UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ZAPOSLOVANJE TUJCEV V SLOVENIJI Kandidatka: Irena ZUPANČIČ Študentka izrednega študija Številka indeksa: 80021870 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: dr. Žan Jan OPLOTNIK, docent

Meniška vas, junij 2007

PREDGOVOR Nekoč je bilo zaposlovanje omejeno zgolj na matično državo, danes v času globalizacije pa se stvari spreminjajo. Podjetja nastopajo na trgih zunaj meja lastne države in vodijo poslovne dogovore s posamezniki iz vseh držav sveta. V času Jugoslavije je bilo prisotno precej obsežno zaposlovanje delavcev iz drugih republik v Slovenijo. Po osamosvojitvi pa so se razmere bistveno spremenile. Medtem ko se je zaposlovanje naših delavcev v tujini praktično prenehalo, je pritisk domačih delodajalcev in tudi tujcev v Sloveniji precej velik. Podobno kot v drugih državah imigracije je tudi slovenska zakonodaja na tem področju zagotovila prioritetno zaposlovanje domačih delavcev, zaposlovanje tujcev pa le v primeru neobstoja ustreznih domačih delavcev. Zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji je v današnjih časih zelo aktualna tematika. Menimo, da je temu tako zaradi pridružitve Slovenije k Evropski uniji. Slovenija je s tem dejanjem dejansko odprla vrata tuji delovni sili, ki je po mnenju mnogih konkurenčnejša in celo kvalitetnejša od slovenske delovne sile. Zaposlitev ali delo tujca v Sloveniji je mogoče le, če predhodno pridobi delovno ali drugo ustrezno dovoljenje, ki ga nadomešča. Delovno dovoljenje ni potrebno le v primeru, če tako določa zakon ali mednarodna pogodba. V posebnih primerih, ki jih zakon izrecno določa, lahko za dovoljenje zaprosijo tudi tujci sami, izdaja dovoljenja pa je vezana na poseben status tujca oziroma naravo dela in se izdaja ne glede na stanje na trgu dela. Delovno dovoljenje omogoča tujcem delo oziroma zaposlitev in je podlaga za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ki je posebno dovoljenje in ga izdajajo slovenska diplomatsko - konzularna predstavništva oziroma upravne enote v Republiki Sloveniji. V skladu s prestopno pogodbo in uveljavitvijo prehodnega obdobja velja za delavce iz dosedanjih držav EU načelo vzajemnosti. Za tiste države, ki bodo uveljavljale prehodno obdobje in ne bodo sprostile svojega trga dela za slovenske delavce, bo tudi v Sloveniji še naprej veljala obveznost pridobivanja delovnih dovoljenj na enak način, kot to velja za tujce. Vedno bolj drži trditev, da se Slovenija in slovenski delodajalci po vključitvi v Evropsko unijo prilagajajo novim razmeram in na podlagi osebnih stikov z delodajalci se opaža, da se prejšnja zagretost za državljane novih članic Evropske unije počasi ohlaja in da se v tradicionalno deficitarnih panogah povečuje zanimanje za zaposlovanje tujcev iz držav bivše Jugoslavije.

2

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja ................................ 5 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela..................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 7

2 RAZMERE NA TRGU DELA V SLOVENIJI.............................................................. 8

2.1 Pojem zaposlovanja in socialna politika...................................................................... 8 2.2 Sedanje stanje in problemi na trgu dela v Sloveniji .................................................. 10 2.3 Cene slovenske delovne sile v primerjavi z evropsko............................................... 12 2.4 Globalizacija in njen vpliv na trg dela....................................................................... 13

2.4.1 Globalizacija v Sloveniji .................................................................................... 14 2.5 Migracije.................................................................................................................... 15

3 ZAPOSLOVANJE TUJCEV......................................................................................... 17

3.1 Temeljne značilnosti Zakona o zaposlovanju in delu tujcev..................................... 18 3.2 Pravni viri .................................................................................................................. 20 3.3 Zaposlovanje tujih delavcev državljanov držav članic Evropske unije..................... 21 3.4 Prosto gibanje delavcev v Sloveniji .......................................................................... 23 3.5 Postopek zaposlovanja tujih delavcev iz držav članic EU v Republiki Sloveniji ..... 23

3.5.1 Vstop državljana držav članic EU v RS ............................................................ 23 3.5.2 Prijava potrebe po delavcu ................................................................................. 23 3.5.3 Prijava dela delavca ............................................................................................ 24

3.6 Sklenitev delovnega razmerja s tujimi delavci iz držav članic EU ........................... 24 3.6.1 Pogodba o zaposlitvi s tujimi delavci iz držav članic EU .................................. 24 3.6.2 Prenehanje delovnega razmerja s tujimi delavci iz držav članic EU.................. 25

4 ZAPOSLOVANJE TUJCEV IZ TRETJIH DRŽAV.................................................. 26

4.1 Vrste delovnih dovoljenj ........................................................................................... 26 4.1.1 Osebno delovno dovoljenje ................................................................................ 26 4.1.2 Dovoljenje za zaposlitev..................................................................................... 27 4.1.2.1 Dovoljenje za zaposlitev brez preverjanja stanja in razmer na trgu dela ........ 27 4.1.2.2 Postopek za zaposlitev poklic zidar................................................................. 28 4.1.3 Dovoljenje za delo.............................................................................................. 30

4.2 Postopek izdaje dovoljenj.......................................................................................... 33 4.2.1 Prijava in odjava dela tujcev............................................................................... 34 4.2.1.1 Prijava dela tujcev ........................................................................................... 34 4.2.1.2 Odjava dela tujca ............................................................................................. 34 4.2.2 Sklenitev delovnega razmerja s tujimi delavci iz tretjih držav........................... 35 4.2.2.1 Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s tujimi delavci iz tretjih držav ............................................................................................................................ 35 4.2.2.2 Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tujimi delavci iz tretjih držav..................................................................................................................................... 35 4.2.3 Prenehanje delovnega razmerja s tujimi delavci iz tretjih držav ........................ 36 4.2.4 Evidence delovnih dovoljenj in zaposlitev tujcev .............................................. 36

4.3 Upravne takse za delovna dovoljenja ........................................................................ 38

3

4.4 Kvote ......................................................................................................................... 39 4.4.1 Določitev kvot po območnih službah ................................................................. 40

4.4.2 Spremljanje izkoriščenosti kvote............................................................................ 41 4.5 Delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje ....................................................... 42

4.5.1 Dovoljenje za bivanje v Sloveniji....................................................................... 42 4.6 Najem tuje delovne sile ............................................................................................. 44 4.6.1 Najem tuje delovne sile v praksi............................................................................. 45 4.6.2 Prednosti najema delovne sile preko agencij.......................................................... 45 4.7 Spremembe zakona o zaposlovanju in delu tujcev.................................................... 45

5 SKLEP ............................................................................................................................. 48 6 POVZETEK.................................................................................................................... 50 ZUSAMMENFASSUNG................................................................................................... 51 SEZNAM LITERATURE IN VIROV............................................................................. 52 SEZNAM TABEL ............................................................................................................. 55 SEZNAM SLIK ................................................................................................................. 55 UPORABLJENE KRATICE............................................................................................ 57

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja Področje, ki ga v diplomskem delu proučujemo, je zaposlovanje tujcev v Sloveniji. Opredelili smo se predvsem na zaposlovanje tujcev iz tretjih držav. Začetni del diplomske naloge bo opisal razmere na trgu dela, nato pa bo naloga zajemala zaposlovanje tujcev z zakonodajo. V tem poglavju bo opisan novi zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki to problematiko ureja na bistveno drugačen način kot v preteklosti. Novi zakon tako upošteva izkušnje zahodnoevropskih držav pri urejanju migracij kot tudi posebnosti slovenskega prostora. Nato bodo opisane osnovne značilnosti tega zakona. Opisana bodo delovna dovoljenja ter postopek izdaje tega dovoljenja za tujce. V poglavju zakonodaja bodo opisane tudi posamezne vrste delovnih dovoljenj kot na primer osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev in dovoljenje za delo. V nadaljevanju teoretičnega dela te diplomske naloge bodo podrobneje definirani zneski upravnih taks za delovna dovoljenja, hkrati pa bodo predstavljene tudi zakonske določitve najvišjega števila tujih delavcev. Nadalje bo sledil še kratek opis dodatnih kriterijev pri izdaji delovnih dovoljenj ter opis obveznosti prijave začetka in konca dela tujcev. Sledi poglavje, kjer je opisan način najema tuje delovne sile. To področje je v zadnjih dveh desetletjih ena izmed najbolj rastočih netipičnih oblik dela v Evropski uniji. Zadnje poglavje pa zajema spremembe zakona o zaposlovanju in delu tujcev. S spremembami in dopolnitvami zakona o zaposlovanju in delu tujcev bodo odpravljene administrativne ovire pri pridobivanju delovnih dovoljenj. 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti zaposlovanje tujcev v Sloveniji in njihov pomen za uspešno in učinkovito delovanje podjetij ter obrazložiti, kakšne vrste delovnih dovoljenj se lahko delodajalci poslužujejo glede na njihove potrebe. Najprej bo s pomočjo domače literature in virov opisan zakon in postopek zaposlovanja ter delo tujcev. V diplomskem delu bom odgovorila na nekaj najbolj perečih vprašanj iz področja zaposlovanja tujcev tretjih držav. Cilji in namen diplome bo ugotoviti: • Zakaj se v Republiki Sloveniji še vedno zaposluje tujo delovno silo kljub visoki stopnji

brezposelnosti. • Kakšne vrste delovnih dovoljenj se lahko delodajalci poslužujejo. • V katerih panogah je največ zaposlene tuje delovne sile. • Koliko tujcev je zaposlenih v Republiki Sloveniji. • Iz katerih držav podjetja pretežno zaposlujejo tujo delovno silo.

