljun, tisti, ki se prehranjujejo z zrnjem,

imajo močan stožčast kljun, tako lahko z njim drobijo zrnje (B. Sket s sodelavci, 2003). Kljun

mesojedega ptiča je kljukast, kar ujedam omogoča trganje mesa iz živali. Dolg in ozek kljun

imajo ptice, ki iščejo hrano v tleh (D. Burnie, 1990).

Posebno oblikovan kljun imajo plamenci. Na prvi tretjini se kljukasto prelomi, kar ptici

omogoča premikanje spodnje polovice kljuna. Plamenci se prehranjujejo z algami, tako da

spodnji del glave namočijo v vodo in s pomočjo spodnje polovice kljuna dvigujejo alge na

gladino vode, nato pa jih s kljunom pobirajo kot s kakšno zajemalko (J. Gregori in I. Krečič,

1979). Podoben način prehranjevanja uporabljajo race, vendar so njihovi kljuni ploščati

(D. Burnie, 1990). Ptičji kljun je najmočnejši pri korenu in je pri večini ptičev zelo slabo

oživčen. Dobro oživčeno konico kljuna imajo le ptiči, ki hrano iščejo v zemlji ali mulju

(Gregori in I. Krečič, 1979).

2.2.4 NOGE IN STOPALA

Noge ptičev so prilagojene glede na različne potrebe in življenjske prostore. Pri večini ptičev

so noge gole in prekrite z roževinastimi luskami ali ploščicami, ki so podobne luskam.

Posebnost so samo sove, ki imajo noge poraščene vse do krempljev (J. Gregori in I. Krečič,

1979), to jim omogoča, da se skoraj neslišno približajo plenu (D. Burnie, 1990). Na nogah

imajo razvite prste. Največkrat jih imajo štiri, od katerega je eden, palec, obrnjen nazaj. Pri

plezalnih nogah pa je nazaj obrnjen tudi zunanji prst, kar omogoča oprijemanje debel.


11

Največ ptičev na svetu ima noge prilagojene za oprijemanje. Kadar ptič pokrči nogo, se mu

pri tem pokrčijo tudi prsti, to pa mu omogoča, da objame vejo. Tako lahko spi na veji, ne da

bi padel. Za ptice, ki se gibljejo po tleh, je značilno, da se poveča zadnji krempelj, kar

omogoča večjo oporo, ter da se zmanjšuje število prstov (J. Gregori in I. Krečič, 1979).

Posebno so prilagojene tudi noge za plavanje. Prve prste povezuje plavalna kožica, prst, ki je

obrnjen nazaj, pa je prost ali pa ga ni (B. Sket s sodelavci, Živalstvo Slovenije). Na konicah

prstov so kremplji. Pri nekaterih ptičih so ostri in srpasti, kar pticam pomaga pri grabljenju in

ubijanju plena, ostri so tudi pri pticah, ki veliko sedijo na drevju, pri pticah, ki se veliko

gibljejo po tleh, so kremplji močni in topi. Krempelj, ki je na tretjem prstu, ni simetričen, kar

pticam služi za urejanje perja (J. Gregori in I. Krečič, 1979).

2.2.5 REP

Ptiči so z razvojem postopoma izgubili tisti del hrbtenice, ki je pri drugih živalih v repu.

Namesto tega so se razvila repna peresa. Ptiči, ki največ časa preživijo v zraku, imajo lahke in

manjše repe, tisti, ki veliko časa preživijo na tleh, pa imajo drugače oblikovane repe,

namenjeni so vzdrževanju ravnotežja, pristajanju in tudi snubljenju (D. Burnie, 1990).

2.2.6 JAJCA

Vsi ptiči valijo jajca. Lupina jajca je zelo trda, saj sta v njej kalcijev karbonat in fosfat, v

notranjosti pa sta rumenjak in beljak. Jajca so na enem koncu bolj zaokrožena kot na drugem,

zato se pri kotaljenju sučejo v krogu. Ptičja jajca so prilagojena okolju, v katerem ptice živijo,

zato so različno obarvana (J. Gregori in I. Krečič, 1979).


12

2.3 RAZVRSTITEV PTIČEV PO REDU

Pri nas se pojavljajo predstavniki 21 redov. To so:

- slapniki (Gaviiformes),

- potapljavci (Podicipediformes),

- cevonosci (procellariiformes),

- veselonožci (Pelecaniformes),

- močvirniki (Ciconiiformes),

- plamenci (Phoenicopterirormes),

- plojkokljuni (Anseriformes),

- ujede (Falconiformes),

- kure (Galliformes),

- žerjavovci (Gruiformes),

- pobrežniki (Charadriiformes),

- stepske kokoške (Pteroclidiformes),

- golobi (Columbiformes),

- papige (Psittaciformes),

- kukavice (Cuculiformes),

- sove (strigiformes),

- ležetrudniki (Caprimulgiformes),

- hudourniki (Apodiformes),

- vpijati (Coraciiformes),

- plezalci (Piciformes),

- pevci (Passeriformes) (B. Sket s sodelavci, 2003).


13

3. DOMAČA KOKOŠ

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Doma%C4%8Da_koko%C5%A1, 15. 5. 2011)

Med najstarejšo udomačeno vrsto perutnine spada kokoš. Prve udomačene kokoši se pojavijo

v jugovzhodni Aziji 4000 let pred našim štetjem. Bankivska divja kokoš je praprednica

domače kokoši in še danes živi ob robu džungle na robu jugovzhodne Azije (V. Malik, B.

Malikova, 1988).

Tončka Holcman meni, da se je domača kokoš razvila iz več različnih vrst divje kokoši, in

sicer iz bankive kokoši, sive pragozdne kokoši, rumene pragozdne kokoši in zelene pragozdne

kokoši (T. Holcman, 1988).

3.1 POMEN KOKOŠI ZA GOSPODARSTVO

Perutninarstvo je pri nas ena izmed treh najpomembnejših živinorejskih panog. Od leta 1977

v Sloveniji priredimo največ perutninskega mesa. Perutninarstvo je pri nas pomembno zaradi

prireje mesa in jajc, saj vsebujejo visoko biološko vrednost za človeški organizem ter

zunajmaterni razvoj zarodka, kar omogoča umetno inkubacijo. Da se je perutninarstvo pri nas

tako razvilo, je tudi pomembna biološka zrelost perutnine, ta znaša le 6 mesecev (Ločniškar,

Benčina, Holcman, Kmecl, 1991).

3.2 UMETNA SELEKCIJA

Umetna selekcija je razvrščanje perutnine čistih pasem po zunanjih lastnostih (po barvi, obliki

grebena, obliki trupa, velikosti, teži …). Umetna selekcija temelji na spoznanjih o dedovanju

in na izkušnjah. Selekcija poteka tako, da izberemo odstotek najboljših živali iz plemena in jih

razmnožimo. S tem bomo dobili najboljše potomce (Ločniškar, Benčina, Holcman, Kmecl,

1991).

Kraljestvo: Animalia (živali)

Deblo: Chordata (vretenčarji)

Razred: Aves (ptiči)

Red: Galliformes (kure)

Družina: Phasianidae (poljske kure)

Rod: Gallus (kokoš)

Vrsta: G. gallus (domača kokoš)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Doma%C4%8Da_koko%C5%A1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Animalia

http://sl.wikipedia.org/wiki/Chordata

http://sl.wikipedia.org/wiki/Aves

http://sl.wikipedia.org/wiki/Galliformes

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Phasianidae&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gallus

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gallus_gallus


14

3.3 KOKOŠJE PASME

Kokošje pasme združujemo v posamezne skupine po naslednjih kriterijih:

a) NAMEN REJE:

- gospodarska (sem spadajo kokoši, ki jih delimo glede na proizvodne lastnosti na

skupino pasem za prirejo. To so kokoši nesnice (pasme za prirejo jajc), kokoši za

prirejo mesa, pasme kokoši s kombinacijo prirejo mesa in jajc);

- okras (sem sodijo kokoši, ki jih delimo glede na zanimivo barvo perja in obliko);

- športne (sem sodijo kokoši, ki jih delimo glede na borbenost in močno telesno

zgradbo);

b) TEŽA ŽIVALI:

- težke (so kokoši, ki jih vzrejamo za pridobivanje mesa);

- srednje težke (so kokoši s kombiniranim vzrejanjem);

- lahke (so kokoši nesnice);

c) KRAJ NASTANKA:

- azijske (so kokoši, ki jih uporabljajo predvsem za križanja, saj so slabe nesnice.

Njihova oblika trupa je kvadratna ali okrogla in so močno operjene. Spoznamo

jih po rdečih priuhkih in po jajcu z rjavo lupino);

- ameriške (so kokoši s kombiniranimi lastnostmi, uporabljamo jih za prirejo mesa

in jajc. Nastale so s selekcijo in križanji. Spoznamo jih po pravokotni obliki trupa

in rjavo obarvanih jajcih);

- angleške (so kokoši, ki so po uporabnosti in proizvodnih lastnostih podobne

ameriški skupini pasem);

- sredozemske (so kokoši, ki jih uporabljamo za nesenje jajc. Spoznamo jih po

belih priuhkih in jajcu z belo lupino. V to skupino uvrščamo večino evropskih

pasem) (Ločniškar, Benčina, Holcman, Kmecl, 1991).


15

3.4 OSNOVNE PASME V SLOVENIJI

3.4.1 ŠTAJERKA (slika 1, 2)

Štajerka je avtohtona pasma kokoši na slovenskem in avstrijskem Štajerskem. Na kratko ji

pravimo 'štajerka'. Do sredine 19. stoletja je bila najbolj razširjena pasma med perutnino, saj

so te kokoši nagnjene k temu, da si same iščejo hrano, poleg tega pa jih odlikujeta okusno

meso in visoka nesnost. Štajerka se, glede na barvo perja, deli na več podvrst

(http://www.goriski-panterji.com/Stajerska_k.html, 22. 5. 2011). Najbolj razširjeni podvrsti,

ki ju gojijo še danes, sta rjavka (rdečo-rjave barve) in jerebičarka (jerebičaste barve). Rjavka

je razširjena v vzhodni Sloveniji, jerebičarka pa v osrednji Sloveniji (F. Ločniškar, Reja

perutnine, str. 35, 36). Ostale podvrste so: grahasta, pšenična in bela štajerka. Petelin štajerske

kokoši se imenuje kopun (http://www.goriski-panterji.com/Stajerska_k.html, 22. 5. 2011).

Štajerka ima posebno varovalno barvo, ki jo varuje pred ujedami, prav tako poskrbi za jajca,

saj skriva svoje gnezdo na mirnih in težko dostopnih mestih (F. Ločniškar, Reja perutnine, str.

35, 36). Jajca so srednje rjave barve (T. Holcman, Perutninarstvo, str. 14). Štajerko spoznamo

po listnatem grebenu, za katerim je čop. Ima bele priuhke in belo kožo (F. Ločniškar s

sodelavci, 1991).

Slika 1: Rjava štajerka

(http://www.google.si/imgres?q=%C5%A1tajerka+koko%C5%A1&um=1&hl=sl&rlz=1R2A

DFA_slSI401&tbm=isch&tbnid=B4OvqLCSFsOUM:&imgrefurl=http://www.vecer.com/clan

ek2011031605629350&docid=prcMaEkt_J8ebM&w=300&h=200&ei=sexDTvKOBYaD-

wbu8Lm3CQ&zoom=1&biw=1280&bih=411&iact=rc&dur=62&page=3&tbnh=111&tbnw=

147&start=28&ndsp=14&ved=1t:429,r:1,s:28&tx=68&ty=63)

http://www.goriski-panterji.com/Stajerska_k.html


http://www.google.si/imgres?q=%C5%A1tajerka+koko%C5%A1&um=1&hl=sl&rlz=1R2ADFA_slSI401&tbm=isch&tbnid=B4OvqLCSFsOUM:&imgrefurl=http://www.vecer.com/clanek2011031605629350&docid=prcMaEkt_J8ebM&w=300&h=200&ei=sexDTvKOBYaD-wbu8Lm3CQ&zoom=1&biw=1280&bih=411&iact=rc&dur=62&page=3&tbnh=111&tbnw=147&start=28&ndsp=14&ved=1t:429,r:1,s:28&tx=68&ty=63






16

Slika 2: Jerebičasta štajerka (F. Ločniškar s sodelavci, 1991)

3.4.2 LEGHORN (slika 3)

Ta kokoš prihaja iz Italije. S selekcijo in križanjem so v Ameriki vzgojili odlično nesnico. Je

najbolj razširjena pasma na svetu. Za njo je značilen trup trikotne oblike, širok rep, ki je pri

kokoši v obliki pahljače, pri petelinu pa z velikimi krivci. Na glavi ima listnat greben, petelini

imajo na njem pet zobcev, kokoši pa ga imajo rahlo nagnjenega na stran. Greben je dobro

prekrvavljen, zato je izrazito rdeč (F. Ločniškar s sodelavci, 1991).

Slika 3: Beli leghorn (F. Ločniškar s sodelavci, 1991)


17

3.4.3 JEREBIČASTA ITALIJANKA

Kokoš prihaja iz Italije, vendar so jo v Ameriki naredili za odlično nesnico, imenovali so jo

rjavi leghorn. Ta kokoš je pomembna, saj so jo v Sloveniji uporabili za nastajanje naše

domače kokoši, jerebičaste štajerke. Glavna značilnost te pasme je ločevanje piščancev. Ko so

ti stari en dan, jih lahko že ločimo po spolu. Od drugih kokoši se razlikuje po repu, saj ima

stisnjen rep, ki se končuje koničasto (F. Ločniškar s sodelavci, 1991).

3.4.4 PLIMUTKA (slika 4)

Nastala je v Ameriki s pomočjo križanj. Ta kokoš je najbolj razširjena pasma za križanje z

drugimi pasmami. Je ena najbolj razširjenih pasem, najbolj znani sta bela in grahasta

plimutka. Belo plimutko prepoznamo po beli barvi perja, grahasto pa po grahasto sivi barvi

perja. Zanimivo je to, da je petelin svetlejši od kokoši (F. Ločniškar s sodelavci, 1991).

Slika 4: Beli plimut (F. Ločniškar s sodelavci, 1991)

3.4.5 RODAJLAND (slika 5)

Prihaja iz Severne Amerike in je nastala z križanjem. To kokoš uporabljajo v križanjih za

pridobivanje nesnic rjavih jajc. Ima posebno barvo perja, ki je kovinsko svetlikajoče

temnorjave barve. Ima tudi posebno oko, ki je krvavordeče barve (F. Ločniškar s sodelavci,

1991).


18

Slika 5: Kokoš in petelin pasme rodajland (F. Ločniškar s sodelavci, 1991)

3.4.6 NJUHEMPŠIR (slika 6)

To pasmo so razvili iz rodajland pasme. Razvili so tri tipe te pasme. Nesnico, mesnato pasmo

in kombiniran tip. Najpogosteje pa jo uporabljajo za oblikovanje novih križanih nesnic z rjavo

lupino. Od rodajland pasem se razlikuje po barvi perja, saj je svetlo rjave barve.

Slika 6: Samec in samica pasme njuhempšir (F. Ločniškar s sodelavci, 1991)

3.4.7 ORPINGTON (slika 7)

Je nastala s križanjem azijskih pasem v Veliki Britaniji. Najpogosteje jo uporabljajo za

križanje s plimutko, saj dobijo dobro rastne pitovne piščance (piščanci, ki dobro izkoriščajo

krmo za kakovostno meso).


19

Slika 7: Samec in samica pasme beli orpington

3.4.8 SASEKS (slika 8)

Najverjetneje spada med najstarejše pasme. Prednike te pasme so prinesli v Anglijo, kjer so jo

imeli za kmečko kokoš. Posebnost te pasme so dobre kombinirane lastnosti. Ravno zato jih

uporabljajo za križanje z drugimi pasmami, saj dobijo dobre križance za pitanje in nesenje (F.

Ločniškar s sodelavci, 1991).

Slika 8: Samec in samica pasme saseks (F. Ločniškar s sodelavci, 1991)

3.4.9 KORNIŠ (slika 9)

To pasmo so uvrščali med borce. Petelin te pasme je eden izmed vodilnih pri pridobivanju

pitovnih piščancev. Posebnost te vrste je dominantno beli korniš, saj belo barvo prinaša na

potomce (F. Ločniškar s sodelavci, 1991).