5

Polnopravno članstvo Slovenije v Evropski uniji zajema širok spekter različnih aktivnosti. Kljub številnim izboljšavam na področju izvajanja zaposlovalne in socialne politike je še vedno potrebno veliko sprememb, da bi znižali stopnjo brezposelnosti. Trg dela in potrebe delodajalcev se zelo hitro spreminjajo. Slovenija se je iz industrijske države spremenila v storitveno državo. Da bi dosegli cilje, ki so zastavljeni na področju zaposlovanja, je potrebna aktivna politika zaposlovanja in določena višina gospodarske rasti. Vendar se nič ne bo zgodilo čez noč. Trditve: • Temeljni razlog za izdajo delovnih dovoljenj je predvsem pomanjkanje ustreznih

domačih iskalcev zaposlitve in nepripravljenost poprijeti za delo v nekaterih dejavnostih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo in na drugih težjih delovnih mestih, ter cenenost tuje delovne sile.

• Zakon o zaposlovanju in delu tujcev opredeljuje več vrst delovnih dovoljenj, in sicer osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev in dovoljenje za delo.

• Ne glede na uveljavitev novega zakona je v Sloveniji še vedno veliko povpraševanje po tuji delovni sili. Čeprav novi zakon zahteva več dokumentacije, temeljitejše preverjanje delodajalca in delavca ter najpomembnejši pogoj, da na trgu ni domače delovne sile, je v naših podjetjih še vedno zelo veliko tujcev in bo tako tudi v prihodnje, kajti kljub brezposelnosti domači delavci odklanjajo določena dela, največ zaradi neprimernih pogojev zaposlitve. Za delodajalce pa je velikega pomena cenenost tuje delovne sile ter njihova strokovnost.

• Najbolj pogoste dejavnosti, kjer se zaposlujejo tujci, so predvsem gradbeništvo in kmetijstvo, kjer so najslabši pogoji dela, v precej manjšem obsegu pa še komunala, tekstilna industrija, rudarstvo, trgovina in gostinstvo. Od I. do IV. zahtevnostne stopnje je največ delovnih dovoljenj izdano za delavce brez poklica, pomožne delavce, zidarje, tesarje, železokrivce, ključavničarje in varilce.

• Vedno bolj drži trditev, da se Slovenija in slovenski delodajalci prilagajajo novim razmeram po vključitvi v Evropsko unijo in na podlagi osebnih stikov z delodajalci opažamo, da se prejšnja zagretost za državljane novih članic Evropske unije počasi ohlaja in da se povečuje zanimanje za zaposlovanje tujcev iz držav bivše Jugoslavije v tradicionalno deficitarnih panogah.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke: • Tujci zaposleni v Republiki Sloveniji so dobro seznanjeni s pravicami, ki jim pripadajo

po zakonu o delovnih razmerjih. • Tuja delovna sila je bolj konkurenčna od domače. • Največ se zaposluje tujce s poklicno izobrazbo oziroma nekvalificirane delavce. Pri obravnavi politike zaposlovanja in socialne politike smo se omejili predvsem na države bivše Jugoslavije.

6

Pri nastajanju diplomske naloge je bilo kar nekaj težav z zbiranjem ustrezne literature. Glavni vir podatkov za teoretični del diplomske naloge je bil Zakon o zaposlovanju in delu tujcev. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri raziskovanju problema so bile uporabljene statistične ekonomske raziskave. Proučili in spremljali smo procese ter spremembe pri izvajanju zaposlovalne in socialne politike v Sloveniji, predvsem zaposlovanje delavcev iz bivše Jugoslavije. Za izdelavo te diplomske naloge so bila predelana predvsem naslednja poglavja: • preučevanje zakonodaje in strokovne literature s področja zaposlovanja tujcev, • zbiranja in urejanja podatkov o zaposlovanju tuje delovne sile in • analiza zbranih podatkov. Pri sestavi naloge so bile uporabljene metode pridobivanja informacij iz knjižnih del oziroma metodo kompilacije. Zapisana dejstva smo skušali strniti v celoto z dodajanjem lastnih ugotovitev. Podatke smo pridobili predvsem s pomočjo interneta. Metoda dela je temeljila na pregledu slovenske literature s področja zaposlovanja in dela tujcev. Kot dodaten vir smo uporabili tudi svetovni splet. Mnenja in glavne ugotovitve avtorjev smo smiselno povzeli ter podali svoj pogled na obravnavano temo.

7

2 RAZMERE NA TRGU DELA V SLOVENIJI 2.1 Pojem zaposlovanja in socialna politika Osamosvajanje Slovenije po letu 1989 je posledično vplivalo na spremembe slovenskega trga delovne sile. Izguba internega trga, preoblikovanje gospodarskega in političnega režima, prestrukturiranje gospodarstva, mednarodno odpiranje trga so samo nekatere izmed drastičnih ekonomskih in političnih sprememb, v katerih se je morala znajti nova država. Ob vstopu Slovenije v EU se je slednja obvezala slediti trendom, ki jih to združenje navaja na vseh ekonomskih in socialnih področjih.

Svetlik (2002, 36) pojmuje zaposlovalno politiko v ožjem smislu kot dejavnost države in njenih organov na področju zaposlovanja, medtem ko v širšem smislu pa se nanaša na usklajevanje dejavnikov, zainteresiranih za zaposlovanje, kot so delodajalci, njihova združenja, sindikati in organizirane socialne skupine, ki želijo na trgu delovne sile izboljšati ali utrditi svoj položaj. Politiko zaposlovanja opredeljujemo kot postavljanje ciljev, oblikovanje programov in ukrepov za reševanje problemov zaposlovanja in socialnih zadev. Vključuje dejavnosti uresničevanja zastavljenih ciljev s pomočjo posameznih nosilcev, ki imajo v naprej določeno vlogo (Svetlik et al. 2002, 36).

Na zaposlenost in s tem posredno tudi na zaposlovalno politiko pa vpliva sklop različnih dejavnikov. Svetlik (2002, 111) navaja naslednje dejavnike: sklop ključnih tehnologij, ekonomski in družbeni odnosi, ki so odvisni od dosežene ravni gospodarskega razvoja, potrebe po večjem ali manjšem obsegu proizvodnje, preskrba s produkcijskimi faktorji, zlasti kapitalom, ter plače kot cene dela. Omenjeni vplivi se med seboj prepletajo in spreminjajo. Gospodarska politika lahko nanje posredno učinkuje in tako vpliva tudi na zaposlenost.

Politika zaposlovanja se deli na "aktivno in pasivno". Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so namenjeni za zmanjševanje števila brezposelnih, uravnavanje trga delovne sile in pospeševanju socialnih stikov ter spodbujanju razvoja delovnih sposobnosti med brezposelnimi. Glavni cilj ukrepov aktivne politike zaposlovanja je vplivati na učinkovito delovanje trga dela ter usklajevanje ponudbe in povpraševanja po prostih delovnih mestih na eni strani in na drugi strani po ustrezni delovni sili. Pasivna politika je usmerjena v zagotavljanje denarnih nadomestil brezposelnim in njihovo zaščito. Osnovni instrument je zavarovanje za primer brezposelnosti.