20

Slika 9: Samec in samica pasme korniš (F. Ločniškar s sodelavci, 1991)

3.5 DELI KOKOŠI, PETELINA

Slika 11: Opis delov petelina, kokoši (A. Holcman in sodelavci 2004)


21

3.6 NASTANEK JAJCA V JAJCEVODU

Jajce nastaja v kokoši, in sicer v ženskih spolnih organih, ki jim pravimo jajčnik in jajcevod.

Kokoš ima razvit samo en jajčnik in en jajcevod na levi strani. Jajčnik dozorele kokoši je

grozdnate oblike (slika 11). Jajčnik sestavljajo rumenjaki, ki varujejo zarodno jajčno celico,

kasneje pa služijo kot hrana zarodku. Rumenjaki so zaviti v prekrvavljeno opno, tej tvorbi

pravimo folikel (A. Holcman s sodelavci, 2004). Folikel se s popkovino drži jajčnika.

Pomemben dejavnik za razvoj folikla je svetloba, saj ob določenih hormonih spodbuja rast

folikla. Prva faza zorenja je sklenjena takrat, ko se namesti zarodni mehurček v folikel. V

šestih, sedmih dneh se folikel odebeli in takrat je pripravljen na ovulacijo. Membrana poči,

sproščeni rumenjak pade v jajcevod (slika 12) in prične se tvorba jajca. Odprtina na jajcevodu

objame folikel in ga obda s tankim slojem beljaka, tukaj pride tudi do oploditve jajčeca, če se

v tem delu jajcevoda nahajajo moške spolne celice. Nato se rumenjak s tankim slojem beljaka

pomakne naprej v veliki jajcevod, kjer ga obda več slojev beljaka, in nato preide v ožji del

jajcevoda, kjer se tvori ovojnica okoli beljaka, nato pa se jajce premakne v maternico, ki je

naslednji del jajcevoda. Tukaj nastaja jajčna lupina. Zadnji del jajcevoda je mišičasta cev.

Tukaj je jajce povsem oblikovano, okoli njega je ovita tudi povrhnjica, ki preprečuje okužbe

(F. Ločniškar, 1991).

Slika 11: Jajčnik kokoši (slika: F. Ločniškar, 1991)


22

Slika 12: Jajcevod pri kokoši (slika:

http://www.google.si/imgres?q=the+chicken+oviduct&um=1&hl=sl&sa=N&biw=1280&bih=

709&tbm=isch&prmd=imvns&tbnid=u14G6AFVIQWc5M:&imgrefurl=http://ag.ansc.purdue

.edu/poultry/class.htm&docid=f8kiF8bc16RNpM&imgurl=http://ag.ansc.purdue.edu/poultry/i

mages/oviduct.gif&w=592&h=793&ei=1xbJTr26LIrasgbolaGKBw&zoom=1&iact=rc&dur=

165&sig=114205981407942313349&page=1&tbnh=157&tbnw=117&start=0&ndsp=18&ved

=1t:429,r:0,s:0&tx=44&ty=62, 4. 6. 2011

3.7 IZVALITEV PIŠČANCA

Takoj ko kokoš sede na izleženo jajce (slika 13), se začne razvijati zarodek. Kokoš mora na

jajcu sedeti od 20 do 24 dni, da se iz jajca izvali piščanec. Na začetku priprava na izvalitev ni

vidna, saj se piščanec v lupini najprej obrne proti zaobljenemu koncu jajca. S sunkom glave

prodre prostor z zrakom in takrat prvič vdihne zrak. Takrat tudi prvič pokliče kokoš,

najverjetneje ji da znak, da se je pričela izvalitev. Nato s pomočjo jajčnega zoba na koncu

kljuna skuša prebiti jajčno lupino. Z močnimi sunki se zaletava v lupino in ko jo prebije,

nadaljuje s podaljševanjem začetne razpoke (slika 14). Vmes se večkrat ustavi in se z nogami

nekoliko zasuče, to mu omogoča, da naredi krožno razpoko okoli jajca, kar na koncu

pripomore, da odrine topi del jajčne lupine. Potem ko loči topi del lupine, se počasi začne

veleči iz jajca (slika 15). S prsti se najprej oprime roba lupine in se začne odrivati z nogami in

rameni, kmalu odrine zaobljeni konec lupine vstran. Iz jajca najprej pokuka glava. Na koncu z

http://www.google.si/imgres?q=the+chicken+oviduct&um=1&hl=sl&sa=N&biw=1280&bih=709&tbm=isch&prmd=imvns&tbnid=u14G6AFVIQWc5M:&imgrefurl=http://ag.ansc.purdue.edu/poultry/class.htm&docid=f8kiF8bc16RNpM&imgurl=http://ag.ansc.purdue.edu/poultry/images/oviduct.gif&w=592&h=793&ei=1xbJTr26LIrasgbolaGKBw&zoom=1&iact=rc&dur=165&sig=114205981407942313349&page=1&tbnh=157&tbnw=117&start=0&ndsp=18&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=44&ty=62







23

nogami odrine še spodnji del lupine (slika 16). Piščanec se kmalu posuši in njegovo perje se

spremeni v topel puh (Burnie, 1990).

Slika 13: Izleženo jajce Slika 14: Začetna razpoka

Slika 15: Piščanec loči topi del lupine. Slika 16: Izvaljen piščanec

(Burnie, 1990)


24

4 KONSTRUKTIVIZEM

Osnovna predpostavka konstruktivizma je, da znanja ne moremo preprosto podati drugim ali

ga od drugih sprejemati, ampak ga mora vsak zgraditi sam z lastno miselno aktivnostjo ob

izpopolnjevanju ali spreminjanju obstoječih idej o svetu v procesu produktivne interakcije s

soljudmi (Marentič Požarnik, 2004).

4.1 OPREDELITEV KONSTRUKTIVIZMA

Konstruktivizem je nova inter- in transdisciplinarna perspektiva, ki pojmuje človekovo zavest

kot avtopoetičen in samouravnjajoč sistem. To pomeni, da človek samostojno gradi, osmišlja

svojo resničnost oziroma možgani posameznika samoaktivno in samostojno oblikujejo

realnost. Naši možgani pri procesu opažanja delajo selekcijo in integracijo novih informacij

glede na novost in smiselnost. Vsak posameznik pa določenim informacijam pripisuje

različno pomembnost, saj nikoli ne obstaja en sam pravi opis resničnosti. Vsak posameznik

uporablja različne kriterije pri zbiranju informacij, ki se mu zdijo pomembne. Dojemanju

stvarnosti pripisujemo enak pomen kot procesu učenja ( Marentič Požarnik, 2004).

Kornelija Špoljar je v svojem članku navedla učenje po Reinmann-Rothmeierju in Mandlu, ki

pravita, da se učenje uresničuje večdimenzionalno, situacijsko in sistematsko. Zato je učenje

dejaven, konstruktivističen proces in njegovi rezultati niso predvidljivi. Konstruktivizem

zagovarja samoiniciativno učenje, kar pomeni, da znanja ne moremo vlivati v glavo, ampak

ga morajo učenci sami zgraditi. Pri uporabi konstruktivizma pri učenju si zastavljamo tri

vprašanja, na katera iščemo odgovore. Najprej iščemo praktične odgovore na vprašanje KAJ

LAHKO ZNAM?, nato na vprašanje KAKO SE LAHKO NAUČIM? in KAKO LAHKO

SPODBUJAMO UČENJE?.

Jean Piaget, švicarski psiholog, je teorijo konstruktivizma utemeljil s procesi asimilacije,

akomodacije in ekvilibracije. Otrok s pomočjo lastnih izkušenj ustvari oziroma uskladišči

določena znanja, to Piaget poimenuje asimilacija, proces razloži kot vključevanje novih

izkušenj v že obstoječe okvire. Toda pod pritiskom novih izkušenj in spoznanj pride do

spreminjanja tistega, kar se je otrok prej naučil, saj se že obstoječe strukture spremenijo in

bogatijo. Takrat govorimo v akomodaciji oziroma o tem, da se prej osvojeno znanje zamaje.

O ekvilibraciji pa govorimo takrat, ko se procesa uravnotežita (Krapše, 1999).


25

4.2 POTEK KONSTRUKTIVISTIČNEGA PRISTOPA

Konstruktivizem zavrača poučevanje z učenjem in opozarja, da golo posredovanje znanj ne

zadostuje, s tem pa se zmanjšuje vloga učitelja/vzgojitelja. Konstruktivizem omogoča

popolno vključenost – participacijo otrok. Konstruktivizem je prijazna teorija, ki na nov način

osmišlja vlogo učenca in učitelja. Upošteva načelo od znanega k novemu in načelo od

konkretnega k abstraktnemu. Konstruktivizem pa omogoča učenje tako učenca/otroka kot

učitelja/vzgojitelja. V ospredju so učenčeve ideje o novi učni snovi in tudi o cilju učenja,

učitelj/vzgojitelj pa skuša te želje upoštevati pri različnih nalogah oziroma dejavnostih. Po

konstruktivističnih načelih te ideje zelo vplivajo na konstrukcijo znanja.

4.3 FAZE KONSTRUKTIVISTIČNEGA POUČEVANJA

Pristop za izvajanje dejavnosti, pri katerem upoštevamo otrokove ideje oziroma participacijo

otrok, je zasnovan na treh stopnjah:

- ELICITACIJA (to je prva stopnja, v kateri odkrivamo ideje in zamisli otrok,

ugotovimo razvoj obstoječih otrokovih idej, ki nam pomagajo pripraviti dejavnosti za

konstrukcijo znanja ali pa za preusmeritev znanja. Otrokove ideje zbiramo s pomočjo

slik, ki jih narišejo otroci, pogovorov z učenci, ki jih zapišemo, tako imenovanim

brainstormingom, z grafičnimi ali likovnimi odgovori na vprašanja …);

- REKONSTRUKCIJA IN APLIKACIJA OTROKOVIH IDEJ (ta stopnja temelji na

potrjevanju otrokovih idej, predstav o nečem ali pa napačne predstave o nečem

preoblikuje s pomočjo določenih dejavnostih. Na tej stopnji je pomembno delo in

interakcija z vrstniki, saj tako kognitivni konflikt v otrokovi glavi in ustrezna

dejavnost vodita v rekonstrukcijo znanja (Ferbar, 1992). Tej stopnji moramo posvetiti

veliko pozornosti, saj je pomembna za nadaljnji razvoj;

- PREGLED SPREMEMB PRVOTNIH IDEJ (v tej stopnji primerjamo otrokove

začetne in končne predstave o nečem in analiziramo spremenjene otrokove predstave.

Tako tudi njega spodbudimo k razmišljanju o tem, kako so se njegove predstave

spremenile).

Učitelj oziroma vzgojitelj določa tematski sklop, vsebino in cilje.

Tudi pri svojem diplomskem delu sem uporabila konstruktivističen način učenja, saj se

zavedam pomembnosti, da otroci nadgrajujejo svoje znanje tako, da sami pridejo do novih

spoznanj.


26

5 EMPIRIČNI DEL

5.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJA

V diplomskem delu sem kot glavni problem obravnavala poznavanje kokoši in petelina, saj

me je zanimalo, kakšne predstave imajo otroci o kokoši in petelinu, ki ju niso videli v živo, in

kakšne predstave imajo o kokoši in petelinu, ki so ju že videli. Na podlagi njihovih odgovorov

sem sestavila dejavnosti, saj sem kokoš in petelina želela približati otrokom.

Naš vrtec stoji v bližini manjše kmetije, na kateri je veliko kokoši ter petelin, tako so si otroci

od blizu ogledali obe živali ter ju podrobno spoznali.

5.2 HIPOTEZE

Hipoteze sem si postavila pred spraševanjem otrok.

1. Otroci na sliki ločijo kokoš, petelina in piščanca.

2. Otroci znajo našteti razlike med kokošjo in petelinom, med petelinom in piščancem in

med kokošjo in piščancem.

3. Otroci ne vedo, da petelin in kokoš sodita med ptiče, ker ju nikoli niso videli leteti.

4. Otroci ne vedo, da petelin in kokoš letita, ker ju še nikoli niso videli leteti.

5. Otroci vedo, s čim se prehranjujeta, ker so to videli.

5.3 OPIS RAZISKOVALNE METODOLOGIJE

Raziskava je temeljila na opisni metodi pedagoškega dela.

5.4 OSNOVNA RAZISKOVALNA METODA

Uporabila sem anketni vprašalnik, ki sem ga pripravila za to raziskavo.

5.5 OPIS INSTRUMENTA

Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 17 vprašanj. 15 vprašanj je bilo odprtega tipa, 2

vprašanji pa zaprtega tipa, saj imata vnaprej določena odgovora. Pri nekaterih vprašanjih sem

otrokom pomagala s podvprašanji, saj so pri odgovoru potrebovali dodatno spodbudo in

razlago. Nekatera vprašanja pa sem razdelila na dva dela, saj sem želela odgovore tako za

petelina kot za kokoš.


27

5.6 OPIS VZORCA

Pri raziskavi je sodelovalo 100 otrok, starih 4 in 5 let. Otroci so bili iz štirih enot Vrtca

Pedenjped iz Novega mesta. Od tega je pri izvajanju dejavnosti ter vnovičnem anketiranju

sodelovalo 24 otrok iz Enote Rdeča kapica.

5.7 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

S pomočjo mentorice sem sestavila anketni vprašalnik, ki je predstavljal instrument zbiranja

podatkov. Pri nekaterih vprašanjih sem morala zastaviti tudi podvprašanja, nekatera vprašanja

pa sem morala razdeliti v dva dela.

Pri anketiranju sem uporabila tudi tri slike, in sicer sliko petelina, kokoši in piščanca (slike, ki

sem jih uporabila pri anketiranju, so v prilogi). Otroci so te slike primerjali med seboj ter

ugotavljali, na kateri sliki je petelin, kokoš in piščanček. Anketiranje je potekalo ločeno, saj

sem želela, da vsak otrok odgovori tisto, kar on misli in ve, in ne to, kar misli in ve otrok

poleg njega. Tak način spraševanja je bil otrokom všeč, saj so s svojimi odgovori prišli do

izraza ter niso čutili nobenega zatiranja in posmehovanja. Nekatere otroke sem morala sprva

zelo spodbujati, saj so se bali, da bo njihov odgovor napačen. Takim otrokom sem razložila,

da napačnih odgovorov ni, da mene zanima samo, kaj oni mislijo o tem.

Z otroki sem se tudi dogovorila, da ne bodo povedali, kaj smo se pogovarjali, saj je to bilo

presenečenje za ostale otroke in skrivnost med mano ter anketiranim otrokom.

5.8 OBDELAVA PODATKOV

Odgovore sem zapisala in jih nato zbrala skupaj v različne kategorije. V skupno kategorijo

sem zbrala iste oziroma podobne odgovore. Odgovore, ki so se v anketnem vprašalniku

pojavili samo enkrat, sem zapisala pod kategorijo Drugo.

5.9 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV

Odgovore, zbrane v kategorijah, sem statistično obdelala v programu excel in jih prikazala s

pomočjo stolpičnega grafikona.


28

5.10 ANKETNI VPRAŠALNIK

1. (Otroku pokažem sliko petelina in kokoši; sliki pod prilogo številka 1).

Vprašanje: Kaj je na sliki?

2. Po čem si prepoznal petelina in po čem kokoš?

3. Zakaj sta različna?

4. Kaj je kokoš?

a) žuželka

b) dvoživka

c) ptič

d) ne vem

5. Zakaj imamo po tvojem mnenju kokoši?

6. Ali kokoš in petelin letita?

7. Zakaj tako misliš?

8. S čim je kokoš pokrita?

a) z dlako

b) z luskami

c) s perjem

d) ne vem

9. Zakaj je telo kokoši pokrito s perjem?

10. Ali so vsa peresa pri kokoši enaka?

11. Ali poznaš še kakšno žival, ki je podobna kokoši?

12. Kako se oglaša kokoš/petelin?

13. Zakaj se oglašata?

14. S čim se kokoš in petelin hranita?

15. Kaj imata kokoš in petelin na nogi, zakaj imata taki nogi?

16. (Pokažem sliko piščančka; slika pod prilogo številka 1).

Vprašanje: Kdo je na sliki? Kako nastane piščanček (razmnoževanje kokoši in

petelina)?

17. Kdo ti je vse to povedal? Od kod vse to veš?


29

6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA REZULTATOV PRED IZVEDBO

1. Kaj je na sliki?

Graf 1: Odgovori otrok na vprašanje Kaj je na sliki?