Slovenski trg delovne sile je v preteklem desetletju doživel hitro in obsežno transformacijo, kar je močno vplivalo na njegov obseg in strukturo. Po začetnem obdobju hitrega zmanjševanja števila delovno aktivnega prebivalstva je na vrsto prišlo strukturno prilagajanje evropskim in svetovnim razmeram. Število brezposelnih in stopnja brezposelnosti sta med temeljnimi kazalci uspešnosti prilagajanja trga delovne sile novim razmeram. Lahko ugotovimo, da Sloveniji za zdaj uspeva vzdrževati ravnotežje med določeno socialno varnostjo in ekonomsko učinkovitostjo, kar se kaže v postopnem

8

zmanjševanju registrirane brezposelnosti in naraščanju števila prostih delovnih mest (Svetlik et al. 2002, 28).

Z zaposlovalno politiko pa je močno povezana tudi socialna politika. Socialna politika zagotavlja vsem državljanom posameznih držav minimalne življenjske standarde. Njeno delovanje je pomembno ne samo za ljudi, ki so zaposleni, ampak tudi za tiste, ki so brez zaposlitve. Pravica do socialne varnosti je ena izmed temeljnih socialnih pravic, s katero se zagotavlja dohodkovna varnost upravičencem med njihovo nezmožnostjo za delo, v času brezposelnosti in v obdobju tipičnih "nedelavnih" faz v življenjskem ciklusu. Ukvarja se s problemi plač, zavarovanjem brezposelnih, z zdravstveno varnostjo, pokojninami, zdravstvenim zavarovanjem, skratka zajema širok spekter aktivnosti za zagotavljanje varnosti in blaginje ljudi (Jovanović 1997, 342). SLIKA 1: Stopnja anketne brezposelnosti o delovni sili

Vir: ZRSZ, Statistični urad RS 2007

Iz ankete, ki je podana v nekaterih državah EU, je razvidno, da Slovenija ne spada v sam vrh brezposelnosti in da se s tem problemom dobro spopada in da je na tej poti uspešna.

9

SLIKA 2: Stopnja anketne brezposelnosti

Če primerjamo stopnjo anketne brezposelnosti z letom 2005, ugotovimo, da brezposelnost v posameznem četrtletju upada in da je ob koncu leta 2006 v primerjavi z letom 2005 bistveno manjša. 2.2 Sedanje stanje in problemi na trgu dela v Sloveniji Za Slovenijo je značilno, da ima »industrijsko« pogojeno strukturo zaposlenosti – zelo veliko je industrijskega dela, kar 44,2 %, storitvena dejavnost pa zavzema 48,2 %. Pri nas še niso dovolj razvite različne oblike samozaposlovanja, prav tako to drži za delo s skrajšanim delovnim časom. Ta oblika zaposlovanja lahko v določeni meri omogoči reševanje problema zaposlovanja brezposelnih, saj je mogoče na enem delovnem mestu zaposliti več oseb, ki opravijo le del določenih del potrebnega dela. Iz tabele in grafikona so razvidni podatki o gibanju brezposelnosti v letih od 1999 do 2006. Kot kaže, se razlika med leti brezposelnost postopno zmanjšuje in je vsako leto nižja. TABELA 1: Gibanje registrirane brezposelnosti v letih od 1999 do februarja 2007

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

februarPovprečna stopnja registrirane brezposelnosti v %

13,6 12,2 11,6 11,6 11,2 10,6 10,2 9,4 8,7

Število registrirano brezposelnih oseb 114345 104583 104316 99607 95993 90728 92575 78303 77669

Vir: ZRSZ, Statistični urad RS 2007

10

SLIKA 3: Gibanje registrirane brezposelnosti v letih od 2004 do februarja 2007

Polnopravno članstvo bo imelo vpliv na prihodnji razvoj zaposlenosti in brezposelnosti v Sloveniji, in sicer iz dveh vidikov: • vpliv na pretok delovne sile in s tem na obseg ter kvalifikacijsko sestavo ponudbe

delovne sile v Sloveniji in • vpliv na povpraševanje po delovni sili v Sloveniji in s tem na možno rast zaposlovanja

oziroma obseg brezposelnosti. Osnovni dejavnik, ki vpliva na obseg zaposlovanja v nekem gospodarstvu, je gotovo dinamika gospodarske rasti. Vendar to ni zadosten pogoj za rast zaposlenosti. Najbolj smiselna in socialno sprejemljiva je kombinacija spodbujanja močne gospodarske rasti in skromnejše zaposlitvene intenzivnosti. Ta kombinacija omogoča: • pozitivno rast produktivnosti in s tem tudi rast plač na zaposlenega, • rast zaposlenosti, • rast skupne mase plač, • možnost investiranja v nove, manj onesnažujoče tehnologije, s čimer bi ta kombinacija

naporov ekonomske politike za reševanje brezposelnosti imela tudi ugodne učinke na zaščito okolja (Mrak 1998, 145 - 155).

Čim manj je gospodarstvo razvito, bolj je pomembna rast produktivnosti nekega gospodarstva. Produktivnost mora naraščati, da bi izboljšali mednarodno konkurenčnost ter povečali produkcijo dobrin, kar ugodno vpliva na zvišanje življenjske ravni prebivalstva. Na zaposlenost prebivalstva bo vplivalo tudi sproščanje konkurence pri ustvarjanju tujih podjetij oziroma podružnic v Sloveniji. Ta bodo sicer odpirala nova delovna mesta, lahko pa povečala gnečo na domačem tržišču in s tem zmanjšala zaposlitvene možnosti obstoječim domačim proizvajalcem. To ne velja v primerih, ko bodo tuji zaposlovalci zaposlovali do sedaj še prazne ali relativno malo zasedene tržne niše v slovenskem prostoru.

11

V preteklosti se je v Sloveniji porušilo ravnotežje med aktivno in neaktivno populacijo kot posledica visoke brezposelnosti in zgodnjega upokojevanja. Delež aktivne populacije se je skrčil na 58 %. Obvezni prispevki aktivne populacije so previsoki. Iskanje ugodnejšega razmerja med delovno aktivno in neaktivno populacijo zato predstavlja enega ključnih problemov ne le Slovenije ampak tudi Evropske unije. Dolgoročni cilj je, da bi se razmerje postopoma približalo konkurenčnim trgom, kjer znaša ta odstotek 70 %. Za dosego tega cilja pa je potrebno uvajati ukrepe za regulacijo neugodnih populacijskih gibanj, povečanje učinkovitosti izobraževanja mladih, uveljavljanje vseživljenjskega izobraževanja ter aktivne politike zaposlovanja (Črnak Meglič 1998, 14). 2.3 Cene slovenske delovne sile v primerjavi z evropsko Delo je pri nas cenejše kot v bolj razvitih državah, čeprav je veliko dražje kot v večini ostalih novih članicah. Pričakovati je, da bo Slovenija, sedaj ko je postala članica Evropske unije, postala veliko bolj zanimiva za tuje naložbe. Potrebno je privabiti tuje investitorje, ki bi pri nas odprli podjetja, v katerih bi se zaposlovala naša delovna sila in tako vplivali na porast zaposlenosti in zmanjšanje brezposelnosti (Sagaj 2004, 8). Kljub polnopravnemu članstvu še ne pomeni, da bomo v Sloveniji imeli višje (evropske) plače, saj je višina plač odvisna predvsem od produktivnosti oziroma gospodarskih rezultatov v podjetju in državi. Slovenija ima v primerjavi z ostalimi novimi članicami precej višje plače. Tudi znotraj Evropske unije imajo države različne plače (Grčija in Portugalska imata na primer dosti nižje plače kot Nemčija). Gotovo nam bo članstvo dolgoročno prineslo nove spodbude in možnosti za vključevanje na evropske in druge trge, kar nam bo povečalo možnosti za doseganje boljših gospodarskih rezultatov in višjih plač. Kratkoročno po vstopu torej ni pričakovati bistvenih sprememb (UV 2003, 68). Vendar pa so vse države, ki so vstopile v Evropsko unijo, napredovale; njihov BDP je rasel hitreje kot dotedanjim članicam. K temu je pripomogla predvsem politika Evropske unije, ki je usmerjena tako, da pomaga manj razvitim državam članicam, da bi tako hitreje dohitevale bolj razvite članice. Raven plač v neki državi je odvisna tudi od ekonomskih kategorij, ki so pokazatelji razvitosti ali nerazvitosti posamezne države. Med ekonomske kazalce spadajo: rast cen, življenjskih stroškov, rast cen na drobno, rast BDP, minimalni življenjski stroški in podobno. Politiko plač na državni ravni ureja Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za dopust (Sagaj 2004, 8). Razlike v produktivnosti med Slovenijo in drugimi članicami Evropske unije, ki bodo še nekaj časa precejšnje, pogojujejo tudi precejšnje razlike v plačah. To bo mogoče vplivalo tudi na povečan odliv zlasti določenih izobrazbenih in kvalifikacijskih oziroma poklicnih profilov iz Slovenije. Lahko pa se zgodi, da bo slovenski prostor postal privlačen za zaposlovanje bodisi marginalnih oziroma odvečnih kategorij delovne sile na trgih razvitejših držav članic, zlasti tistih, v katerih bodo plače še vedno zaostajale za slovenskimi. Ti tokovi bodo pridobili pomen v obdobju po letu 2010, ko se pričakuje, da bo v Sloveniji začelo primanjkovati domače delovne sile. Zato se mora Slovenija na ta problem z ustrezno migracijsko politiko pripravljati že sedaj.