Od 100 vprašanih otrok so skoraj vsi (87 %) prepoznali petelina in kokoš, 17 % otrok pa ni

bilo prepričanih, ali je na sliki kokoš ali petelin.

Pred postavljenim vprašanjem sem vsakemu otroku pokazala sliko s petelinom in s kokošjo.

Otroci so pokazali na sliko in mi povedali, kaj mislijo, da je na sliki. Presenetilo me je, da je

veliko otrok zamenjalo petelina in kokoš ali pa niso bili prepričani, kaj je na sliki. Mislim, da

je to zato, ker otroci živijo v mestu, kjer nimajo priložnosti videti petelina ali kokoši.


30

2. a) Po čem si prepoznal petelina?

30

22

18

13 13

7

4

0

5

10

15

20

25

30

35

Šte

vilo

otr

ok

Videl/a sem ga

Velikosti repa

Drugačne barve

Je večji

Ne vem

Drugo

Povedali so mi

Graf 2. a: Odgovori otrok na vprašanje Po čem si prepoznal petelina?

Od 100 vprašanih otrok jih je največ odogovorilo (30 otrok), da so ga na sliki prepoznali zato,

ker so ga že videli, 22 otrok je petelina prepoznalo po večejm repu, 18 otrok je petelina

prepoznalo po drugačni barvi perja, 13 otrok pa po velikosti in prav toliko otrok ni znalo

povedati, po čem so prepoznali petelina na sliki, 4 otrokom so drugi povedali, kakšen je

petelin, in so ga prepoznali po tem. 7 vprašanih otrok pa je odgovorilo:

- ja zato, ker je,

- po 4 prstih na nogah,

- ker se zvali iz jajca,

- ker je drugačno hrano,

- zato ker kikirika,

- pač vem,

- ker ima rdečo rutko za vratom.

Te odgovore sem uvrstila v kategorijo Drugo, saj se noben odgovor ni pojavil več kot enkrat.

Od otrok sem pričakovala, da bodo prepoznali petelina, vendar me je odgovor, da so ga

prepoznali po tem, ker je večji, presenetil, saj sta bili sliki petelina in kokoši enako veliki.

Tukaj sem ugotovila, da so ti otroci videli petelina tudi v živo. Najbolj me je presenetil

odgovor otroka, da ve, da je to petelin, ker ima štiri prste na nogah. Pogledal je svojo nogo in

mi povedal, da ima tudi on prste na nogah, ravno tako kot petelin.


31

2. b) Po čem si prepoznal kokoš?

26 26

20

10

7

5

3 3

0

5

10

15

20

25

30

Šte

vilo

otr

ok

Drugačna po barvi

Ne vem

Videl/a sem jo

Je manjša

Drugo

Povedali so mi

Ima kljun

Ima rožo na glavi

Graf 2. b: Odogovori otrok na vprašanje Po čem si prepoznal kokoš?

Od 100 vprašanih otrok jih je 26 odgovorilo, da ne vedo, po čem so prepoznali kokoš, in

ravno toliko odstotkov otrok je odgovorilo, da so kokoš prepoznali po barvi perja. 20 otrok je

prepoznalo kokoš na sliki, ker so jo že videli, 10 otrok pa je kokoš prepoznalo po tem, da je

nekoliko manjša od petelina. 5 otrok jo je prepoznalo zato, ker so jim povedali, kakšna je

kokoš. 3 % otrok je odgovorilo, da so prepoznali kokoš po roži na glavi, 3 otroci so

prepoznali kokoš po tem, da ima kljun. 7 vprašanih otrok pa je na vprašanje odogovorilo:

- ker vem,

- po nogah,

- ker vali jajčka,

- ima bolj kratke dlake,

- ker ima peruti,

- ima rep, noge in glavo,

- ima bolj dolgo rutko.

Te odgovore sem uvrstila v skupno kategorijo Drugo, saj se noben odgovor ni pojavil več kot

enkrat.

Presenetilo me je, da jih toliko prepozna kokoš na sliki, vendar ne znajo povedati, po čem so

jo prepoznali. Otroci so prepoznali kokoš tudi zato, ker je manjša, čeprav sta petelin in kokoš

na slikah enako velika. Sklepam, da so ti otroci že videli kokoš v živo.


32


38

35

1210

5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Šte

vilo

otr

ok Da vemo kdo je kdo

Ne vem

Ker sta

Ker ima ona piščančka

Imata drugačno perje

Graf 3: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj sta si različna?

Od 100 vprašanih otrok jih je 38 odgovorilo, da vedo, kdo je petelin in kdo kokoš, 35 jih ni

vedelo, zakaj sta kokoš in petelin različna, 12 otrok pa je odgovorilo, da taka morata biti

oziroma taka sta. 10 jih je na vprašanje odgovorilo, da sta različna zato, ker ima kokoš

piščančke, 5 vprašanih otrok je razliko našlo v različni barvi perja.

Odgovori so me presenetili, saj nisem pričakovala, da bodo otroci razliko videli v tem, da se

razlikujeta po spolu.


33

4. Kaj je kokoš?

Graf 4: Odgovori otrok na vprašanje Kaj je kokoš?

Od 100 vprašanih otrok jih je na vprašanje Kaj je kokoš več kot polovica (58 otrok) med

ponujenimi odgovori izbrala odgovor, da je kokoš ptica, 30 jih ni vedelo, kam naj uvsrtijo

kokoš, 4 otroci so odgovorili, da je žuželka, noben izmed vprašanih pa ni kokoši uvrstil med

dvoživke. 8 jih je uvrstilo kokoš pod Drugo:

- kokoš,

- raca,

- žival,

- goska,

- večji piščanček,

- isto kot petelinček,

- mama piščančkov,

- kura.

Pri tem vprašanju sem otrokom ponudila štiri možne odgovore. Kokoš je ptica, dvoživka,

žuželka, ne vem. Vprašala sem jih tudi, če vedo, kaj je to žuželka, dvoživka. Odgovori otrok

so me presenetili, saj je večina znala poimenovati vsaj eno žuželko in dvoživko. Tako je

veliko otrok odgovorilo na vprašanje s pomočjo izločanja odgovorov. Ker jih je veliko

odgovorilo z drugimi odgovori, ki niso bili ponujeni, sem se odločila, da dodam še eno

kategorijo – Drugo.


34

5. Zakaj imamo kokoši?

Graf 5: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj imamo kokoši?

Od 100 vprašanih otrok jih je 76 odgovorilo, da imamo kokoši zato, da nam nesejo jajca, 11

vprašanih je na vprašanje odgovorilo, da zato, da jih lahko potem pojemo, 5 vprašanih otrok

je na vprašanje odgovorilo, da imamo kokoši doma zato, ker imamo kmetijo, 4 so odgovorili,

da jih hranimo, 2 otroka sta odgovorila, da jih imamo zato, ker želimo imeti neko žival.

Pojavila sta se tudi naslednja odgovora: »Da imamo kokoši, ker smo pridni« in »Ne spomnim

se.« Ta odgovora sem zbrala v kategorijo Drugo.

Odgovori me niso presenetili, saj sem podobne pričakovala. Otroci vedo, da kokoši nesejo

jajca, ki jih pojemo, nekateri pa tudi že vedo, da jemo kokošje meso.


35


51

40

52 1

0

10

20

30

40

50

60

Šte

vilo

otr

ok

Ne

Da

Leti samo petelin

Leti samo kokoš

Ne vem

Graf 6: Odgovori otrok na vprašanje Ali kokoš in petelin letita?

Od 100 vprašanih otrok jih je več kot polovica (51) odgovorila, da kokoš in petelin ne letita,

40 otrok je na vprašanje odgovorilo pritrdilno, 5 otrok je odgovorilo, da leti samo petelin, dva

izmed vprašanih otrok sta odgovorila, da leti samo kokoška, eden izmed vprašanih na

vprašanje ni poznal odgovora.

Odgovori me niso presenetili, saj so ti otroci iz mesta in imajo redkokdaj priložnost videti

petelina ali kokoš in tudi ko ga/jo vidijo, ne leti, saj leti redkokdaj in zelo malo časa. Otroci,

ki so odgovorili, da leti samo petelin, so dodali, da so to videli v risanki, ko je petelin zletel na

streho.


36


34

29

16

87

42

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Šte

vilo

otr

ok

Ker imata krila

Nimata kril

Ne vem

Nista ptiča

Drugo

Ker sedi na strehi

Ker sta pretežka

Graf 7: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj tako misliš?

Od 100 vprašanih otrok jih je 34 sklepalo, da kokoš in petelina letita zato, ker imata krila, 29

jih misli, da petelin in kokoš ne letita, saj nimata kril. 16 otrok ni poznalo odgovora na

vprašanje, 8 se jih je strinjalo, da kokoš in petelin ne letita, ker nista ptiča. 7 otrok je navedlo

druge razloge, zakaj mislijo, da kokoš in petelin letita oziroma ne letita. 4 vprašani otroci so

odgovorili, da letita, in sicer zato, ker včasih sedita na strehi, 2 otroka pa sta na vprašanje

odgovorila, da ne letita zato, ker sta pretežka.

Pod kategorijo Drugo sem zbrala naslednje odgovore, saj so se pojavili samo enkrat:

- da lahko zletita po hrano,

- ima krila, leteti pa ne more,

- kokoš samo skače, potem čisto malo poleti,

- videl sem,

- tega še nisem videl,

- ne letita, peruti imata samo zato, da bolj hitro tečeta,

- vem.

Nekaj otrok je odgovarjalo na podlagi izkušenj, kar so že videli. Največkrat so videli v

risankah, da petelin zleti na streho in kikirika, tako zbudi vse okoli sebe, zato so sklepali, da

petelin in kokoš letita. V realnosti pa ni še nihče od njih videl, da bi petelin in kokoš letela.

Presenetilo me je sklepanje otrok, da letita, ker imata krila.


37


Graf 8: Odgovori otrok na vprašanje S čim je kokoš pokrita?

Od 100 vprašanih otrok jih je 83 odgovorilo, da je kokoš pokrita s perjem, 11 jih je menilo, da

je kokoš pokrita z dlako, 5 otrok pa na vprašanje ni poznalo odgovora. Eden izmed vprašanih

otrok se je odločil za odgovor, da je kokoš pokrita z luskami.

Pri tem vprašanju sem jim ponudila odgovore: kokoš je pokrita s perjem, z dlako, z luskami in

ne vem. Odgovori me niso presenetili, saj sem pričakovala, da bodo vedeli, da je kokoš

pokrita s perjem. Nekaj otrok je bilo sicer prepričanih, da je pokrita z dlako, mislim, da zato,

ker so kokoš, ki jo imamo doma, povezali z mačko ali psom, ki jima tudi rečemo domača

žival. Presentil me je odgovor enega izmed vprašanih otrok, ki je menil, da je kokoš pokrita z

luskami, saj se je osredtočil na njene noge, ki so ga spominjale na kožo njegove ribice, ki jo

ima doma.


38

9. Zakaj je telo kokoši pokrito s perjem?

72

85 4 4 4 3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Šte

vil

o o

trok

Da jo/ga ne zebe

Ne vem

Da prekrija jajčka

Da se ne vidi koža

Da jo/ga ne zmoči dež

Drugo

Da lahko leti

Graf 9: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj je telo kokoši prekrito s perjem?

Od 100 vprašanih otrok jih je največ (72) odgovorilo, da je telo prekrito s perjem zato, da

kokoši in petelina ne zebe. 8 otrok ni poznalo odgovora na vprašanje, 5 jih je odgovorilo, da

je prekrito s perjem, da lahko prekrije in zaščiti jajca, 4 vprašani otroci so odgovorili, da je

kokoš prekrita s perjem zato, da je ne zmoči dež, prav toliko jih je odgovorilo, da zato, da se

ne vidi koža. 4 odgovore sem umestila v kategorijo Drugo, saj je od teh 4 otrok vsak mislil

drugače. Trije mislijo, da je pokrita s perjem zato, da lahko leti.

Odgovori otrok v kategoriji Drugo:

- da jo sonce ne opeče,

- da laže spi,

- da lahko raste,

- ker je kokoš.

Odgovori me niso presenetili, saj sem podobne odgovore pričakovala. Glede na odgovore sem

ugotovila, da otroci zelo dobro sklepajo in povezujejo stvari med seboj.


39

10. Ali so vsa peresa pri kokoši enaka?

74

19

7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Šte

vilo

otr

ok

Ne

Da

Ne vem

Graf 10: Odgovori otrok na vprašanje Ali so vsa peresa pri kokoši enaka?

Od 100 vprašanih otrok jih je največ (74) odgovorilo, da vsa peresa niso enaka, 19 otrok je na

vprašanje odgovorilo pritrdilno in 7 vprašanih otrok na vprašanje ni poznalo odgovora.

Otroci so odgovorili, da peresa niso enaka, vendar so jih razlikovali po barvi in velikosti, ne

pa tudi po namembnosti.


40

11. Ali poznaš še kakšno žival, ki je podobna kokoši?

Graf 11: Odgovori otrok na vprašanje Ali poznaš še kakšno žival, ki je podobna kokoši?

Od 100 vprašanih otrok jih je 32 odgovorilo, da je kokoš podobna ptiču, 24 vprašanih otrok

ne pozna nobene podobne žival, 16 jih je našlo podobnost s piščančkom, 14 z raco, 5 otrok ni

vedelo za nobeno podobno žival. Trije so navedli 3 različne odgovore, zato sem jih dala v

kategorijo Drugo.

Dva otroka sta odgovorila: »Kokoš je podobna puranu« in »Kokoš je podobna konju«.

Drugo:

- krokodil,

- petelin,

- kača.

Najbolj so me presenetili odgovori, da je kokoš podobna konju, krokodilu in kači. Te otroke

sem dodatno vprašala, v čem sta si podobna konj in kokoš, krokodil in kokoš in kača ter

kokoš, vendar mi nihče ni znal odgovoriti.


41

12. a) Kako se oglaša kokoš?

81

19

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Šte

vilo

o o

tro

k

Koko

Ne vem

Graf 12. a: Odgovori otrok na vprašanje Kako se oglaša kokoš?

Od 100 vprašanih otrok jih je največ odgovorilo (81 otrok), da se kokoš oglaša 'koko', 19

otrok pa odgovora ni poznalo.

Odgovori me niso presenetili, saj sem pričakovala, da bodo otroci vedeli, kako se oglaša

kokoš, ker sem predvidevala, da so gledali risanke o kokoših, poslušali pravljice in pesmi.


42

12. b) Kako se oglaša petelin?

Graf 12. b: Odgovori otrok na vprašanje Kako se oglaša petelin?

Od 100 vprašanih otrok jih je 91 vedelo, da se petelin oglaša 'kikiriki', 9 otrok pa na vprašanje

ni poznalo odgovora.

Odgovori me niso presenetili, saj sem pričakovala, da otroci to vedo iz risank, pravljic in

pesmic.


43


Graf 13: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj se oglašata?

Od 100 vprašanih otrok jih je največ (32) odgovorilo, da je to njihov način pogovarjanja, 27

otrok jih je na vprašanje, zakaj se petelin in kokoš oglašata, odgovorilo, da zato, da zbudita

vse, ki okoli njiju spijo, prav toliko jih ni poznalo odgovora. 9 vprašanih otrok je odgovorilo,

da zato, da jih mi slišimo, 3 otroci so odgovorili, da zato, da nam povedo, kdaj so jajca. Dva

pa sta odgovorila: »To je težko vprašanje« in »Ker je sonce.« Vsak odgovor se je pojavil

samo enkrat, zato sem ju dala v skupno kategorijo, ki sem jo poimenovala Drugo.

Odgovori so me presenetili, saj nisem pričakovala, da bo toliko otrok odgovorilo, da je

oglašanje njihov način pogovora, govora. Pričakovala sem, da bo najpogostejši odgovor, da se

oglašata zato, da nas zbudita, ker so to velikokrat pojavlja v risankah, pravljicah. Ti otroci, ki

so odgovorili, da se oglašata zato, da nas zbudita, so to videli v risankah.


44


46

17

119 8

5 4

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Šte

vilo

otr

ok

Koruza

Semeni

Ne vem

Pšenica

Drobtinice

Jajce

Črvi

Graf 14: Odgovori otrok na vprašanje S čim se kokoš in petelin hranita?

Od 100 vprašanih otrok jih je največ (46) odgovorilo, da se hranita s koruzo, 17 otrok, da se

hranita s semeni, 11 vprašanih otrok ne ve, s čim se hranita, 9 jih predvideva, da se hranita s

pšenico, 8 otrok pa je odgovorilo, da se prehranjujeta z drobtinami. Pet otrok misli, da se

hranita z jajci, ki jih izvali kokoš, 4 otroci pa so odgovorili, da se hranita s črvi.

Odgovori me niso presenetili, saj sem pričakovala, da bo največ otrok odgovorilo, da se

prehranjujeta s koruzo. Otroci vedo, da se kokoš in petelin prehranjujeta s pšenico in s koruzo,

vendar pa ne znajo poimenovati, da so to semena.


45

15. a) Kaj imata kokoš in petelin na nogi?

Graf 15. a: Odgovori otrok na vprašanje Kaj imata kokoš in petelin na nogi?

Od 100 vprašanih otrok jih je več kot polovica (61) odgovorila, da imata na nogi kremplje, 20

otrok je na vprašanje odgovorilo, da imata na nogi prste, 8 jih ni vedelo, kaj imata na nogi, 7

otrok je odgovorilo, da imata noge, 3 otroci so odgovorili, da imata nohte.

Odgovori so me malo presenetili, saj nisem pričakovala, da bodo otroci ugotovili, da imata

kokoš in petelin prste, saj tega sprva tudi sama nisem vedela. Ni me pa presenetilo, da bo

večina otrok odgovorila, da imata kremplje, saj so zelo vidni.


46

15. b) Zakaj imata kokoš in petelin taki nogi?

35

21

16

12

86

2

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Šte

vilo

otr

ok

Da lahko hodita

Da praskata

Ne vem

Da iščeta hrano

Da ne padeta

Da se tepeta

Drugo

Graf 15. b: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj imata kokoš in petelin taki nogi?

Od 100 vprašanih otrok je na vprašanje, zakaj imata taki nogi, 35 otrok odgovorilo, da lahko

hodita, 21 otrok misli, da zato, da lahko praskata po zemlji ali kje drugje, 16 otrok ni vedelo

odgovora na to vprašanje, 12 jih je menilo, da zato, da lahko poiščeta hrano, 8 otrok je

odgovorilo, da zato, ker bi drugače lahko padla, 6 otrok je na vprašanje odgovorilo, da se

lahko branita oziroma pretepeta sovražnika, odgovora dveh otrok pa sem uvrstila v kategorijo

Drugo, saj odgovora ne sodita v nobeno kategorijo.

Odgovora, ki sem ju uvrstila v kategorijo Drugo:

- da lahko stoji,

- da plezata.

Odgovori otrok me niso presenetili, saj sem jih pričakovala. Zanimivo je to, da otroci izhajajo

iz sebe – Zato ker imam to jaz na nogi, imata tudi petelin in kokoš. Eden izmed otrok je rekel,

da je noga pri petelinu in kokoši kot roka pri človeku.


47

16. a) Kaj je na sliki?

93

4 2 10

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Šte

vil

o o

tro

k

Piščanček

Ne vem

Račka

Ptiček

Graf 16. a: Odgovori otrok na vprašanje Kaj je na sliki?

Od 100 vprašanih otrok so skoraj vsi na sliki prepoznali piščančka, 4 otroci niso vedeli, kaj je

na sliki, 2 sta mislila, da je račka, 1 otrok je na sliki prepoznal ptička.

Odgovori so me malo presenetili, saj sem pričakovala, da bodo vsi otroci prepoznali na sliki

piščančka.


48

16. b) Kako nastane piščanček?

91

63

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Šte

vilo

otr

ok

Izvali se iz jajčka

Ne vem

Iz rumenjaka

Graf 16. b: Odgovori otrok na vprašanje Kako nastane piščanček?

Od 100 vprašanih otrok je 91 otrok prepričanih, da se piščanček izvali iz jajčka, 6 vprašanih

otrok ne ve, kako nastane piščanček, in 3 otroci mislijo, da piščanček nastane iz rumenjaka.

Odgovori me niso presenetili, saj sem pričakovala, da vedo, da se piščanček izvali iz jajca.


49

17. Kdo ti je to povedal, od kje vse to veš?

Graf 17: Odgovori otrok na vprašanje Kdo ti je to povedal, od kod vse to veš?

Od 100 vprašanih otrok je na vprašanje, kdo jim je povedal to, kar oni vedo, kar 37 malčkov

odgovorilo, da družina, 24 jih je prepričanih, da oni vse vedo sami, 6 otrok ne ve, kdo jim je

povedal, od kje vse to vedo, in prav toliko otrok ve stvari, ker so jih videli na televiziji v

knjigah ali živalskem vrtu, 5 otrok je to slišalo od ljudi, ki imajo doma kokoši.

Odgovori me niso presenetili, saj sem pričakovala, da bodo otroci rekli, da so jim te stvari

povedali doma oziroma da oni to vse sami vedo. Najpogostejši odgovor pri družini je bila

beseda mami. Predvidevam, da mame še vedno preživijo največ časa z otrokom in tako mu

povedo največ stvari.


50

7 PRAKTIČNI DEL

7.1 DEJAVNOSTI

Glede na odgovore otrok pri anketnem vprašalniku sem sestavila dejavnosti in jih ponudila

otrokom, saj sem skušala na čim bolj zabaven in nevsiljiv način dopolniti njihovo znanje o

kokoši in petelinu.

7.2 PRIPRAVE IN ANALIZE DEJAVNOSTI

7.2.1 TEMA: Spoznavanje razlik, ki so vezane na spol med kokošjo in petelinom

PODROČJE: Narava v povezavi z umetnostjo

S pomočjo vprašalnika sem ugotovila, da otroci poznajo tiste razlike med kokošjo in

petelinom, ki jih lahko vidijo (različna barva perja, večji, manjša, različna repa …). Ne vedo

pa, zakaj je temu tako, s čim je povezano. Ugotovila sam tudi, da nekaj otrok ni prepričanih,

ali je petelin res petelin in kokoš res kokoš, saj niso še nikoli videli kokoši ali petelina. Zato

sem začela z dejavnostjo, pri kateri otroci sami narišejo petelina in kokoš po takih predstavah,

ki jih imajo sami.

Globalni cilji so za vse dejavnosti enaki.

GLOBALNI CILJI:

- doživljanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem

spreminjanju in estetskih razsežnosti,

- razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave,

- otrok spoznava in odkriva živa bitja,

- spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.

CILJI:

- otrok odkriva, spoznava in primerja kokoš in petelina,

- otrok spoznava telo kokoši/petelina in razlike med njima,

- otrok spoznava različne načine shranjevanja informacij,

- otrok ob poslušanju pravljice razvija domišljijo in spoznava literarni svet.

V uvodu smo se pogovarjali o kokoši in petelinu. Naredili smo krog okoli plakatov, na katerih

sta bila na sredini kokoš in petelin (slika 12). Otroke sem spraševala, ali so že videli kokoš in

petelina, kje so ju videli in kakšna sta bila. Ena izmed deklic mi je povedala, da kokoši ni še


51

videla oziroma jo je v risanki. Vprašala sem jo, kakšna je bila kokoš v risanki, in odgovorila

mi je, da je bila bele barve in zelo debela. Eden izmed dečkov jo je popravil, da kokoš ni bele

barve, ampak rdečo-rjave. Prišlo je do manjšega konflikta o barvi kokoši. Dobila sem

priložnost, da otroke spodbudim k iskanju slik različnih kokoši. Otroke sem prosila, naj

skupaj doma s starši poiščejo kakšno sliko o kokoši in jo naslednji dan prinesejo v vrtec, tako

si bomo vsi skupaj lahko ogledali te slike. Nato smo nadaljevali z opazovanjem kokoši in

petelina ter z iskanjem razlik med njima. Veliko otrok se je strinjalo, da imata kljun in

kremplje na nogah. Vse stvari, ki so jih otroci našteli, smo tudi zapisali na plakat (slika 13).

Nekateri otroci še nikoli niso videli kokoši ali petelina.

Slika12: Otroci se pogovarjajo o kokoši in petelinu. (Foto: Manca Sladič)

Slika 13: Beleženje podatkov, informacij. (Foto: Manca Sladič)


52

Ker je bilo zelo lepo vreme, sem se odločila, da bodo otroci risali na prostem. Na mizo sem

pripravila bele liste in barvice ter povabila nekaj otrok k dejavnosti. Ker smo bili zunaj, so se

drugi otroci prosto igrali. Otroci so se menjavali, tako je bilo pri mizo vedno majhno število

otrok in sem lahko veliko časa namenila enemu otroku (slika 14).

Slika 14: Otroci rišejo kokoš in petelina. (Foto: Manca Sladič)

Otroke sem spodbudila, naj na list narišejo kokoš, ki so jo videli oziroma takšno, kakor si jo

oni sami predstavljajo. Neka deklica je prišla do mene in rekla, da ona ne zna narisati

kokoške, saj je ni še nikoli videla. Vprašala sem jo, če jo je mogoče videla na sliki, v risanki

ali kje drugje. Povedala mi je, da jo je videla v risanki. Spodbudila sem jo, naj nariše tako

kokoš, kot jo je ona videla. Sedla je za mizo in začela risati. Povedala mi je, da je bila v

risanki zelo jezna in da bo tudi ona narisala jezno kokoško. Med risanjem sem večkrat šla do

vsakega otroka in pohvalila njegovo delo (slika 15). Eden izmed dečkov je narisal v trebuhu

kokoši jajce. Povedal mi je, da je to majhen petelinček. To je slišala ena izmed deklic in ga

popravila, da je to jajce, v jajcu pa je piščanček. Nato je ta deček narisal petelina in vprašala

sem ga, zakaj v njegovem trebuhu ni jajca. Povedal mi je, da petelinček nima jajc, da jih ima

samo kokoška, da ona je mami, petelinček je pa oči. Tudi nekaj drugih otrok je narisalo jajca,

ampak samo pri kokoši. Nato smo si skupaj ogledali slike in otroke sem spodbudila k

razmišljanju in opazovanju, v čem se razlikujeta kokoš in petelin na določeni sliki. Otroci so

ugotovili, da ima kokoš v trebuhu jajce, petelin pa ne. Vprašala sem jih, zakaj tega nima tudi

petelin, in ena izmed deklic mi je odgovorila, da zato, ker je petelin isto kot njen oči in on ne

more imeti v trebuhu jajce. To ima samo kokoš, ki je tako kot mami. Skupaj smo si ogledali


53

knjige in ugotovili smo, da je kokoš ženskega spola in vali jajca, petelin pa je moškega spola

in ne vali jajc. Na koncu sem na večji list papirja nalepila sliko petelina in na drugega sliko

kokoši. Otroke sem spodbudila, da si dobro ogledajo sliki in mi povedo dele telesa, ki jih

poznajo. Ugotovili smo, da imajo noge, prste, kremplje, kljun in rožo, glavo, trup. Med

počitkom sem jim prebrala pravljico Rdeča kokoš (priloga 4).

Slika 15: Deklici rišeta kokoš. (Foto: Manca Sladič)

7.2.2. TEMA: Kokošje jajce

PODROČJE: Narava v povezavi z umetnostjo

CILJI:

- otrok spoznava obliko, gibanje in notranjost kuhanega kokošjega jajca;

- otrok primerja surovo kokošje jajce s kuhanim;

- otrok izdela kokošje jajce iz gline;

- otrok na delovnem listu poišče kokošje jajce in ga poveže s kokošjo;

- otrok spoznava knjigo kot vir informacij.

Otroke sem povabila, da naredijo krog in sedejo na tla. Na sredino kroga sem postavila

posodo s kuhanima jajcema in tako pridobila pozornost otrok. Vsi otroci so naenkrat planili na

sredino kroga in z zanimanjem opazovali, kaj je v posodi. Takoj so ugotovili, da sta v posodi

dve kokošji jajci, slišala pa sem tudi, da so se med seboj spraševali, kaj je v posodi, zakaj

bomo to rabili, ali bomo ta jajca pojedli. Sledili so različni odgovori, najbolj me je presenetil

odgovor nekega dečka, ki je rekel, da bomo mogoče notri videli piščančka. Nekaj časa sem

pustila, da so se otroci med seboj pogovarjali, nato pa sem jih povabila, da sedejo nazaj v


54

krog, in jih še enkrat vprašala, kaj je v posodi. Odgovorili so mi, da kokošja jajca. Takoj

zatem me je isti deček, ki je že prej rekel, da je v jajcu mogoče piščanček, vprašal, ali bomo v

jajcu našli piščančka. Skomignila sem z rameni in mu povedala, da bomo kasneje jajce razbili

in pogledali. Nato sem otrokom ponudila kuhano jajce, da so ga lahko prijeli, povohali,

pogledali od blizu in nato smo isto storili še s surovim jajcem (slika16).

Slika 16: Ogled kuhanega jajca in pogovor o njem. (Foto: Bojana Subić)

Pri tem sem otroke opozorila, da so jajca zelo krhka, zato pričakujem, da bodo z njimi zelo

nežni in bodo pazili, da ne padejo na tla. Ena izmed deklic je ugotovila, da se v surovem jajcu

nekaj premika, v kuhanem pa ne in vsi otroci so zopet pomislili na piščančka. Na tla sem

postavila teniško žogo in otroke vprašala, kakšne oblike je. Odgovorili so, da okrogle, zraven

nje pa sem postavila jajce in ogledali smo si tudi njegovo obliko (slika 17). Nato sem

zakotalila jajce k dečku, ki je bil nasproti mene, in ga povabila, da nežno zakotali jajce

nekomu drugemu.


55

Slika 17: Otroci primerjajo teniško žogico s kuhanim jajcem. (Foto: Bojana Subić)

Tako smo si nekaj časa podajali jajce. Pri tem sem otroke opozorila, naj so pozorni na gibanje

jajca. Ko sem jajce dobila nazaj, sem isto vajo ponovila z žogo in tudi pri tem sem otroke

opozorila na gibanje. Nato pa smo zakotalili žogo in jajce skupaj (slika 18).

Slika 18: Otroci so opazovali gibanja jajca. (Foto: Bojana Subić)

Ena izmed deklic je ugotovila, da se jajce giblje drugače kot žoga, saj je drugačne oblike.

Ugotovila je, da je jajce na eni strani bolj špičasto kot žoga. Nekaj časa smo si še podajali

žogico in jajce, nato pa sem otroke povabila v garderobo, kjer so se preobuli in odšli smo na

travnati del igrišča. Dva otroka sta v roki držala jajci. Eden je imel v roki kuhano jajce, drugi


56

pa surovo. Prosila sem ju, naj jajci zakotalita po hribu navzdol. Eden izmed otrok je zavpil, da

tega ne smeta storiti, saj se bosta jajčka razbila. Otroka ga nista poslušala in sta jajček

zakotalila. Otroke sem spodbudila, naj dobro opazujejo, kaj se dogaja z njima, kako se

kotalita in kaj se bo zgodilo z njima na koncu, ali se bosta res razbila. Otroci so pozorno

spremljali kotaljenje jajčk. Ko sta se jajci ustavili, so otroci navdušeno začeli vpiti: »Cela sta,

cela sta!« Otroke sem vprašala, zakaj mislijo, da se nista jajčka razbila. Ker sprva niso vedeli

odgovora, sem otroke povabila, da še enkrat spustijo jajčka po dolini. Ena izmed deklic nam

je povedala, da se jajčka ne razbijejo, ker se tako zibajo med kotaljenjem, razbije se samo

takrat, če pade naravnost na tla. To smo tudi preizkusili. Deklica je spustila jajček na tla,

vendar je padel pod takim kotom, da se ni razbil, ampak se je odkotalil stran. Eden izmed

dečkov je dvignil jajček in ugotovil, da je jajček malo počil. Otroke sem vprašala, če vedo,

kdaj še lupina pri jajcu poči. Eden izmed dečkov je povedal, da takrat, ko se iz njega vali

piščanček. Vprašala sem jih, kaj oni mislijo, kako pride piščanček ven iz lupine, kako razbije

lupino. Ena izmed deklic je povedala, da je v risanki videla, da piščanček razbije lupino s

kljunom. Odšli smo noter in si ogledali knjigo z naslovom Ptiči (D. Burnie, 1990). Otrokom

sem v knjigi pokazala piščančkov kljun in opazili so, da ima nekaj na kljunu. Povedala sem

jim, da je to na kljunu zob, ki kmalu po izvalitvi zgine. Jajce s počeno lupino smo olupili in

pogledali, kaj je v njem (slika 18). Otroci so ugotovili, da v njem ni piščančka, sta pa notri

beljak in rumenjak. Ena deklica je povedala, da tako jajce, brez piščančka, je pri babici, če pa

je notri piščanček, pa ne, ker takrat on vse poje. Na lupini je ostal zračni mehurček, kar so

otroci zelo hitro opazili in me vprašali, kaj je to. Odgovorila sem jim, da temu prostoru

rečemo zračni mehurček, kjer je zrak za piščančka, ki je v jajcu.