12

2.4 Globalizacija in njen vpliv na trg dela "Globalizacija je povezava med podjetji s sedeži iz različnih držav, ki so medsebojno povezana drugače kot le s trgovino prek trga in njegove družbenoekonomske posledice," navaja Eurostat Globalisation reflection group. Preprosta, toda z zadnjim delom statistično gotovo zelo zapletena definicija, ki že sama po sebi razkriva celovito naravo globalizacije in mnogo težav pri opredeljevanju tega tako modnega, pa tudi zlorabljenega pojma. Zlorabljenega zato, ker ga zlahka uporabljajo vsi, pogosto, ne da bi dobro vedeli, o čem govorimo, saj je pojem le redko jasno definiran (Svetličič 2004, 19). Globalizacija pomeni hitro razvijanje in integracijo svetovnega gospodarstva. Narodna gospodarstva se vedno bolj podrejajo procesom in transakcijam, ki nastajajo in se odvijajo na mednarodni ravni. Globalizacija prinaša tehnološki napredek in stimulira svetovno trgovino. Nastajajo vedno nove variante konkurence, ki so vedno bolj usmerjene v obvladovanje tehnologij, v dostop do svetovnih trgov, v hitra pogajanja, v inovacije in materialne investicije. Vse to naj bi močno vzpodbudilo konkurenčnost evropskih podjetij. Doseganje konkurenčnosti pa zahteva vedno večjo kakovost, hitrost, image izdelka in servisne storitve kupcem. Vedno več vlaganj je zato v organizacijo, izobraževanje in raziskave, torej nematerialne investicije. Globalizirano mednarodno okolje zahteva od posameznih nacionalnih ekonomij, da obvladujejo bistven delež mednarodnih procesov in transakcij. Podjetja morajo pri tem upoštevati mednarodne vplive na svojem področju. To pomeni, da so podjetja odvisna od svetovnega trga (Kužet 2004, 4). Globalizacija pa pomeni tudi tveganje. Prosta trgovina in globalizirano gospodarstvo naj bi sicer dvignila svetovno blaginjo in odpravila socialne razlike, vendar pa je čutiti prevelik pritisk konkurence. Visoka brezposelnost v nekaterih evropskih državah in državah tretjega sveta vpliva na to, da te države vodijo izvozno naravnano gospodarsko politiko v škodo socialnih standardov in standardov varstva okolja. Te države želijo na vsak način pritegniti tuji kapital, in sicer z nizkimi plačami, stabilnimi delovnimi pogoji in brez sindikalne zaščite. Obstaja torej velika bojazen, da se bodo delovna mesta premestila v države s poceni delovno silo. Monopolni trgi so vselej podrejeni dobičku, kar pomeni, da se prostor za naložbe išče tam, kjer je cena delovne sile najnižja, to je v nerazvitem svetu. S selitvijo kapitala od dražje k cenejši delovni sili se selijo tudi zaposlitve, odseljeni kapital pa pušča za seboj brezposelne. Podjetja se morajo nenehno prilagajati in boriti zaradi konkurence, družbenih sprememb, zaradi razvoja tehnologij, vedno večjih zahtev potrošnikov ipd., zato prihaja do propada veliko podjetij, ker niso finančno tako močna, da bi zdržala ta hitri tempo razvoja. Svetličič (2004, 126) v svojem delu navaja, da je svet z globalizacijo postal nestanoviten, nepredvidljiv in vse bolj soodvisen. Korporacije pridobivajo moč in imajo, kot to mislijo nekateri, nenadzorovano in neodgovorno veliko moči. Globalizacijo so namreč ustvarili ljudje, pri njej ne gre za naravni pojav.

13

Enostavnega odgovora na vprašanje, kakšen je vpliv globalizacije na neenakomeren razvoj v svetu, ni. Razmerje je precej zapleteno in se je s časom tudi spreminjalo tako, kot so se spreminjale tudi pojavne oblike globalizacije. Kljub vsemu pa se vseeno zdi, da prave strategije lahko omogočijo prevlado pozitivnih nad negativnimi učinki globalizacije, zlasti še, če rezultate upoštevamo v primerjavi z alternativami. Težava globalizacije je tudi v tem, da še vedno ni niti popolnoma jasno, kaj sploh je globalizacija, saj smo kljub trditvam, da sploh ni tako nova, še vedno bolj v njenih zgodnjih razvojnih fazah. Morda pa prav v fazi, ko lahko s svojo akcijo odločilno prispevamo k njeni bodoči podobi, saj vemo, da je stvaritev človeka in ne naravna danost ( Svetličič 2004, 162).

2.4.1 Globalizacija v Sloveniji Za Slovenijo vstop v Evropsko unijo prinaša strah pred globalizacijo. Sicer trenutno še ni občutiti prevelikega vpliva, ampak bojazen kljub vsemu obstaja. Ekonomisti napovedujejo, da bo ogrožena konkurenčnost našega gospodarstva, posledica tega pa bo izguba nekaj deset tisoč delovnih mest. Ogrožena naj bi bila predvsem delovna mesta, ki se ukvarjajo z izvozno-uvoznimi dejavnostmi in špedicijo. Ogrožena delovna mesta pa so tudi v tekstilni, papirni, usnjarski, lesni in kovinskopredelovalni industriji. Vse manj bo torej možnosti za tradicionalne industrijske oblike delovnih mest, večal pa se bo obseg samozaposlovanja in zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom (Kužet 2004, 4). Ne obstaja pa le strah pred Evropsko unijo ampak tudi pred Azijo. Delovnointenzivne dejavnosti so pri nas že zdavnaj postale predrage, saj jih je zahod že zdavnaj preselil na druge celine, kjer je delovna sila bistveno cenejša. Nekatere države zato zahtevajo nove varovalne klavzule in uvozne omejitve, da bi zaščitile svoje gospodarstvo. Izguba delovnih mest naj bi bila posledica zunanjih šokov na zaposlovanje. Težav pri zaposlovanju pa ni pripisati samo vstopu v Evropsko unijo, ampak našemu pomanjkljivemu in prepočasnemu gospodarskemu prestrukturiranju v minulem desetletju. Produktivnost v Sloveniji zaostaja za evropskim za nekaj let. Izhod je torej viden v poudarjanju tehnološkega razvoja in ustvarjanju izdelkov z velikim vložkom človeškega kapitala, izvajajo pa se tudi ukrepi za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti na področju investiranja v znanje, spodbujanje inovativnosti in tehnološkega razvoja, spodbujanje konkurenčnosti in podjetništva. Zaradi preobrazbe gospodarstva v zadnjih nekaj letih in privatizacije je že veliko delavcev izgubilo delo. Med delavci se povečuje negotovost, ali bodo obdržali svoje delovno mesto. Vse več slovenskih podjetij namreč razmišlja o preselitvi proizvodnje v države, kjer je delovna sila poceni. To odločitev bodo, kot kaže, najdražje plačali zaposleni. Odpuščanja pa se ne bojijo samo slovenski delavci, ampak delavci po celem svetu. Ne le poceni delovna sila, ampak tudi računalniška tehnologija je tista, zaradi katere nekatera delovna mesta izginevajo domala čez noč. Če bodo naša podjetja želela preživeti, se bodo morala tržno prilagajati in povečati produktivnost. Potrebujemo visoko izobražene ljudi s širokim spektrom znanja, ki so fleksibilni in ustvarjalni in bodo zmožni upravljati višjo tehnološko opremljenost