57

Slika 18: Ogledali smo si notranjost jajca. (Foto: Bojana Subić)

Eden izmed otrok je predrl zračni mehurček in nekaj otrok ga ni videlo, zato smo razbili

surovo jajce in upali, da ne bomo pretrgali zračnega mehurčka. A na žalost se je pretrgal, tako

smo nazorno videli le ovoj. Ker sem pričakovala, da se to lahko zgodi, sem s seboj prinesla

knjigo z naslovom Ptiči (D. Burnie, 1990) in otrokom pokazala zračni mehurček tudi v knjigi

(slika 19).

Slika 19: Otroci spoznajo knjigo kot vir novih informacij, primerjajo surovo in kuhano jajce.

(Foto: Manca Sladič)


58

Nato pa smo primerjali surovo jajce in kuhano jajce brez lupine. Ugotovili smo, da se jajci, ko

imata lupino na sebi, ne razlikujeta. Ko ju damo iz lupine, se surovo jajce razlije, kuhano pa

ne. Poimenovali smo tudi beljak in rumenjak. Kar nekaj otrok je povedalo, da oni ne marajo

rumenjaka oziroma rumene kroglice. Otroke sem tudi spodbudila, naj se dotaknejo beljaka in

rumenjaka pri obeh jajcih in naj opišejo svoje občutke (slika 20).

Slika 20: Otroci se dotikajo rumenjaka in beljaka. (Foto: Manca Sladič)

Ena izmed deklic je povedala, da je beljak sluzast in moker. Nato pa so predrli rumenjak in

eden izmed dečkov je rekel, da je jajček začel puščati. Otrokom sem dovolila, da še nekaj časa

prijemajo obe jajci. Nad tem so bili zelo navdušeni. Mislim, da jih je veliko imelo prvič

možnost prijeti surovo jajce. Na koncu so tudi ugotovili, da se surovo jajce zelo lepi ter zelo

diši oziroma smrdi. Skupaj smo pospravili in otroke sem povabila k mizi, kjer sem imela

pripravljeno knjigo Ptiči (D. Burnie, 1990). Tam smo si skupaj ogledali zunanjost jajc

različnih ptičev. S pomočjo knjige smo spoznali, da so jajca različnih barv zaradi različne

prehrane ptičev in tudi, da barva varuje jajca pred plenilci. Otroke sem spodbudila, da tudi

sami doma v knjigi poiščejo različna ptičja jajca in skupaj s starši ugotovijo, čigavo jajce je.

Ker je bilo zelo lepo vreme, smo odšli na igrišče in z dejavnostjo smo nadaljevala naslednji

dan. Med aktivnim počitkom sem za otroke, ki niso zaspali, pripravila delo v dveh skupinah.

V eni skupini so iz gline izdelovali kokošje jajce (sliki 21, 22), v drugi pa so reševali delovni

list. Otroci v prvi skupini so zelo natančno oblikovali podobo jajca, bili so tudi zelo

motivirani. Vsak otrok je po končanem delu prišel do mene, mi pokazal jajce in ga hotel

primerjati s pravim kokošjim jajcem, kar smo tudi storili. Suha jajca so nato po želji


59

pobarvali. Tudi pri reševanju delovnih listov niso imeli nobenih težav. Naslednji dan je eden

izmed otrok prinesel gosje jajce, ki smo ga nato primerjali (slika 23).

Slika 21: Izdelovali smo jajca iz gline. Slika 22: Primerjali smo jajce iz gline in pravo

jajce.

(Foto: Manca Sladič)

Slika 23: Primerjali smo kokošje in gosje jajce. (Foto: Manca Sladič)


60

DELOVNI LIST 1:

OBKROŽI TISTO JAJCE, ZA KATERO MISLIŠ, DA JE KOKOŠJE.


61

7.2.3 TEMA: Ogled kokoši in petelina

PODROČJE: Narava v povezavi z družbo, umetnostjo

CILJI:

- otrok spozna novo pesem in pripeva;

- otrok upošteva pravila, ki zagotavljajo varnost na sprehodu;

- otrok se seznanja z različnimi načini komuniciranja in prenosa informacij (vir

informacij je lahko tudi človek);

- otrok kaže spoštljiv odnos do starejših oseb (vljudnostni izrazi);

- otrok podrobno spoznava kokoš/petelina.

V uvodu sem otrokom pokazala sliko s petelinom in jim predstavila pesmico Petelinček je na

goro šel (priloga 2). Najprej sem jim prebrala besedilo. Potem me je neka deklica vprašala,

kaj pomenijo besede ljub'ca, dohtar in talar. Na te besede sem opozorila tudi druge otroke in

jih vprašala, če mogoče kdo izmed njih ve, kaj pomenijo. Eden izmed dečkov je povedal, da

je dohtar zdravnik. Vse besede so razložili otroci. Nato smo skupaj poslušali CD s pesmijo

Petelinček je na goro šel. Nekaj otrok je to pesem že poznalo, zato so peli, drugi pa so samo

pripevali. Nato sem jih povabila v garderobo, kjer smo se preobuli (slika 24). Otroci so želeli

vedeti, kam gremo, vendar jim tega nisem povedala, izdala sem jim samo, da je to veliko

presenečenje. Tako sem jih še bolj motivirala.

Slika 24: Otroci so pripravljeni za sprehod do bližnje kmetije. (Foto: Manca Sladič)


62

Do našega cilja smo se odpravili peš, med potjo smo prepevali pesmico o petelinčku, se

pogovarjali o kokoškah, petelinčkih in piščančkih in kmalu prispeli v bližino hiše, kjer nas je

na ves glas pozdravil petelin (slika 25). Otroci so začeli vpiti, se smejati. Navdušenje je bilo

zelo veliko. Vprašala sem jih, zakaj tako vpijejo in se smejijo. Eden izmed dečkov mi je rekel,

če ne slišim, da nekdo kikirika. Začudeno sem ga pogledala in ga vprašala, kako se reče temu,

ki kikirika, in otroci so v en glas zavpili, da petelin.

Slika 25: Petelin, ki nas je glasno pozdravil na kmetiji. (Foto: Manca Sladič)

Nato sem otroke opozorila, da morajo biti bolj tiho, da ga ne preplašimo. Zopet smo

prisluhnili kikirikanju in otroke sem povabila, da mu sledimo in tako odkrijemo petelina. To

smo tudi storili in kmalu zagledali lepega petelina in nato zaslišali tudi kokodakanje. Otroci so

takoj povedali, da je to kokoška. En deček je opazil, da ena izmed kokoši sedi na travi (slika

26), in nas takoj opozoril, da vali jajčka.


63

Slika 26: Kokoš, ki po mnenju dečka vali jajce. (Foto: Manca Sladič)

Otroci so hoteli do nje in jo od blizu videti, vendar sem jih ustavila, da je ne bi preveč

prestrašili. Ugotovili smo, da so to zelo plašne živali, saj je eden izmed dečkov želel pobožati

kokoš, ta pa je začela na glas kokodakati, razprla je svoja krila in se čisto malo dvignila v

zrak, nato pa stekla na drugo stran dvorišča.

Gospoda smo vprašali, zakaj kokoš in petelin ne letita oziroma zakaj letita tako malo. Povedal

nam je, da je to zaradi tega, ker nimata tako dobro razvitega letalnega perja. Nato smo si malo

bližje ogledali nogo petelina. Otroci so takoj našli podobnost z luskami pri ribah. Ugotovili

smo, da ima na nogi štiri prste in na prstih kremplje. Eden izmed dečkov je ugotovil, da je to

podobno kot pri ljudeh. Ena izmed deklic je opozorila, da ima ta petelin zelo veliko rožo na

glavi. Gospod nam je povedal, da to ni roža, ampak se temu reče greben in če je ta greben

lepo rdeč, je petelin ali kokoš zdrava, če pa je bled, to pomeni, da je žival bolna. Gospoda sem

vprašala, kako se reče tistemu delu, ki petelinu visi pod kljunom. Nasmejal se je, se prijel za

podbradek in otroke vprašal, kako mamice rečejo temu. Eden izmed dečkov je povedal, da

njegova mami temu pravi podbradek in da ga ima ona zelo veliko. Gospod nam je povedal, da

se tudi pri petelinu in kokoši to imenuje podbradek, vendar ima kokoš manjšega. Otroci so

znali poimenovati tudi peruti, kljun, oči in tudi uho, čeprav je ena izmed deklic ugotovila, da

se ušes ne vidi prav dobro, ampak je tam nekje pri očesu. Odšli smo do kokošnjaka oziroma

kurnika. To je prostor, kjer živijo kokoši in petelin. Tam smo poleg odpadlega perja opazili

tudi nenavadnega petelina, saj je imel zelo dolgo repno perje. Gospod nas je opozoril, da je to

šentjernejski petelin, ki je značilen za dolenjsko, še najbolj za Šentjernej (sliki 27, 28).


64

Slika 27: Šentjernejski petelin in kokoške (Foto: Manca Sladič)

Slika 28: Šentjernejski petelin (Foto: Manca Sladič)

Z otroki smo si ga lahko pobližje ogledali in nabrali odpadlo perje. Ugotovili so, da je majhno

perje zelo nežno, mehko in lahko, tisto največje pa malo bolj trdo. Ena izmed deklic je rekla,

da jo je to veliko perje kar malo zbodlo. Otroke sem povabila, naj uredijo perje, ki je bilo na

tleh, po velikosti. Gospod nam je povedal, da se najmanjše perje imenuje puh in zaradi tega

perja kokoši in petelina ne zebe. Ena izmed deklic je povedala, da je imela ona pozimi bundo,

v kateri je bil notri ta puh in da tudi nje ni zeblo. Tista srednje velika peresa se imenujejo

krovno perje, kar pokriva telo kokoši ali petelina, jim daje obliko. Tista največja pa so lahko

repna peresa ali pa perutna peresa. Gospoda smo prosili, če lahko vzamemo s seboj v vrtec


65

nekaj perja, saj bi se radi preizkusili v risanju z njimi, in gospod nam je dovolil. Nato smo si

ogledali tudi gnezda kokoši (slika 29). Gospodar kmetije nam je povedal, da je ta gnezda

naredil on, in sicer tako, da je naredil najprej manjši zaboj, vanj pa dal slamo.

Slika29: Gnezdo – prostor, kjer kokoš vali jajca. (Foto: Manca Sladič)

V naravi pa si kokoši same delajo gnezdo na tleh v grmovju, saj se tako skrijejo pred plenilci.

Ker nas je že malo lovil čas, smo se gospodu zahvalili za prijeten ogled ter izčrpne

informacije in odšli nazaj v vrtec. Na poti v vrtec smo zopet prepevali pesmico o petelinčku.

Med počitkom sem jim prebrala pravljici Tisočkrat lepa (priloga 5) in Tista od petelina

(priloga 6).

7.2.4 TEMA: Perje

PODROČJE: Narava v povezavi z umetnostjo, matematiko

CILJI:

- otrok zbrano spremlja lutkovno predstavo;

- negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencialov v fazah doživljanja,

zamišljanja, izražanja, komuniciranja in uveljavljanja na področju umetniških

dejavnosti;

- otrok uporablja imena za števila, spoznava legendo in jo upošteva;

- otrok natančno barva;

- otrok utrjuje poimenovanje peres.

V uvodu sem otrokom zaigrala igrico o kokoški, ki je prijateljem pomagala s svojim perjem.

Pri tem sem uporabljala imena peres in tako smo ponovili, kakšno perje ima kokoš in pa tudi


66

namen določenega perja. Nato smo skupaj zapeli pesmico Petelinček je na goro šel in se s

pomočjo listkov razdelili v skupine. Na listkih so bili petelin, kokoš in piščanček, te tri slike

sem nalepila tudi na tri mize in tako so otroci izžrebali listek in nato isto sliko poiskali na mizi

in sedli tja. Otroci niso imeli težav pri iskanju slik.

Pri prvi skupini so si gledali knjige o kokoši, petelinu in piščančku.

Knjige z otroško vsebino:

- Petelinček, petelanček ( Dr. Marko Terseglav),

- Kokoška, ki je želela videti morje in Kokošnjak pod zvezdami (C. Jolibois),

- Petelinček je po svetu šel (E. Carle),

- Petelin in dva petelinčka (I. Bizjak).

To so bile različno izmišljene zgodbe. Druge pa so imele znanstveno vsebino o ptičih.

Knjige z znanstveno vsebino:

- Ptiči (D. Burnie),

- Naši ptiči (Gregori in I. Krečič).

Otroci so knjige prelistavali in se pogovarjali, sestavljali so svoje zgodbe (slika 30).

Slika 30: Otroci si ogledujejo knjige. (Foto: Manca Sladič)

Lepo so sodelovali med seboj, saj je eno knjigo skupaj gledalo več otrok. Tudi ko sem prišla k

tej skupini in sem začela z njimi gledati knjigo, se niso prerivali. Postavili so mi kakšno

vprašanje in skupaj smo našli odgovor v knjigi. Tako so spoznali, da stvari, ki jih ne vemo,

lahko najdemo v knjigah ali kje drugje. V drugi skupini so otroci barvali petelina (slika 31).

Ob strani so imeli legendo, ki so jo morali upoštevati, tako smo ponovili barve in števila.


67

Slika 31: Otroci s pomočjo legende barvajo petelina. (Foto: Manca Sladič)

Tudi k tej skupini sem šla večkrat pogledat in opazila sem, da otroci dobro poznajo števila in

barve, tudi pri barvanju so bili zelo natančni. Vsak otrok, ki je končal z barvanjem, je prišel k

meni in skupaj sva preverila, ali je slika pobarvana pravilno. V tretji skupini pa so otroci risali

s perjem, ki so ga pomakali v tuš. Za mizo smo uredili perje po velikosti in nato ponovili

imena peres (slika 32).

Slika 32: Skupaj smo peresa razvrstili po velikosti. (Foto: Manca Sladič)


68

Ugotovili smo, da z najmanjšim peresom, puhom, ne moramo risati, saj je premehko. Ena

izmed deklic je ugotovila, da je to perje tako lahko, da ga sploh ne čuti na roki. Otroci so risali

s krovnim perjem in perutnim perjem (slika 33). Eden izmed dečkov je opazil, da perutno

perje pušča debelejše sledi kot krovno.

Slika 33: Otroci slikajo z različnimi vrstami perja. (Foto: Manca Sladič)

Otroci so raje risali s perutnim perjem. Slike smo pustili, da so se posušile, nato pa smo jih

obesili na steno, ki predstavlja kotiček kokošje družine.

Otroci v skupinah so se zamenjali, tako je vsak prišel v vsako skupino.

Med počitkom sem prebrala zgodbo Kokoška, ki je želela videti morje (C. Jolibos). To knjigo

je izbrala večina otrok. Dogovorili pa smo se, da bomo med vsakim počitkom prebrali eno

knjigo.

7.2.3 TEMA: Perje in toplota

PODROČJE: Narava v povezavi z umetnostjo in jezikom

CILJI:

- otrok odkriva in spoznavala lastnosti perja (zadrževanje toplote in vode);

- otrok spoznava različne reke in pregovore ter jih interpretira;

- otrok se seznanja z različnimi načini prenosa informacij (vir informacij je lahko tudi

človek);

- otrok likovno izraža svoje predstave kokoši/petelina.