14

proizvodnje, prenovljene poslovne procese in informacijske sisteme. Vpliv na domače zaposlovanje pa bo imela tudi izvozna usmerjenost Slovenije. 2.5 Migracije Migracije so imele v svetu vedno izjemen pomen. Skozi vso zgodovino so se ljudje selili in menjavali svoja delovna okolja in prebivališča. Migracijski tokovi so vseskozi potekali iz manj razvitih v razvitejše dele sveta. Razvoj infrastrukture in komunikacijskih sredstev sta še bolj razprla krila globalizacije migracijskih tokov. V zadnjih 15 - 20 letih je postala zahodna Evropa glavno priselitveno območje. Na območju držav članic Evropske zveze predstavljajo tujci 4,7 % prebivalcev, v okviru tega pa tujci iz držav nečlanic 3,2 %. V opazovanem obdobju se je priseljevanje v zahodno Evropo okrepilo ob koncu 80. let, se nekoliko zmanjšalo v letih 1993 - 1996, nato pa ponovno poraslo. V 90. letih se je spremenila struktura priseljencev; zmanjšuje se delež delovnih priseljencev na račun deleža priseljencev iz družinskega združevanja, beguncev in azilantov. Delež tujcev v delovni sili držav članic narašča počasneje kot delež tujcev v celotnem prebivalstvu. Zaposlovanje tujcev iz držav nečlanic je vse bolj omejeno na začasno zaposlovanje na osnovi pogodb, ki se nato podaljšujejo. Brezposelnost tujcev iz držav nečlanic se povečuje in je bistveno večja od brezposelnosti državljanov EZ. Zelo se povečuje obseg ilegalnega priseljevanja in zaposlovanja (Strokovne podlage za pripravo SGRS 2000, 1). Analize kažejo, da so meddržavne selitve pogojene predvsem z ekonomskimi dejavniki, to je z razlikami v plačah, dohodkih oziroma gospodarski razvitosti med državami. Tokovi potekajo praviloma od držav z nižjimi plačami, dohodki, BDP na prebivalca k državam, kjer so te "kategorije" višje. Obenem zgodovinske izkušnje kažejo, da na eni strani tudi velike razlike v gospodarski razvitosti držav praviloma ne vodijo do masovnih selitev državljanov, na drugi strani pa, da meddržavne selitve, tudi če so množične, nimajo večjega vpliva na zaposlenost in plače v imigrantski državi (ibid.). V Sloveniji je bilo konec leta 1999 vključno z begunci 42.500 tujcev, 2 % vseh prebivalcev. To je manj kot velja v povprečju za države EZ. Pretežni del tujcev (90 %) v Sloveniji so ekonomski priseljenci (zaposleni), kar je precej drugačna situacija kot je značilna za tujce v državah Evropske zveze. Delež zaposlenih tujcev v delovno aktivnem prebivalstvu Slovenije (4,9 %) presega delež tujcev v celotnem prebivalstvu. Pretežni del tujcev predstavljajo tisti z začasnim prebivališčem. Predvideno najvišje dovoljeno število delovnih dovoljenj po predlogu nove zakonodaje je 5 % aktivnega prebivalstva. Kar 91 % tujcev v Sloveniji so državljani držav iz območja nekdanje Jugoslavije (med zaposlenimi tujci jih je kar 95 %); predstavljajo blizu 2 % prebivalcev Slovenije. Tujcev iz držav EZ je v Sloveniji okoli 1000 (3 % vseh tujcev). Tujci iz nekdanjih socialističnih držav brez držav z območja nekdanje SFRJ predstavljajo le 2 % vseh tujcev v Sloveniji. Izobrazbena struktura zaposlenih tujcev v Sloveniji je bistveno slabša od povprečne strukture za vse zaposlene. Delež tistih z višjo ali visoko izobrazbo (14 let šolanja in več) znaša (konec 90. let) med tistimi iz držav z območja nekdanje Jugoslavije 5 %, med ostalimi zaposlenimi tujci 14 %, med vsemi zaposlenimi v državi pa 17 % (ibid., 2 - 3).

15

Upoštevaje neugodne demografske napovedi (staranje prebivalcev in posledično zmanjševanje števila aktivnih prebivalcev), neprožnosti trga delovne sile kot tudi občasna strukturna neskladja na trgu delovne sile bo priseljevanje v Slovenijo v prihodnje pomembno/nujno (ibid., 4). Države EZ od sredine 80. let pri tem pa intenzivneje od 90. let usklajujejo svojo imigracijsko politiko. Eno osnovnih načel EZ je zagotavljanje prostega oziroma svobodnega pretoka oseb, poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala znotraj območja EZ. Načelo prostega pretoka oseb velja za državljane EZ in vključuje naslednje pravice (ibid., 4): • glede zaposlovanja: se lahko zaposli v vsaki državi EZ (za to ne potrebuje delovnega

dovoljenja), • glede bivanja: vsak zaposleni ima pravico bivanja v državi gostiteljici (za to ne

potrebuje posebnega dovoljenja), pridruži se mu lahko tudi njegova družina; bivanje v drugi državi EZ je dovoljeno tudi zaradi iskanja zaposlitve,

• glede enakosti obravnave: vsaka diskriminacija na osnovi državljanstva glede pogojev zaposlitve in ugodnosti pri zaposlovanju je prepovedana.

V sedanji politiki "notranjih" selitev EZ velja, da vsaka država članica EZ sama določa in izvaja izvedbeno migracijsko zakonodajo v skladu s svojo tradicijo in ekonomskimi potrebami, v kolikor ne krši omenjenih načel skupnosti ter človekovih pravic. S tem so dane možnosti za nadzor nelegalnega priseljevanja in "izbiro gospodarstvu potrebnih kadrov". Svobodno gibanje nedržavljanom držav članic EZ je omejena na državo, ki je izdala dovoljenje za stalno bivanje. S tem ima vsaka država podane pogoje za nadzor selitev tujcev iz tretjih držav (držav nečlanic EZ) tudi znotraj EZ. Naturalizacija (dodeljevanje državljanstva gostujoče države) priseljenih pa pomeni izenačevanje pogojev za njihovo mobilnost znotraj držav članic EZ. Z združevanjem evropskih držav in preseganjem nacionalnih gospodarskih politik se tudi na področju mobilnosti prebivalstva soočamo s spremembami, ki so posledice namena odpiranja treh procesov: svobodnega pretoka blaga in storitev, ljudi ter kapitala. Medtem ko se svobodni trg blaga in kapitala počasi udejanja, pa je vprašanje mobilnosti ljudi postalo manj všečno in vse bolj konfliktno. Pri tem je samo nekoliko manj dilem in ovir za tiste priseljence, ki se neposredno vključujejo v izredno selektiven mednarodni trg delovne sile in postajajo "transnacionalno in konstantno mobilni" v iskanju kratkoročnih zaposlitev. Vse več ovir je predvsem za priseljence iz tretjih držav, ki jim je notranji trg dela EU brez meja zgolj upanje za boljše življenjske in delovne razmere, upanje v večjo možnost izbire življenjskega sloga, izobraževanja, zaposlovanja ali zgolj preživetja v primerjavi s kompleksnimi družbenimi ali družinskimi razmerami v domicilnem okolju. Razviti del Evrope je skratka postal prostor novega življenjskega izziva samih evropskih narodov in tudi številnih priseljenih iz tretjih držav (Verlič Christensen 2002, 77).

16

3 ZAPOSLOVANJE TUJCEV Z vstopom Slovenije v EU so v veljavi trije režimi zaposlovanja tujcev: 1. zaposlovanje državljanov držav članic EU-15, 2. zaposlovanje državljanov novih držav članic, 3. zaposlovanje državljanov tretjih držav. Tujec je zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ima sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma ima v skladu s tem zakonom status samozaposlene osebe (Ur. list RS, št. 4/2006, ZZDT, 1. člen, 2. odstavek). Tujci se lahko zaposlijo in delajo v Republiki Sloveniji pod pogojem, da imajo delovno dovoljenje in da je zavezanec za prijavo dela prijavil delo tujca v skladu z določbami Zakona o zaposlovanju in delu tujcev. V Republiki Sloveniji sme tujec opravljati samo tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje (Ur. list RS, št. 4/2006, ZZDT, 4. člen). Delovno dovoljenje se praviloma izdaja na vlogo delodajalca, temeljni pogoj za izdajo dovoljenja pa je trenutna situacija na trgu dela oziroma pomanjkanje ustreznih domačih kandidatov (ZRSZ 2007d). V posebnih primerih, ki jih zakon izrecno določa, pa lahko za dovoljenje zaprosijo tudi tujci sami, izdaja dovoljenja pa je vezana na poseben status tujca oziroma naravo dela in se izdaja ne glede na stanje na trgu dela. Delovno dovoljenje omogoča tujcem delo oziroma zaposlitev in je podlaga za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ki je posebno dovoljenje in ga izdajajo slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva oziroma upravne enote v RS (ibid.). Republiški zavod za zaposlovanje izda delovno dovoljenje pod pogojem, da na območju zaposlitve ni ustreznih domačih delavcev, ki so pripravljeni sprejeti ponujeno zaposlitev. Po osamosvojitvi se je zaposlovanje naših delavcev v tujini skoraj povsem zaustavilo, veliko močnejši pa so postali pritiski za zaposlitve tujcev v Sloveniji. V okviru osamosvojitvene zakonodaje je sredi julija 1992 začel veljati Zakon o zaposlovanju tujcev in je veljal vse do sprejetja novega Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki je začel veljati 10. 8. 2000, uporabljati pa se je začel s 1. 1. 2001. Z novim zakonom so želeli podrobneje opredeliti zaposlovanje tujcev, pogoje zaposlovanja in s tem zaustaviti množično zaposlovanje tuje delovne sile in zaposliti več domače. Glavni razlogi za zaposlovanje tujcev so po ocenah zavoda naslednji: • strukturna neskladja na trgu delovne sile, kjer v nekaterih panogah vlada kronično

pomanjkanje domače delovne sile, ki so ga delodajalci tudi že v preteklosti pokrivali z zaposlovanjem delavcev iz drugih republik (npr. gradbeništvo),