V skupino sem prišla oblečena v bundi. Sprva so me otroci začudeno opazovali, nato pa se me

začeli spraševati, zakaj imam to na sebi. Razložila sem jim, da zato, ker me je zeblo. Vprašala

sem jih, kaj mislijo, kaj je v bundi, da me ne zebe več. Ena izmed deklic je odgovorila, da je v


69

njeni bundi perje in da je zato tudi v moji. Slekla sem bundo in otroke vprašala, kako bi

ugotovili, ali je tudi v moji bundi perje. Otroci so odgovorili: »Ja, zrezat jo mormo.« Vzela

sem škarje in jih ponudila deklici, ki je sedela poleg mene. Deklica ni vedela, ali res lahko

zreže mojo bundo. Še enkrat sem jo spodbudila in deklica je odrezala košček bunde. Notri

smo našli perje. Otroke sem vprašala, ali se še spomnijo, kdo ima telo prekrito s perjem, in

takoj so mi odgovorili, da ptiči. Nato sem jih vprašala, ali se še spomnijo, katerega ptiča smo

si ogledali na kmetiji. Otroci so se spomnili, da kokoš in petelina. Vprašala sem jih, zakaj

mislijo, da je kokoš prekrita s perjem. Odgovorili so mi, da zato, da je ne zebe, da se ne

zmoči. Otroke sem vprašala, kako to vedo, če so jim kokoške povedale. Začeli so se smejati.

Eden izmed dečkov je odgovoril, da to on pač ve, da tako je. Otrokom sem rekla, da jaz ne

verjamem, da imajo kokoši perje zato. Spodbudila sem jih k razmišljanju, kako bi oni

dokazali, da imajo kokoši perje zato, da jih greje in varuje pred vodo. Ideje smo zapisali na

list papirja. Ideje so se ponavljale ali pa so bile podobne, zato smo jih združili.

Ideje otrok kot dokaz, da perje zadržuje toploto:

- pokrijemo se s perjem in nam bo toplo;

- perje damo na kup in čez nekaj časa pogledamo, ali je kaj bolj toplo pod kupom;

- eden izmed otrok gre ven brez bunde, eden pa z bundo in nam povesta, kateremu je

bolj toplo.

Odločili smo se, da preizkusimo vse ideje. Iz bunde smo pobrali vse perje in ugotovili, da

se z njim lahko pokrije samo en otrok. Otroci so rekli, da to ni v redu, ker se nismo vsi

pokrili. Nato smo iz perja naredili velik kup in nekaj časa počakali. Otroci so preverili, ali

je pod kupom bolj toplo. Niso ugotovili nobene razlike. Nato pa sta dva fantka odšla na

teraso. Eden v bundi, drugi pa brez nje. Otrok, ki je imel bundo, je rekel, da mu je zelo

toplo, vendar tudi drugega ni zeblo. Otroke sem vprašala, ali so zadovoljni z dokazi, da

perje res zadržuje toploto. Odgovorili so, da niso, ker v nobenem primeru ni bilo perje bolj

toplo. Odšla sem v kuhinjo in prinesla dve skodelici z vročim čajem. Postavila sem ju pred

otroke in jih vprašala, kaj lahko naredimo, da bomo dokazali, da perje zadržuje toploto

vročega čaja. Eden izmed dečkov je takoj odgovoril, da eno skodelico skrijemo pod kup

perja in nekaj časa počakamo, nato pa pogledamo, ali bo čaj še vedno vroč. Vprašala sem

jih, kako bomo vedeli, ali se je temperatura čaja kaj spremenila. Isti deček je odgovoril, da

jo lahko izmerimo z napravo, ki meri temperaturo. Prinesla sem termometer. Deček je

postavil termometer v prvo skodelico čaja in v drugo. Vprašala sem ga, ali zna odmeriti in

ali si bom zapomnil meritev. Rekel je, naj jaz odmerim in da moram to zapisati. Odmerila

sem temperaturo in jo zapisala. Otroke sem vprašala, kaj bomo naredili naslednje. Rekli


70

so, da bomo sedaj prekrili eno skodelico s perjem. In res so to naredili. Ena izmed deklic

je predlagala, naj postavimo zraven peščeno uro in ko steče, pogledamo, kateri čaj je bolj

vroč. To smo tudi storili. Ko je peščena ura stekla, smo vnovič izmerili temperaturo čaja.

Ugotovili smo, da je bila temperatura čaja pod perjem za nekaj stopinj toplejša kot

temperatura čaja, ki ni bil pod perjem. Vprašala sem jih, ali smo dokazali, da perje

zadržuje toploto, in odgovorili so mi pritrdilno. Na koncu sem jim dovolila, da so se igrali

s perjem in ga prek igre tudi raziskovali.

Ker je bil čas malice, smo z dejavnostmi nadaljevali med počitkom in naslednji dan.

Med počitkom sem otrokom, ki niso počivali, razdelila liste in barvice ter jih prosila, naj

narišejo kokoš ali petelina, kot si jo/ga oni predstavljajo sedaj, ko so ju imeli možnost

spoznati.

Naslednji dan sem v igralnico prinesla vedro vode, otroke pa sem prosila, naj prinesejo

perje, ki je bilo v kotu igralnice. Osvežili smo dejavnost prejšnjega dne in spoznanje, do

katerega smo prišli. Nato pa sem jim predstavila nov problem. Kako bi dokazali, da imajo

kokoši perje zato, da se ne zmočijo. Ideje smo zapisali na list papirja. Ker so se ponavljale

ali pa so bile podobne, smo jih združili.

Ideje otrok kot dokaz, da perje varuje kokoš pred vodo:

- polijemo perje z vodo in pogledamo, če je mokro;

- damo perje na kup, zlijmo gor malo vode in pogledamo, če je znotraj suho;

- namočimo perje v vodo;

- naredimo streho in poškropimo z vodo.

Na podlago smo položili nekaj perja in ga polili z vodo. Ugotovili smo, da je perje mokro in

prav tako podlaga, zato smo preizkusili naslednjo idejo. Na podlagi smo naredili večji kup iz

perja in eden izmed otrok je nalil vodo. Ugotovili smo, da je perje na vrhu mokro, spodaj pa

ne. Otroke sem vprašala, ali mislijo, da ima kokoš na sebi takšno količino perja, kot jo imamo

mi na kupu. Otroci so odgovorili, da nimajo. Zato smo se odločili, da na tri barvice prilepimo

perje in tako naredimo manjšo streho. Dva sta držala našo streho iz perja, eden pa je nanjo

vrgel čisto malo vode. Vsi ostali so opazovali, kaj se dogaja. Opazili so, da se je nekaj kapljic

zadržalo na strehi. Vsi so tudi potipali pod streho in nekaj otrok je ugotovilo, da je suha,

nekateri pa so ugotovili, da je čez prišlo malo vode. Ena izmed deklic je rekla: » Mislim, da

imamo prav, voda ne gre skozi.« Deklico je eden izmed dečkov popravil, da voda gre skozi,

samo da ne tako veliko. Otroke sem prosila, da vsak enkrat pihne v streho, kar so tudi storili.

Opazili so, da so kapljice, ki so ostale na strehi, spolzele na tla. Tako smo ugotovili, da perje

ščiti kokoš pred vodo. Po končani dejavnosti sem otroke povabila na blazino in jim zastavila


71

uganki (priloga 2). Hitro so uganili, da sta to kokoš in petelin. Nato pa sem jih vprašala, ali so

že slišali za rek »Tudi slepa kura zrnje najde«. Otroci so odgovorili, da so. Vprašala sem jih,

če vedo, kaj to pomeni. Eden izmed dečkov je odgovoril, da to pomeni, da kura ve, kje ima

hrano, tudi če ne vidi. Ena izmed deklic je povedala, da to njej včasih mami reče, če kaj išče.

Potem sem jih vprašala, če so že slišali za besede »Slep kot kura.« Vsi so bili istega mnenja,

da to pomeni, da ne vidiš nič okrog sebe. Ena izmed deklic je rekla, da je to enkrat oči rekel

mamici, ko je iskala očala, te pa so bila na mizi. Med počitkom sem otrokom, ki niso želeli

počivati, dala delovni list ali pa so risali domačo kokoš.


72

2. DELOVNI LIST

OBKROŽI HRANO, S KATERO SE PREHRANJUJETA KOKOŠ in PETELIN.


73

Po končanih dejavnostih sem želela preveriti, koliko so se spremenile otroške predstave o

kokoši in petelinu, zato sem jim vnovič zastavila ista vprašanja kot pred izvajanjem

dejavnosti. Vprašanje sem zastavila individualno vsakemu otroku. Otroci so bili stari 4–5 let.


74

8 REZULTATI IN INTERPRETACIJA REZULTATOV PO IZVEDBI

DEJAVNOSTI

1. Kaj je na sliki?

Vseh 24 otrok (100 %) je na vprašanje, kaj mislijo, da je na sliki, odgovorilo, da kokoš in

petelina.

Otrokom sem na mizo postavila isti sliki s petelinom in kokošjo kot pred dejavnostjo in jih

vprašala, kaj mislijo, da je na sliki. Vsi so odgovorili, da je na prvi sliki kokoš, na drugi pa

petelin. Otroci so na vprašanje odgovorili hitro in brez kakršnih koli pomislekov.

2. a) Po čem si prepoznal petelina?

Graf 2. a: Odgovori otrok na vprašanje Po čem si prepoznal petelina?

Od 24 otrok jih je več kot polovica (62,5 %) na vprašanje, po čem so prepoznali petelina,

odgovorila, da po večji roži na glavi. 20,8 % otrok jih je na vprašanje odgovorilo, da so

prepoznali na sliki petelina, ker je večji, in 16, 6 % jih je odgovorilo, ker ima večji podbradek.

Otroci so petelina bolj natančno spoznali na bližnji kmetiji. Gospod je petelina otrokom zelo

dobro predstavil in otroci so si vse zelo dobro zapomnili. Mislim, da zaradi tega, ker so ga

lahko dlje časa opazovali, petelina so se lahko tudi dotaknili in ga slišali. Ker so uporabili vsa

čutila za zaznavanje okolice, so si vse nove podatke bolje zapomnili.


75

2. b) Po čem si prepoznal kokoš?

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Šte

vilo

otr

ok

Je manjša

Ima manjšo rožo

Graf 2. b: Odogovori otrok na vprašanje Po čem si prepoznal kokoš?

Od 24 otrok jih je na vprašanje Po čem so prepoznali kokoš več kot polovica (58,3 %)

odgovorila, da so kokoš prepoznali po tem, da je manjša od petelina. 41,6 % otrok pa je kokoš

prepoznalo po manjši roži na glavi.

Odgovori otrok me niso presenetili, saj so vsi videli kokoš v živo in spoznali razlike med

petelinom in kokošjo. Čeprav sta na sliki petelin in kokoš iste velikosti, to otrok ni zmedlo.

Pred izvedbo dejavnosti je največ otrok kokoš in petelina razlikovalo po barvi, saj sta bila na

sliki različne barve, po izvedbi dejavnosti pa so pojma kokoš in petelin povezali s tistim, kar

so izvedeli, ko so videli in slišali kokoš in petelina.


76


Graf 3: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj sta si različna?

Od 24 otrok jih je na vprašanje Zakaj sta si kokoš in petelina različna 62,5 % odgovorilo, da

sta si različna zato, ker je kokoš ženska in petelin moški, in 37,5 %, da sta si različna, ker ona

vali jajčka.

Že pred izvedbo dejavnosti je nekaj otrok našlo razliko v spolu, po izvedbi dejavnosti pa je to

vedelo veliko več otrok. Zanimivo je, da so jo tisti otroci, ki so odgovorili, ker ona vali jajčka,

tudi povezali s svojo mamico, ker tudi ona rodi dojenčka. Presenetilo me je, ker so nekateri

otroci našli konkreten primer, vezan na spol.


77

4. Kaj je kokoš?

Pri tem vprašanju sem otrokom ponudila štiri odgovore: kokoš je ptič, dvoživka, žuželka ali

ne vem.

Vseh 24 otrok (100 %) je na vprašanje, kaj mislijo, da je kokoš, izbralo odgovor, da je kokoš

ptič.

Pred izvedbo dejavnosti so otroci na ta vprašanja odgovarjali različno, vendar je že takrat 58

otrok vedelo, da je kokoš ptič. Po izvedbi dejavnosti pa so vsi vedeli, da je kokoš ptič, saj smo

prek dejavnosti spoznali glavne značilnosti ptičev, ki so jih otroci tudi našteli kot argumente,

zakaj mislijo, da je kokoš ptič.


78

5. Zakaj imamo kokoši?

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18Š

tevil

o o

trok

Da nam dajejo jajca

Da dajejo piščančke

Da imamo meso

Graf 5: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj imamo kokoši?

Od 24 otrok jih je na vprašanje, zakaj imamo kokoši, 70,8 % odgovorilo, da zato, da nam

dajejo jajca, 16,6 % otrok misli, da zato, da nam dajejo piščančke, in 12,5 %, otrok pravi, da

imamo kokoši zato, da imamo meso.

Odgovori me niso presenetili, saj sem že pred izvedbo dejavnosti vedela, da otroci vedo, da

kokoši nesejo jajca, ki jih potem pojemo. Če jih ne pojemo, se iz njih lahko zvalijo piščančki,

nekaj otrok pa tudi ve, da jemo kokošje meso. Največ otrok je odgovorilo, da imamo kokoši

doma zato, da nam dajejo jajca, ker smo si kokoši ogledali na kmetiji, kjer kokoši uporabljajo

za nesenje jajc, ki jih nato ljudje uporabijo kot hrano.


79


Graf 6: Odgovori otrok na vprašanje Ali kokoš in petelin letita?

Od 24 otrok jih tretjina (75 %) misli, da kokoš in petelin letita, vendar samo kratek čas. 25 %

otrok pa pravi, da kokoš in petelin letita samo takrat, kadar skočita.

Odgovori me niso presenetili, saj smo pri ogledu kmetije videli kokoš, ki je malo poletela.

Otroci so si to dobro zapomnili.


80


Graf 7: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj tako misliš?

Od 24 otrok jih je na vprašanje Zakaj misliš tako kar 70,8 % odgovorilo, da zato, ker imata

krila. 29,1 % otrok pa jih je odgovorilo, da letita, ker sta ptiča.

Po izvedbi dejavnosti so vsi otroci odgovorili, da petelin in kokoš letita, odgovorili pa so na

podlagi tistega, kar so videli pri ogledu kmetije. Nekateri pa so tudi sklepali, da ima kokoš

ima krila in je ptič, zato leti.


81


Pri tem vprašanju sem otrokom ponudila štiri možne odgovore: kokoš je pokrita z dlako, z

luskami, s perjem in ne vem.

Vseh 24 otrok (100 %) se je strinjalo, da je kokoš pokrita s perjem.

Pred izvedbo dejavnosti je večina otrok (83 %) menila, da je kokoš pokrita s perjem, nekaj

otrok pa je izbralo tudi ostale odgovore. 11 jih je menilo, da je kokoš pokrita z dlako, 5 otrok

na vprašanje ni vedelo odgovora, eden pa je menil, da je kokoš pokrita z luskami. Po izvedbi

dejavnosti pa so vsi otroci odgovorili, da je kokoš pokrita s perjem, saj so jo videli, imeli pa

so možnost perje prejeti, si ga pobliže ogledati in tudi ustvarjati z njim.

9. Zakaj je telo pokrito s perjem?

Graf 9: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj je telo prekrito s perjem?

Od 24 otrok jih je več kot polovica (58,3 %) na vprašanje Zakaj mislijo, da je telo prekrito s

perjem odgovorilo, da je telo prekrito s perjem zato, da kokoško greje. 25 % otrok jemenilo,

da je telo prekrito s perjem zato, da lahko leti, 16,6 % pa jih je menilo, da je telo prekrito s

perjem zato, da kokoši ne zmoči dež.

Odgovorili me niso presenetili, saj so otroci že pred izvedbo dejavnosti zelo dobro sklepali,

zakaj je kokoš prekrita s perjem, po izvedbi dejavnosti pa so svoje sklepe samo potrdili.


82

10. Ali so vsa peresa enaka?

Vseh 24 otrok (100 %) je na zastavljeno vprašanje odgovorilo nikalno. Vsi (100 %) so se

namreč strinjali, da peresa pri kokoški niso enaka.

Pred izvedbo dejavnosti je kar nekaj otrok mislilo, da so peresa enaka. Po izvedbi dejavnosti

pa so vsi odgovorili, da peresa niso enaka, saj so si jih pobliže ogledali in jih spoznali. Nekaj

otrok si je tudi zapomnilo, katere vrste peres prekrivajo kokoš, in mi to tudi povedalo,

nekateri otroci pa so si zapomnili peresa po tem, ker smo jih uredili po velikosti ali pa zato,

ker smo z njimi risali in so se debeline črt razlikovale.

11. Ali poznaš še katero žival, ki je podobna kokoši?

Graf 11: Odgovori otrok na vprašanje Ali poznaš še katero žival, ki je podobna kokoši?