• cenenost tuje delovne sile in pripravljenost dela v težjih delovnih pogojih, • strokovnost tujih delavcev,

17

• nepripravljenost sprejema zaposlitev s strani domačih iskalcev, ki je v večini primerov pogojena z neprimernimi pogoji zaposlitve,

• nepripravljenost domačih delavcev za zaposlovanje v nekaterih gospodarskih panogah, • povezanost z drugimi deli bivše Jugoslavije. Na področju urejanja zaposlovanja in dela tujcev v Sloveniji je preteklo obdobje zaznamovalo (Šepec 2006, 2): • vstop Slovenije v EU in uveljavitev pravice do prostega pretoka delavcev in storitev

med delavci EU (od 1. 5. 2004), • uveljavitev kvotnega sistema pri izdaji delovnih dovoljenj (od leta 2004 dalje), • uveljavitev novele zakona o zaposlovanju in delu tujcev (od 25. 11. 2005). Kljub temu da je svobodno gibanje delavcev in storitev ena temeljnih svoboščin in načel Evropske zakonodaje, pa je bilo s pristopno pogodbo med dosedanjimi in novimi članicami uveljavljeno prehodno obdobje, v katerem lahko stare članice omejujejo to pravico za delavce novih članic, tako tudi za delavce iz Slovenije. Potem, ko si je Slovenija na pogajanjih glede vstopa zagotovila pravico uporabe načela vzajemnosti, je glede na skromni priliv delavcev iz starih članic od leta 2006 dalje povsem sprostila trg dela za vse delavce držav članic EU. To pomeni, da delavci držav članic EU za zaposlitev oziroma delo v Sloveniji ne potrebujejo več delovnih dovoljenj. To velja od 28. maja 2006 dalje. Delavci teh držav so pri zaposlovanju oziroma iskanju zaposlitve izenačeni z domačimi delavci. Glede na vsebino pristopne pogodbe in pričakovanja o povečanem prilivu delavcev iz nekaterih novih članic EU v Slovenijo pa je vlada že v letu 2004 prvič sprejela Uredbo o letni kvoti delovnih dovoljenj, s katero je omejila priliv delavcev iz tretjih držav in celotno izvajanje postopkov izdaje delovnih dovoljenj uredila na bistveno drugačen način kot dotedaj. Glede na to, da so se v praksi od uveljavitve zakona o zaposlovanje in delu tujcev (v uporabi od 1. 1. 2001 dalje) pojavile tudi določene pomanjkljivosti in nejasno določeni kriteriji za izdajo dovoljenj, so bili z novelo zakona od 25. 11. 2005 bolj jasno določeni pogoji za pridobitev delovnih dovoljenj ter na osnovi pripomb gospodarstva tudi delno spremenjeni pogoji za pridobitev posameznih delovnih dovoljenj (ibid., 2). 3.1 Temeljne značilnosti Zakona o zaposlovanju in delu tujcev Zakon o zaposlovanju tujcev je veljal do konca leta 2000, s 1. 1. 2001 pa je začel veljati novi zakon, in sicer Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki je uvedel nekaj bistvenih novosti, ki jih stari zakon ni poznal. Novosti, ki so zaznamovale novi zakon, so (Šepec, 2006, 3): 1. Zakonska določitev najvišjega števila tujih delavcev – kvota (5 % aktivnega

prebivalstva, cca 41.000 oseb).

18

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev je z določitvijo najvišjega števila tujcev uveljavil kvotni sistem urejanja tovrstnega zaposlovanja. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da se v kvoto ne štejejo tujci, ki imajo osebna delovna dovoljenja, kar pomeni, da bo dejansko število tujih delavcev v Sloveniji lahko precej višje od zakonsko določene kvote. 2. Uzakonitev regulacijske vloge države pri urejanju obsega zaposlovanja tujcev V okviru zakonsko določenega najvišjega števila tujih delavcev (kvota 5 %) vlada na podlagi razmer na trgu dela vsako leto določi letno kvoto delovnih dovoljenj za tujce, dodatno pa lahko vlada oziroma ministrstvo določi še dodatne omejitve glede zaposlovanja in dela tujcev. 3. Celovito pokrivanje vseh dejavnosti tujcev Novi zakon praktično pokriva vse dejavnosti tujcev, ki so zaposleni oziroma delajo v Republiki Sloveniji (tudi delo umetnikov, športnikov, znanstvenikov, poslovodnih delavcev, napotenih delavcev tujih firm, katerih status do sedaj ni bil jasno urejen). 4. Diferenciacija delovnih dovoljenj (več vrst delovnih dovoljenj) Novi zakon je uveljavil eno osnovnih načel imigracijske politike, to je ločitev med novim zaposlovanjem tujcev, kjer so uveljavljeni strožji postopki v zvezi z vlogo države glede regulacije obsega in kakovosti priliva tuje delovne sile in olajšan postopek pridobitve delovnih dovoljenj za tujce, ki že dalj časa bivajo in delajo v RS, kar je v skladu z načelom enake obravnave tujcev z domačimi delavci. Zakon je poleg tega tudi določil bistveno večje število podlag in okoliščin (dolžina bivanja in dela v RS, povezanost z družino, narava dela, ...), ki se upoštevajo pri izdaji delovnih dovoljenj in določajo vsebino postopka in obliko ter vrsto delovnih dovoljenj (osebno delovno dovoljenje za 1, 3 leta ali nedoločen čas, dovoljenje za zaposlitev, dovoljenje za delo, delo brez delovnega dovoljenja na podlagi prijave na zavodu). 5. Dodatni kriteriji pri izdaji delovnih dovoljenj Zakon je poleg izkoriščenosti kvote in osnovnega kriterija, obstoja domačih ustreznih kandidatov določil še dodatni kriterij: smotrnost zaposlitve tujca glede na razmere na trgu dela, kar daje zavodu bistveno večje možnosti vsebinskega odločanja na podlagi strokovne presoje o smotrnosti novega zaposlovanja tujcev. 6. Obveznost prijave začetka in konca dela Novi zakon za legalnost dela oziroma zaposlitve tujca poleg pridobitve delovnega dovoljenja zahteva tudi obvezno prijavo začetka dela, ki jo mora potrditi zavod. 7. Strožje kazni in nadzor Glede na številne kršitve pri tovrstnem zaposlovanju v preteklosti je zakon podrobneje opredelil kršitve in predvsem določil bistveno strožje kazni za kršitve, dodatno pa je določil tudi prepoved izdaje delovnih dovoljenj za delodajalce, ki so bili v določenem obdobju (od 1. do 3. let) pred vlogo kaznovani za prekrške v zvezi z zaposlovanjem tujcev.

19

3.2 Pravni viri

Veljavni predpisi, ki urejajo in predpisujejo zaposlovanje in delo tujcev (ZRSZ 2007b), so:

• Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. list RS, št. 66/2000, 101/2005, 4/2006) Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj (Ur. list RS, št. 120/2005) • Pravilnik o postopku prijave in odjave dela tujcev – (Ur. list RS, št. 7/2001, 37/2006) • Odredba o določitvi primerov, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg

dela (Ur. list RS, št. 7/2001, 94/2005) - nadomeščena s Pravilnikom o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji dovoljenja za zaposlitev v primeru, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela Ur.list RS, št. 70/2006). Glede na specifičnost postopka za zaposlitev voznikov je MDDSZ pripravilo enotno Navodilo v postopku pridobivanja dovoljenja za zaposlitev za voznika tovornega vozila brez kontrole trga dela .

• Sklep o določitvi višine nadomestila posebnih stroškov – (Ur. list RS, št. 8/2001) • Pravilnik o vrstah, postopkih in načinih vodenja evidenc tujcev, ki se zaposlijo in

delajo na ozemlju Republike Slovenije (Ur.list RS, št. 68/2003) • Navodilo o načinu izvajanja obveznosti delodajalca in tujca do nadzorstvenih organov

(Ur.list RS, št. 68/2003) • Navodilo za preverjanje izpolnjevanja pogojev za čezmejno izvajanje storitev tujih

podjetij z napotenimi delavci (Ur.list RS, št. 70/2003), • Pravilnik o podrobnejši določitvi postopka in pogojev za izdajo dovoljenj za delo za

usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev (Ur.list RS, št. 80/2003) • Uredba o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2004, s katero se omejuje število

tujcev na trgu dela (Ur.list RS, št. 33/2004 ) • Uredba o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2005, s katero se omejuje število

tujcev na trgu dela (Ur.list RS, št. 31/2005 ) • Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidenc državljanov držav članic Evropske unije,

z njimi izenačenih državljanov in njihovih družinskih članov o zaposlitvah, opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava in o napotenih delavcih, ki v Republiki Sloveniji izvajajo storitve (Ur.list RS, št. 45/2004)

• Zakon o tujcih (Ur. list RS, št. 61/99, 93/2005) • Zakon o državljanstvu RS (Ur. list RS, št.1/1991, 96/2002) • Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (Ur. list RS, št.65/2005) • Zakon o upravnih taksah (ZUT) (Ur.list RS, št. 114/2005), • Pravilnik o postopku prijave in objave prostega delovnega mesta ter načinu sporočanja

podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Ur. list RS, št. 50/99) • Zakon o splošnem upravnem postopku, ZUP-UPB2 (Ur. list RS, št. 24/26) • Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - ZZZPB-UPB1 (Ur. list

RS, št. 107/2006) • Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 42/2002) • Pravilnik o načinu ugotavljanja pravice do prostega dostopa na trg dela državljanov EU

in EGP ter njihovih družinskih članov (Ur. list RS št. 70/06) • Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji dovoljenja za zaposlitev v

primerih, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela (Ur. list RS št. 70/06).

20

Poleg omenjenih zakonskih in podzakonskih predpisov je pri urejanju zaposlovanja in dela tujcev potrebno upoštevati tudi določila drugih predpisov, saj imajo tujci načeloma že po ustavi enake pravice in dolžnosti kot domači delavci, razen če zakon za tujce določa posebno ureditev. 3.3 Zaposlovanje tujih delavcev državljanov držav članic Evropske unije Slovenija je 1. maja 2004 postala članica Evropske unije. Za njeno uspešno delovanje kot države članice je bilo predvsem pomembno, kako se bo uspela integrirati v evropski notranji trg, torej v področje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, storitev, kapitala in oseb (ZDS 2007, 9). Danes je Slovenija del družine 27 držav članic Evropske unije, ki so ekonomsko, družbeno in politično globoko povezane. Države, ki so članice Evropske unije, so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija. SLIKA 4: Države članice

Vir: http://evropa.gov.si/clanice/ Prost pretok oseb pomeni, da imajo državljani Evropske unije in njihovi družinski člani pravico, da se prosto gibljejo in bivajo na ozemlju držav članic. Gre za izvajanje pravice do vstopa, bivanja in dela v drugi državi članici. Posameznik lahko v drugi državi biva le, če tam dela, študira, je upokojen ali ima dovolj sredstev za svoje preživljanje (ZDS 2007, 9).

21

Prost pretok oseb obsega področje prostega pretoka delavcev, medsebojno prepoznavanje poklicnih kvalifikacij, državljanske pravice ter svobodo ustanavljanja. Pravica do prostega gibanja delavcev, ki so državljani držav članic, vključuje: • pravico do odhoda v drugo državo članico, • pravico, da tam išče in sprejme zaposlitev ter • pravico, da v tej državi prebiva. Pri tem mora biti enako obravnavan kot državljan te države, med drugim tudi glede plačila. Pravica do prostega gibanja delavcev je lahko omejena na podlagi ogrožanja ali kršitev javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja. Delavcem migrantom in njihovim družinskim članom je zagotovljeno socialno varstvo, tako na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot na področju zdravstva, družinskih dajatev ter zavarovanja za primer brezposelnosti. Zaradi dejstva, da delavec dela v drugi državi članici, delavec ne sme biti v slabšem položaju. Da ne bi prihajalo do ovir pri prostem pretoku oseb zaradi različnih izobraževalnih sistemov, sta bila vzpostavljena splošni in sektorski sistem za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij. Splošni sistem zagotavlja osebam, ki so usposobljene za opravljanje določenega poklica v eni državi, da opravljajo ta poklic tudi v drugi državi članici. Tako jim ni treba izpolnjevati posebnih zahtev, kot so priznavanje diplom ali dodatni preizkusi. Področje medicine, odvetništva in arhitekture je urejeno s posebnimi sektorskimi direktivami, ki določajo vsebino ter trajanje izobraževanja za vsak posamezni poklic. Temeljni pravni vir za zaposlovanje v Evropski skupnosti je Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES). Osnovna določba svobodnega gibanja delavcev je zapisana že v 39. členu PES in določa: • V skupnosti se zagotovi prosto gibanje delavcev. • Prosto gibanje vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva

delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji.

• Ob upoštevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, zajema pravico: a) sprejeti ponujeno delovno mesto, b) se v ta namen na območju države prosto gibati, c) bivati v državi članici zaradi zaposlitve skladno z določbami zakonov ali drugih

predpisov, ki urejajo zaposlovanje državljanov te države, d) ostati na ozemlju države članice po prenehanju zaposlitve v tej državi pod pogoji,

zajetimi v izvedbenih predpisih, ki jih pripravi komisija. • Določbe tega člena se ne uporabijo pri zaposlovanju v državni upravi. Osrednja določba o prostem gibanju delavcev pa ne ščiti le teh, ampak tudi člane njihovih družin. S tem namenom je Svet EU izdal direktive, ki zagotavljajo vstop, bivanje in obravnavanje delavcev in članov njihovih družin v druge države članice (ZDS 2007, 9 – 11).

22

3.4 Prosto gibanje delavcev v Sloveniji Državljani vseh držav članic EU in EGP (Islandija, Norveška in Liechtenstein) imajo prost dostop do trga dela v Sloveniji. Slovenija od 25. maja 2006 ne uveljavlja načela vzajemnosti na področju prostega gibanja delavcev, ampak je v veljavi zakonodaja EU. Državljani držav članic EU in EGP za dostop na slovenski trg dela ne potrebujejo delovnega dovoljenja in lahko pod enakopravnimi pogoji kandidirajo na prosta delovna mesta v Sloveniji (ibid.). 3.5 Postopek zaposlovanja tujih delavcev iz držav članic EU v Republiki Sloveniji

3.5.1 Vstop državljana držav članic EU v RS Po določbah Zakona o tujcih (Ur. list RS, št. 61/1999 in nadaljnji, v nadaljevanju ZTuj) državljan EU za vstop v Slovenijo ne potrebuje nikakršnega dovoljenja, to je vizuma ali dovoljenja za prebivanje. Državljan EU lahko vstopi v Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom ne glede na razlog oziroma namen, zaradi katerega želi vstopiti in prebivati v Sloveniji. Prve tri mesece od vstopa lahko prebiva na območju Slovenije brez prijave prebivanja. Če pa želi v Sloveniji prebivati dlje kot tri mesece, mora pred pretekom trimesečnega dovoljenja pri upravni enoti na območju katere živi, prijaviti prebivanje. Državljanu EU, ki prijavi prebivanje v Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, izda upravna enota potrdilo o prijavi, če ima veljavno osebno izkaznico ali veljavni potni list, potrdilo delodajalca, da ga bo zaposlil, oziroma dokazilo o zaposlitvi ali opravljanju dela, kadar je že zaposlen ali opravlja delo ter veljavno delovno dovoljenje, kadar tako določa zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZDS 2007, 12).

3.5.2 Prijava potrebe po delavcu V skladu s 23. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZDR) mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosta delovna mesta javno objaviti. Objava prostega delovnega mesta mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni. Zavod mora vsa prosta delovna mesta objaviti v svojih uradnih prostorih. Taka objava šteje kot javna objava. Delodajalci poleg tega lahko uporabijo tudi druge oblike javne objave (na primer sredstva javnega obveščanja). Rok za prijavo začne teči z dnem objave na zavodu. Če delodajalec objavi prosto delovno mesto tudi v sredstvih javnega obveščanja, začne rok za prijavo teči z dnem zadnje objave (ibid.). Delodajalci opravijo prijavo preko elektronskih storitev Zavoda RS za zaposlovanje ali s pomočjo obrazca "Prijava potrebe po delavcu oziroma pripravniku" (DZS – Obr. 0,48).