Od 24 otrok, jih je največ (29,1 %) na vprašanje Ali poznajo katero podobno žival odgovorilo,

da poznajo še druge ptiče, ki so podobni kokoši. 20,8 % otrok je odgovorilo, da je kokoš

podobna noju, prav toliko jih meni, da je podobna kosu in raci. 8,3 % otrok pa ne ve, ali

pozna še katero drugo žival oziroma se je v tistem času niso mogli spomniti.


83

Odgovori me niso presenetili, saj smo si v knjigah in na igrišču ogledovali ostale ptice in

ugotavljali podobnosti s kokošjo. Glede na odgovore otrok sklepam, da nekateri še ne

razumejo, da kokoš, noj in raca sodijo v isto skupino, ki jo imenujemo ptiči.

12. a) Kako se oglaša kokoš?

Pred izvedbo dejavnosti je 81 otrok vedelo, kako se oglaša kokoš, 19 otrok pa tega ni vedelo.

Po izvedbi dejavnosti so vsi otroci (100 %) vedeli, da se kokoš oglaša 'koko', nekateri izmed

njih so to tudi poimenovali. Rekli so, da kokoš kokodajsa.

Odgovori me niso presenetili, saj so otroci imeli možnost večkrat poslušati oglašanje kokoši,

tudi v živo.

12. b) Kako se oglaša petelin?

Pred izvedbo dejavnosti je 91 % otrok vedelo, kako se oglaša petelin, ostalih 9 % pa jih na

vprašanje ni vedelo odgovora.

Po izvedbi dejavnosti pa so vsi (100 %) otroci vedeli, da se petelin oglaša 'KIKIRIKIKI'.

Odgovor me ni presenetil, saj so otroci poslušali pesmico in zgodbice, v katerih se jasno sliši,

kako se oglaša petelin. Veliko otrok je pri tem odgovoru glasno zakikirikalo, tako kot petelin.


84


Graf 13: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj se oglašata?

Od 24 otrok jih tretjina (70,8 %) na vprašanje Zakaj se petelin in kokoš oglašata odgovorilo,

da zato, ker se tako pogovarjata. 16, 6 % jih je še vedno mnenja, da se petelin in kokoš

oglašata zato, da nas zbudita. 12,5 % otrok meni, da nam tako sporočita, kdaj kokoš znese

jajce.

Odgovori me niso presenetili, saj so podobne odgovore otroci podali že pred izvedbo

dejavnosti, s pomočjo dejavnosti smo jih samo potrdili.


85


Graf 14: Odgovori otrok na vprašanje S čim se kokoš in petelin hranita?

Od 24 otrok jih je na vprašanje S čim se kokoš in petelin hranita kar 75 % odgovorilo, da s

semeni. 25 % otrok meni, da se prehranjujeta s travo.

Pred izvedbo dejavnosti so otroci odgovarjali, da se prehranjuje s koruzo, pšenico …, sedaj pa

so vse te stvari združili v pojem semena. Prek dejavnosti smo osvojili ta pojem in tako sedaj

otroci vedo, da koruza in pšenica sodita med semena, s katerimi se prehranjujejo kokoši. Na

novo pa smo spoznali, da se prehranjujejo tudi s travo.


86

15. a) Kaj imata kokoš in petelin na nogi?

Graf 15. a: Odgovori otrok na vprašanje Kaj imata kokoš in petelin na nogi?

Od 24 otrok jih je največ (79,1 %) odgovorilo, da imata petelin in kokoš na nogah kremplje in

prste, 12,5 % otrok meni, da imata na nogah samo kremplje in 8,3 % jih meni, da imata na

nogah samo prste.

Odgovori so me malo presenetili, saj smo dobro spoznali nogo kokoši, vendar noben izmed

otrok ni naštel, da imata na nogi luske, prste in kremplje. Največ otrok je nogo petelina in

kokoši primerjalo z našo nogo. Ugotovili, so da ima petelin na nogi prste tako kot ljudje in

tudi nohte oziroma kremplje. Nekaj otrok me je tudi vprašalo, če bi imeli tudi mi take

kremplje, če si jih ne bi strigli.


87

15. b) Zakaj imata taki na nogi?

Graf 15. b: Odgovori otrok na vprašanje Zakaj imata taki na nogi?

Od 24 otrok jih je na vprašanje Zakaj menijo, da imata na nogi, kar mislijo, da imata, največ

(54,1 %) odgovorilo, da imata to na nogi zato, da kopljeta po prsti. 77,5 % otrok je na

vprašanje odgovorilo, da imata to na nogi, da laže hodita, in 2 otroka (8,3 %) nista vedela,

zakaj imata na nogi kremplje, prste.

Odgovori me niso presenetili, saj so bili podobni kot pred izvedbo dejavnosti.


88

16 a) Kaj je na sliki?

Pred izvedbo dejavnosti je večina otrok vedela, kaj je na sliki. Po izvedbi dejavnosti pa so vsi

(100 %) otroci na sliki prepoznali piščančka.

Otroci so brez pomisleka povedali, da je na sliki piščanček, nekateri so še dodali, da je to

kokošji mladič.

16. b) Kako nastane piščanček?

Pred izvedbo dejavnosti so otroci različno odgovorili na to vprašanje. Vendar jih je največ

odgovorilo, da se izvali iz jajčka.

Vseh 24 otrok (100 %) je na vprašanje Kako nastane piščanček odgovorilo, da se izvali iz

jajčka.

Otroci so odgovorili, da se piščanček izvali iz jajčka, ti odgovori me niso presenetili, saj smo

to videli v eni izmed knjig, pa tudi že pred dejavnostjo jih je veliko vedelo, da se izvali iz

jajčka.


89

9 SKLEP

Diplomsko nalogo sem delala z veseljem, še posebej rada sem z otroki izvajala dejavnosti, saj

so bili zelo motivirani in željni novih znanj, spoznanj. Navdušena sem bila nad njihovim

ravnanjem ob neposrednem stiku petelina in kokoši, saj niso kazali nobenega strahu in tudi ne

napadalnosti, temveč so bili zelo prisrčni in spontani.

Skozi dejavnosti, ki sem jih otrokom ponudila, so natančno spoznali značilnosti petelina in

kokoši ter tudi raznolikost v spolu. Seznanili so se tudi s kokošjo družino in ob neposrednem

stiku s kokošjim jajcem spoznali, kako nastane piščanček. Njihovo znanje se je ob tem

nadgradilo in tudi odnos do živali je postal bolj spoštljiv in nevsiljiv. Zanimivo je bilo tudi to,

da so otroci med igro večkrat opazovali naravo in ptice ter se pogovarjali o značilnostih, o

velikosti, o oglašanju. Zasledila sem tudi, da so nabirali perje ter se večkrat igrali živali na

kmetiji.


90

10 LITERATURA

1. Bizjak, I. (1995), Petelin in dva petelinčka, Piran: Sanjska knjiga, d. o. o.

2. Bologna, G. (1984), The macdonald encyclopedia of: Birds of the World, Great

Britain: Macdonald&Co (Publishers) Ltd, str. 13.

3. Burnie, D. (1990), Ptiči. Murska Sobota: Pomurska založba, str. 10, 11, 18–23, 33, 36,

37, 56, 57.

4. Carle, E. (1999), Petelinček je po svetu šel. Ljubljana: EPTA, Založba najlepših

slikanic,

5. Ferbar, J. (1992), Konstruktivizem in začetno naravoslovje, V: Razvoj začetnega

naravoslovja. Zv. 1, Nova Gorica: Educa.

6. Gregori, J. in Krečič, I. (1979), Naši ptiči. Ljubljana: Državna založba Slovenije, str.

8, 9, 12–15, 23.

7. Holcman, A. s sodelavci (1994), Reja kokoši v manjših jatah. Ljubljana, Kmečki glas,

str. 70, 99.

8. Holcman, T. (1988), Perutninarstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, str. 12,

17–20.

9. Jolibois, C. (2009), Kokošnjak pod zvezdami, Ljubljana: DZS.

10. Jolibos, C. (2009), Kokoška, ki je želela videti morje. Ljubljana: DZS.

11. Krapše, T. Konstruktivizem v procesu učenja in poučevanja. Razredni pouk. L. 1., št.

2, str. 19–23.

12. Ločniškar, F. (1983), Reja perutnine. Ljubljana: ČZP, Kmečki glas, str. 25–33, 81–83.

13. Ločniškar, F. (1991), Reja perutnine: piščancev in kokoši. Ljubljana: Kmečki glas, str.

6, 12, 14, 21.

14. Marentič Požarnik, B. (ur) (2004), Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev.

Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.

15. Narodne pravljice iz Prekmurja 1 (2008), besedilo priredil S. Pergar, O petelinu

Cekinu, Murska Sobota: Založba Ajda, IBO Gomboc, k. d.

16. Sket, B. s sodelavci (2003), Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije, str. 519, 521, 525.

17. Terseglav, dr. Marko (2010), Petelinček, Petelanček, Ljubljana: Mladinska knjiga

Založba, d. d..

18. http://sl.wikipedia.org/wiki/Doma%C4%8Da_koko%C5%A1, 15. 5. 2011

19. http://www.goriski-panterji.com/Stajerska_k.html, 22. 5. 2011

http://sl.wikipedia.org/wiki/Doma%C4%8Da_koko%C5%A1



91

20. http://www.goriski-panterji.com/Stajerska_k.html, 22. 5. 2011

21. http://www.google.si/imgres?imgurl=http://mojprostor.osradlje.si/~aljaz/koruza.jpg&i

mgrefurl=http://mojprostor.osradlje.si/~aljaz/peta.html&usg=__mTvHwSNY1sVtON

QtjppcgaUQ_iU=&h=270&w=279&sz=34&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=G4dpyw

34jVDz5M:&tbnh=124&tbnw=128&ei=JgHqTYnfLsbDswa-

5KiBCQ&prev=/search%3Fq%3Dkoruza%26um%3D1%26hl%3Dsl%26rlz%3D1R2

ADFA_slSI401%26biw%3D1259%26bih%3D407%26tbm%3Disch&um=1&itbs=1&

iact=rc&dur=125&page=1&ndsp=13&ved=1t:429,r:3,s:0&tx=16&ty=67, 4.6.2011

22. http://www.google.si/imgres?imgurl=http://healthinmotion.files.wordpress.com/2011/

05/7.jpg&imgrefurl=http://healthinmotion.wordpress.com/category/allergies/&usg=__

QRicQdfB8Gsh_2SGpf1QKxF_QlI=&h=276&w=460&sz=25&hl=sl&start=44&zoo

m=1&tbnid=8crdKf7Lp_J02M:&tbnh=88&tbnw=147&ei=YAHqTbCHDIXctAbRt4

mBCQ&prev=/search%3Fq%3Dp%25C5%25A1enica%26um%3D1%26hl%3Dsl%26

rlz%3D1R2ADFA_slSI401%26biw%3D1259%26bih%3D407%26tbm%3Disch&um=

1&itbs=1&iact=rc&dur=109&page=4&ndsp=15&ved=1t:429,r:3,s:44&tx=84&ty=55,

4.6.2011

23. http://www.google.si/imgres?imgurl=http://diskus.slohost.net/hrana/5/slike/de%C5%B

Eevnik740_.jpg&imgrefurl=http://www.diskus.slohost.net/cgi-

bin/stran.pl%3Fid%3D6%26izris%3DpisiHTML%26st_strani%3D4%26templ%3D4

%26jezik%3Dslo&usg=__FEia18kRq0HBC3UYLePizOEm1A0=&h=139&w=170&s

z=16&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=iO5wOgzchLlxsM:&tbnh=111&tbnw=136&ei

=FQLqTa2yFsq1tAb65qGBCQ&prev=/search%3Fq%3Dde%25C5%25BEevnik%26u

m%3D1%26hl%3Dsl%26rlz%3D1R2ADFA_slSI401%26biw%3D1259%26bih%3D4

07%26tbm%3Disch&um=1&itbs=1&iact=rc&dur=187&page=1&ndsp=13&ved=1t:4

29,r:0,s:0&tx=52&ty=36, 4. 6. 2011-

24. http://www.google.si/imgres?imgurl=http://farm1.static.flickr.com/185/469691715_7a

02ed1f63.jpg&imgrefurl=http://ervinator.wordpress.com/2007/02/21/gauloises-

pommes-frites-cote-

dor/&usg=__PAQvl4GS0oyl0aL00vKYxMqQwqA=&h=275&w=400&sz=31&hl=sl

&start=0&zoom=1&tbnid=c6upYmPdleYt8M:&tbnh=118&tbnw=179&ei=UwLqTfO

oBI3GtAbQqpyBCQ&prev=/search%3Fq%3Dpomfri%26um%3D1%26hl%3Dsl%26r

lz%3D1R2ADFA_slSI401%26biw%3D1259%26bih%3D407%26tbm%3Disch&um=

1&itbs=1&iact=rc&dur=281&page=1&ndsp=13&ved=1t:429,r:3,s:0&tx=77&ty=64,

4. 6. 2011

25. http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.kz-metlika.si/images/meso-

desno.jpg&imgrefurl=http://www.kz-metlika.si/mesnine-

meso.html&usg=__XFdryXmvj4CJQHgZcbu_eY7BMO8=&h=285&w=284&sz=27&

hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=_3cX1Pc2cqpsPM:&tbnh=108&tbnw=116&ei=hwLq

Te3yIsWUswbQ56SBCQ&prev=/search%3Fq%3Dmeso%26um%3D1%26hl%3Dsl%

26rlz%3D1R2ADFA_slSI401%26biw%3D1259%26bih%3D407%26tbm%3Disch&u

m=1&itbs=1&iact=rc&dur=156&page=1&ndsp=14&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=54&ty=4

1, 2.6.2011

26. http://www.google.si/imgres?q=the+chicken+oviduct&um=1&hl=sl&sa=N&biw=128

0&bih=709&tbm=isch&prmd=imvns&tbnid=u14G6AFVIQWc5M:&imgrefurl=http://

ag.ansc.purdue.edu/poultry/class.htm&docid=f8kiF8bc16RNpM&imgurl=http://ag.ans

c.purdue.edu/poultry/images/oviduct.gif&w=592&h=793&ei=1xbJTr26LIrasgbolaGK

Bw&zoom=1&iact=rc&dur=165&sig=114205981407942313349&page=1&tbnh=157

&tbnw=117&start=0&ndsp=18&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=44&ty=62,4.6.2011


http://www.google.si/imgres?imgurl=http://mojprostor.osradlje.si/~aljaz/koruza.jpg&imgrefurl=http://mojprostor.osradlje.si/~aljaz/peta.html&usg=__mTvHwSNY1sVtONQtjppcgaUQ_iU=&h=270&w=279&sz=34&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=G4dpyw34jVDz5M:&tbnh=124&tbnw=128&ei=JgHqTYnfLsbDswa-5KiBCQ&prev=/search%3Fq%3Dkoruza%26um%3D1%26hl%3Dsl%26rlz%3D1R2ADFA_slSI401%26biw%3D1259%26bih%3D407%26tbm%3Disch&um=1&itbs=1&iact=rc&dur=125&page=1&ndsp=13&ved=1t:429,r:3,s:0&tx=16&ty=67







http://www.google.si/imgres?imgurl=http://diskus.slohost.net/hrana/5/slike/de%C5%BEevnik740_.jpg&imgrefurl=http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl%3Fid%3D6%26izris%3DpisiHTML%26st_strani%3D4%26templ%3D4%26jezik%3Dslo&usg=__FEia18kRq0HBC3UYLePizOEm1A0=&h=139&w=170&sz=16&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=iO5wOgzchLlxsM:&tbnh=111&tbnw=136&ei=FQLqTa2yFsq1tAb65qGBCQ&prev=/search%3Fq%3Dde%25C5%25BEevnik%26um%3D1%26hl%3Dsl%26rlz%3D1R2ADFA_slSI401%26biw%3D1259%26bih%3D407%26tbm%3Disch&um=1&itbs=1&iact=rc&dur=187&page=1&ndsp=13&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=52&ty=36









http://www.google.si/imgres?imgurl=http://farm1.static.flickr.com/185/469691715_7a02ed1f63.jpg&imgrefurl=http://ervinator.wordpress.com/2007/02/21/gauloises-pommes-frites-cote-dor/&usg=__PAQvl4GS0oyl0aL00vKYxMqQwqA=&h=275&w=400&sz=31&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=c6upYmPdleYt8M:&tbnh=118&tbnw=179&ei=UwLqTfOoBI3GtAbQqpyBCQ&prev=/search%3Fq%3Dpomfri%26um%3D1%26hl%3Dsl%26rlz%3D1R2ADFA_slSI401%26biw%3D1259%26bih%3D407%26tbm%3Disch&um=1&itbs=1&iact=rc&dur=281&page=1&ndsp=13&ved=1t:429,r:3,s:0&tx=77&ty=64








http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.kz-metlika.si/images/meso-desno.jpg&imgrefurl=http://www.kz-metlika.si/mesnine-meso.html&usg=__XFdryXmvj4CJQHgZcbu_eY7BMO8=&h=285&w=284&sz=27&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=_3cX1Pc2cqpsPM:&tbnh=108&tbnw=116&ei=hwLqTe3yIsWUswbQ56SBCQ&prev=/search%3Fq%3Dmeso%26um%3D1%26hl%3Dsl%26rlz%3D1R2ADFA_slSI401%26biw%3D1259%26bih%3D407%26tbm%3Disch&um=1&itbs=1&iact=rc&dur=156&page=1&ndsp=14&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=54&ty=41








http://www.google.si/imgres?q=the+chicken+oviduct&um=1&hl=sl&sa=N&biw=1280&bih=709&tbm=isch&prmd=imvns&tbnid=u14G6AFVIQWc5M:&imgrefurl=http://ag.ansc.purdue.edu/poultry/class.htm&docid=f8kiF8bc16RNpM&imgurl=http://ag.ansc.purdue.edu/poultry/images/oviduct.gif&w=592&h=793&ei=1xbJTr26LIrasgbolaGKBw&zoom=1&iact=rc&dur=165&sig=114205981407942313349&page=1&tbnh=157&tbnw=117&start=0&ndsp=18&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=44&ty=62,4.6.2011






PRILOGA 1

Slike, ki sem jih uporabila pri anketnem vprašalniku.

Slika1: Kokoš Slika 2: Petelin

Slika 3: Piščanec

PRILOGA 2

UGANKE

UGANKE POVEŽI S PRAVIMI FOTOGRAFIJAMI

1. Le kdo so dame, ki vrše na kup?

Šopirijo se, da je strašen hrup.

Še gospodinja pride na dvorišče,

brklja po gnezdih, najbrž jajca išče.

2. Pazi na kokoši,

pazi na piščance

in tako prepeva,

da doni čez klance.

PRILOGA 3

PETELINČEK JE NA GORO ŠEL (ljudska)

Petelinček je na goro šel,

kikirikiki,

petelinček je na goro šel,

kikirikiki,

petelinček je na goro šel,

kikirikiki, kikirikiki, kikirikiki.

Kaj pa on na gori bo,

kikirikiki,

kaj pa on na gori bo,

kikirikiki,

kaj pa on na gori bo,


On na gori ljub'co ma,

kikirikiki,

on na gori ljub'co ma,

kikirikiki,

on na gori ljub'co ma,


Ljub'ca obolela je,

kikirikiki,

ljub'ca obolela je,

kikirikiki,

ljub'ca obolela je,


Poslali so po dohtarja,

kikirikiki,

poslali so po dohtarja,

kikirikiki,

poslali so po dohtarja,


Ljub'ca ozdravela je,

kikirikiki,

ljub'ca ozdravela je,

kikirikiki,

ljub'ca ozdravela je,

kikirikiki, kikirikiki, kikirikiki,.

PRILOGA 4

PRAVLJICA: RDEČA KOKOŠ

Avtor: Slovenska ljudska, zapisal: Albino Stulin iz Gorenjega Tarbija, priredila: Anja Štefan

Rdeča kokoš je brskala po vrtu in našla koruzno zrno. »Kdo vsadi to zrno?« je vprašala. »Jaz

ne,« je rekel puran. »Jaz tudi ne,« je rekla goska. »Potem ga vsadim jaz,« je rekla kokoška. In

ga je vsadila, da je zrasla koruza. Ko je bila koruza zrela, je kokoška vprašala: »Kdo jo ponese

v mlin?« »Jaz ne,« je rekel puran. »Jaz tudi ne,« je rekla goska. »Potem jo ponesem sama,« je

rekla kokoška in vrgla vrečo čez ramo in jo je nesla v mlin. Ko je bila koruza zmleta, je kokoš

rekla: »Kdo zamesi kruh?« »Jaz ne,« je rekel puran. »Jaz tudi ne,« je rekla goska. »Potem ga

zamesim sama.« In je iz moke napravila lep rumen hlebec. Ko je bil kruh pečen, je kokoš

rekla: »Kdo ga bo jedel?« »Jaz,« je rekel puran. »Jaz tudi,« je rekla goska. »Ne, vidva pa ne,«

je rekla kokoš. »Jaz in moja piščeta ga bomo jedli. Klo, klo, klo, cibice moje, pokusite, kako

je dober!« In so ga jedli, piščančki in kokoš, in je bil dober, zares!

PRILOGA 5

PRAVLJICA IZ KNJIGE ZA LAHKO NOČ: TISOČKRATLEPA

Avtor: Ela Peroci (1985), Za lahko noč, Ljubljana Mladinska knjiga, 13–16

Sredi poljane je stala hišica in na njenem dvorišču se je šopirila kokoš, najbolj bela med

belimi kokošmi. Gospodinja je govorila, da še ni videla lepše. Rada se je pogovarjala z njo in

jo včasih pogladila po hrbtu. Kokoš ji je znesla vsak dan jajce in vsak dan je čakala, da ji bo

gospodinja spet povedala, da je najlepša. Mislila je že, da je lepša od mačke in lepša od psa.

Vsako jutro si je s kljunom razčesavala perje in pazila je, da se nikoli ni umazala.

»Najlepša sem, najlepša sem!« si je kokodakala.

»Kako se ti sveti perje!« se ji je prilizovala mačka.

Pes pa jo je rad objel, da je potem preplašena skočila na plot. Kadar sta bila pes in mačka

sama, sta včasih vsak iz svojega kota vzdihnila: »Tale kokoš je srečna, ker jo ima gospodinja

tako rada.«

Na mah pa se je vse zavrtelo. V pomladnem jutru se je gospodinji rodila hčerka in na belo

kokoš se ni nihče več spomnil. Srečna mati je vzela deklico v roke in rekla: »Tisočkrat lepa

si!« Ko je sonce obsijalo dolino, je veter zašepetal travam in rožam na poljani in pticam v

gozdu: »Rodila se je Tisočkratlepa.« »Rodila se je tisočkratlepa,« so ponavljale trave in rože

in se zibale v vetru. »V bele plenice jo povijajo,« je šepetal veter. »V bele plenice,« so

ponavljale rože in trave. »Čiv, čiv, v bele plenice,« so pele ptice in se spuščale z višav. Ena je

sedla na okno, ko je v hišici zajokal novorojenček . »Čiv, čiv,« je rekla ptica in spet odletela.

Kokoš je vstala iz gnezda in vprašala: »Ko, ko, ko! Kdo se je rodil?« »Naša gospodinja je

dobila hčerko,« so ji povedali vrabci. »Ali je lepa?« je vprašala kokoš. »Tisočkratlepa,

tisočkratlepa!« so ji povedali vrabci. Kokoš je visoko dvignila glavo, razprostrla peruti in se

zgrozila: »Ali je lepša do mene? Lepša od mene?« »Seveda, seveda, seveda!« so hiteli vrabci

tako glasno, da se je kokoš užaljena skrila v kurnik. Gospodinja pa je pestovala hčerko, zdaj

pa zdaj se je z roko dotaknila njenih mehkih ličic, potem jo je položila v mehko postlano

košaro. Hitela je prati plenice in, ko jih je na vrtu obešala, je klicala: »veter, veter posuši mi

plenice, da bom dete previla!« in veter je plenice posušil, še preden je sonce zašlo. Mati je

plenice pobrala in dete previla. Ko je legel mrak na dolino, je dete zaspalo in veter je šepetal

skozi gozd: »Tisočkratlepa spi.« »Spi, spi,« so ponavljale cvetice in tudi zaspale. Zaspala pa

ni bela kokoš v kurniku. Klicala je: »Pridite. Črne misli«! Zaprla je oči, da bi bilo bolj črno, in

mislila na gospodinjo, ki ji ves dan ni nič lepega povedala, le jajce je zjutraj vzela in hitela

nazaj k detetu. »Krivica se mi godi!« je vzdihnila kokoš, takoj nato pa je izkokodakala najbolj

črno misel: »Maščevala se bom!« Tisto noč no več odprla oči, zaspala je. Še preden je sonce

zjutrej posušilo roso na travi, se je dete v košari prebudilo. Mati je že bila poleg. Gledala je,

kako hčerka odpira oči in kako se preteguje. »Šele zdaj, ko imam tebe, vem, kako lepa je naša

dolina. Tu boš rasla, hčerka moja. Skrbela bom zate noč in dan.« minevali so dnevi in dete je

raslo. Sonce je vsak dan bolj grelo ni mati je prepevala. Kokoš se je razjezila, ker se ni nihče

zmenil za njeno lepoto. Nekega dne je prinesla gospodinja svojo hčerko iz hiše. Poklicala je

psa, mačko in belo kokoš. Sedla je z otrokom v naročju na klop pred hišo, mačka se je stisnila

k njenim nogam, pes je veselo mahal z repom, kokoš je stegovala vrat in kokodakala. Dobro

si je ogledala gospodinjino hčerko. »Takšna je, kot drugi otroci! Takšna je, kot so drugi

otroci!« je zavreščala. »Kaj se tako repenčiš,« je rekla gospodinja. Potem pa je spregovorila

vsem trem in še vrabcem, ki so preleteli, čeprav jih ni klicala: »Dolgo smo bili sami, radi smo

se imeli in nič hudega nam ni bilo. Dobila sem hčerko. Imejte jo radi tudi vi.« vsi vrabci so se

oglasili: »Čiv, čiv«! mačka je rekla: »Mijav!« pes pa: »Hov!«, le kokoš se ni oglasila. Črna

misel ji je kljuvala v glavi. Tedaj je zapihal veter čez dolino in šepetal: »Tisočkratlepa, dober

dan!« ko je kokoš to slišala, je zakrilila s perutmi in skočila gospodinji na ramo. »Deklici bom

izkljuvala oko, da ji ne bo nihče več rekel, da je lepa!« je zakokodakala. Prav takrat pa si je

dete pomencalo oči, ker ga je sonce slepilo, tako ga je kokoš kljunila v prst. Dete je zajokalo.

Pes je zalajal, mačka je zamijavkala, vrabci so začivkali in vsi so se zapodili v kokoš in jo

pregnali daleč od doma. Za nameček ji je pes izpulil še rep. Oskubljena in grda je

odkokodakala v svet in se ni več vrnila. Tisočkralepa pa je rasla – rožni popek na sončni

gredi.

PRILOGA 6

TISTA OD PETELINA

Avtor: Slovenske ljudske pravljice

Ta pravljica je stara, ima več kot sto let, pri nas jo poznajo vsi otroci. Torej:

Je bil enkrat petelin in je imel kokošnjak in kokoši blizu. Že prav lepo star je bil ta kokošnjak:

stari strešniki, stari tramovi, dež, dež, dež – kaj se mu ni udrla streha! Ubogi petelin – ravno

toliko, da se je rešil.

»O, la!« je rekel.

Kokoši vse brez kokošnjaka, petelin tudi.

»Zdaj moram iti tja na Čemur,« je rekel, »po opeko, in narediti nov kokošnjak.«

Zjutraj je petelin vstal, obul škornje in vzel voziček.

»No,« je rekel, »zdaj grem tja na Čemur, pom opeko.«

In je šel. Pride tja v Brišča in tam je bila na nekakšni terasi mačka. Je ležala, je videla

petelina, s škornji in z vozičkom.

»Kam greš,« je rekla, »tako zgodaj?«

»Eh, kam grem … Moram iti tja na Čemur, tja v tisto tovarno, kjer delajo opeko. Se mi je

podrl kokopšnjak in zdaj moram iti po druge korce, da naredim drug kokošnjak.«

»Grem še jaz! Da te bom potiskala!«

»Ja, dobro, pa pridi!«

In sta šla. Tako sta prišla dol k Lipi. Tam je ribnik, notri je voda in tam sta tudi dve raci, sta

plavali. Sta videli ta dva, kako gresta dol po klancu.

»Kam gresta?« sta rekli.

Petelin je rekel:

»Greva po korce, tja na Čemur, se mi je podrl kokošnjak.«

»O, dobro,« sta rekli, »greva še medve.«

»Ja, prav, no, pa pridita,« in so šli.

So prišli dol v Petjag, so našli kozo tam ob poti, se je pasla. Še ona je šla z njimi in potem, dol

v Špetru, še krava, Miškicova je bila. Torej, vse to je šlo z njim.

Ah, ja, hodijo počasi, hodijo počasi. So prišli k Mostu in so bili že vsi trudni, bila je že skoraj

tema. Kaj zdaj?

»Nič,« je rekel petelin, »naprej ne moremo. Tu se moramo ustaviti in lepo nekje prespati.«

In tako so dali voziček na stran in so šli spat gor na Karkoš. Ko so prišli noter: »O, lepo,« so

rekli, »nocoj prespimo tu, jutri gremo pa naprej.«

Petelin je šel spat v dimnik. Mačka – ta je šla v pepel, gor na ognjišče. Raci sta šli v vedro z

vodo, koza je šla za vrata spat, krava – ta je šla v hlev. Dobro. Vse je bilo mirno, vsi

zadovoljni, lepo so počivali.

Ampak tam na Karkošu so bili tisti čas nekakšni tatovi, nekakšni razbojniki, ki so ponoči

hodili naokrog. Ravno takrat so šli dol v Čedad in so lepo naložili v vreče, ko je poglavar

enemu dejal:

»Ti pojdi naprej, gor na Karkoš! Skuhaj kavo, potem pridemo še mi!«

In ta je vzel vrečo na rame in je šel in je prišel na Karkoš.

»O, dobro. Da sem le tu,« je rekel. »Najprej skuham kavo. Pogledam, če je kaj ognja.

Pogledam, kako je narejeno ognjišče.«

In je najprej pogledal gor pod dimnik, če je odprt, da bo lahko vleklo. Ja, ko je gor pogledal,

kaj se mu ni – pluf! – ravno v oči posral petelin!

»Orka, zidarji so gor! Malta pada! Malta pada! Dobro, dobro, čakaj, pogledam v pepel, če je

kaj ognja. Potem hitro naredim.«

Tam notri, v pepelu, je bila pa mačka. Ko jo je pogrebel po hrbtu, je skočila pokonci – ves

tisti pepel se je stresel po njem, da ni mogel niti gledati!

»Pa kaj je tu za en hudič, tu v tem Karkošu nocoj?!« je rekel. »Dobro, dobro, samo oči si

umijem – potem bom hitro videl, kaj je to!«

Gre k vedru, tam so bile pa race. So ga vsega zmočile, so – flo, flo, flo, flo – naredile s

perutmi, ves je bil moker.

Je šel za vrata, vzel brisačo, da bi se obrisal – tam je bila koza. Ga je tako butnila, da ga je

vrglo po tleh in se je komaj pobral tisti tat.

Tako je bil hud, da je tekel v hlev – »Zdaj grem po vile,« je rekel, »da nataknem tistega, ki je

v hiši. Ga moram nesti ven, ne bo on mene!«

Hja, tam ga je krava čakala! Ga je nataknila na roge, ga nesla po hosti in vrgla v prepad. Tam

se je potem ubil tisti tat, tisti razbojnik, in drugi, ki so prišli mimo, si niso upali naprej.

Petelin, ki je vse to videl, pa je zletel na streho in zapel:

»Kikiriki! Kikiriki! Zdaj imamo hišo, novo hišo!«

Še po kokoši so šli in so živeli v tisti hiši mirno, brez skrbi.

PRILOGA 7

OTROŠKE PREDSTAVE O DOMAČI KOKOŠI PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI

8. PRILOGA

OTROŠKE PREDSTAVE DOMAČE KOKOŠI PO IZVAJANJU DEJAVNOSTI

Documents

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETApefprints.pef.uni-lj.si/732/1/DIPLOMSKA_NALOGA.pdfprispevajo k letalni sposobnosti ptiča. Tista na robu peruti mu ob zapiranju in odpiranju