23

3.5.3 Prijava dela delavca Tujci iz držav EU za delo v Sloveniji torej ne potrebujejo delovnega dovoljenja, pač pa mora delodajalec, ki zaposli takega delavca, opraviti prijavo. Obveznost prijave določa Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidenc državljanov držav članic Evropske unije, z njimi izenačenih državljanov in njihovih družinskih članov o zaposlitvah, opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava in o napotenih delavcih, ki v Republiki Sloveniji izvajajo storitve (Ur. list RS št. 45/2004). Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z državljanom EU je delodajalec dolžan v roku 8 dni od začetka dela prijaviti zaposlitev na obrazcu TUJ/EU-zap. Prijava se opravi po pošti ali osebno pri območni službi ZRSZ, kjer ima delodajalec svoj sedež. V primeru opravljanja dela na ozemlju Republike Slovenije na podlagi pogodbe civilnega prava med podjetjem ali fizično osebo s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji in državljanom EU je zavezanec za prijavo dela dolžan najmanj dan pred začetkom dela prijaviti začetek dela. Zavezanec za prijavo dela je podjetje ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji. Zavezanec za prijavo dela prijavi začetek opravljanja dela na obrazcu TUJ/EU-delo. V primeru izvajanja storitve z napotenimi delavci s strani podjetja ali samozaposlene osebe s sedežem ali prebivališčem v eni od držav EU na podlagi pogodbe z naročnikom storitve s sedežem ali prebivališčem na ozemlju Republike Slovenije je zavezanec za prijavo napotenih delavcev dolžan najmanj 3 dni pred začetkom izvajanja storitve prijaviti začetek izvajanja storitve. Zavezanec za prijavo dela je naročnik storitve s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji. Zavezanec za prijavo dela prijavi začetek izvajanja storitve na obrazcu TUJ/EU-storitve. Odjavo zaposlitve, opravljanja dela ali izvajanja storitve napotenega delavca so dolžni opraviti zavezanci za prijavo le v primeru predčasnega prenehanja zaposlitve, opravljanja dela ali izvajanja storitve napotenega delavca. V primeru odjave zavod potrdi odjavo na obrazcu za prijavo. V primeru predčasnega prenehanja zaposlitve je zavezanec dolžan k odjavi predložiti potrdila o odjavi iz socialnega zavarovanja (obr. M) (ibid., 13). 3.6 Sklenitev delovnega razmerja s tujimi delavci iz držav članic EU

3.6.1 Pogodba o zaposlitvi s tujimi delavci iz držav članic EU Že iz določb Ustave RS (Ur. list RS, št. 33/1991 in nadaljnji, v nadaljevanju URS) izhaja, da pravni sistem RS zavezuje in daje pravice v načelu le njenim državljanom. V 79. členu URS je določeno, da imajo v Sloveniji zaposleni tujci in člani njihovih družin posebne pravice, določene z zakonom. Tujci, ki so v delovnem razmerju imajo v načelu enake pravice iz delovnega razmerja in socialne varnosti kot državljani RS z izjemami, ki jih določajo posebni predpisi. Taka posebna specialna predpisa sta Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. list RS, št. 4/2006, v nadaljevanju ZZDT) in ZDR, ki se kot primarna pravna vira uporabita takrat, ko tujec sklepa delovno razmerje ali ko se ugotavlja, ali so dani pogoji za prenehanje delovnega razmerja.

24

Temeljno načelo, ki ga je pri zaposlovanju potrebno upoštevati in je opredeljeno v 6. členu ZDR, je načelo prepovedi diskriminacije. Delodajalec ne sme iskalca zaposlitve ali delavca v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi postavljati v neenakopraven položaj zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikatu, nacionalnega ali socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin. Načelo enakega obravnavanja slovenskega in tujega delavca je torej potrebno upoštevati ne le glede zaposlovanja, temveč tudi glede plačila in delovnih razmer. Tako tuji kot slovenski državljani morajo biti pred zakonom enaki. Enako kot s slovenskim državljanom mora torej slovenski delodajalec tudi s tujcem skleniti pogodbo o zaposlitvi. Temeljno pravilo, ki ga uzakonja ZDR, je, da se pogodbe o zaposlitvi praviloma sklepajo za nedoločen čas. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas je le izjema in je dopustno le v primerih, ki jih ZDR taksativno našteva v 52. členu. Za sklepanje pogodb o zaposlitvi s tujimi delavci iz držav članic EU se uporabljajo enaka pravila kot za sklepanje pogodb o zaposlitvi s slovenskimi delavci. Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati vse bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi, določene v 29. členu ZDR (podatke o pogodbenih strankah, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, …).

3.6.2 Prenehanje delovnega razmerja s tujimi delavci iz držav članic EU ZDR pozna več načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi lahko preneha: • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, • s sporazumno razveljavitvijo, • z redno ali izredno odpovedjo, • s sodbo sodišča, • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa zakon ter • v drugih primerih, ki jih določa zakon. Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno, ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Vse določbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, tako za določen kot za nedoločen čas, veljajo enako za slovenske državljane kot za tuje delavce iz držav članic EU (ibid., 15).

25

4 ZAPOSLOVANJE TUJCEV IZ TRETJIH DRŽAV Da se lahko zaposlijo državljani tretjih držav v Republiki Sloveniji, potrebujejo delovno dovoljenje. Delovno dovoljenje je dokument, na podlagi katerega lahko delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu s tujcem. Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo. Osebno delovno dovoljenje se izda za določen ali nedoločen čas. Dovoljenje za zaposlitev se praviloma izda za dobo do enega leta. Dovoljenje za delo pa se izda z različno časovno omejitvijo, odvisno od namena, za katerega je bilo izdano. Za isto časovno obdobje je tujcu lahko izdano le eno delovno dovoljenje (ZZDT, 8. člen). Delovno dovoljenje se praviloma izdaja na vlogo delodajalca kot dovoljenje za zaposlitev oziroma dovoljenje za delo in omogoča tujcu le delo oziroma zaposlitev pri točno določenem delodajalcu – vlagatelju (Šepec, 2006). V posebej določenih zakonskih primerih pa lahko zaprosi za delovno dovoljenje tudi tujec sam in pridobi osebno delovno dovoljenje, ki mu v času trajanja omogoča prosto izbiro zaposlitve oziroma dela. 4.1 Vrste delovnih dovoljenj Posamezne vrste delovnih dovoljenj (ZRSZ 2007f): • osebno delovno dovoljenje, • dovoljenje za zaposlitev, • dovoljenje za delo.

4.1.1 Osebno delovno dovoljenje Je obnovljiva ali stalna oblika delovnega dovoljenja, ki v času veljavnosti tujcu omogoča prost dostop do trga dela, razen v primeru, ko je osebno delovno dovoljenje izdano z veljavnostjo enega leta. Za osebno delovno dovoljenje lahko zaprosi tujec, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, in begunec. Osebno delovno dovoljenje se izda za čas, določen s tem zakonom, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela (ZZDT, 10. člen). Osebno delovno dovoljenje se ob različnih pogojih, določenih z zakonom, izdaja za različno dolgo obdobje, in sicer: • l leto, • 3 leta ali • nedoločen čas. Za osebno delovno dovoljenje za čas treh let lahko zaprosi tujec, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za dobo najmanj dveh let, če je pred vložitvijo vloge že vsaj tri leta bival v Republiki Sloveniji (ibid.).

26

Za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas lahko zaprosi tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ali tujec, ki mu je priznan status begunca. Zavezanec za prijavo in odjavo dela tujca je vsakokratni delodajalec, ki s tujcem sklene delovno razmerje, oziroma tujec sam v primeru samozaposlitve (ibid.).

4.1.2 Dovoljenje za zaposlitev Dovoljenje za zaposlitev je oblika delovnega dovoljenja, vezana na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev na podlagi sistematiziranih delovnih mest. S tem dovoljenjem se sme tujec zaposliti le pri delodajalcu, ki je zaprosil za izdajo dovoljenja (ZZDT, 11. člen).

Dovoljenje za zaposlitev se lahko izda le na vlogo delodajalca, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • da ni izkoriščena kvota predvidena za to vrsto dovoljenj, • da delodajalec izpolnjuje pogoje za zaposlitev tujca (registracija, pozitivno poslovanje

v predhodnem letu, nekaznovanost v zadnjih dveh letih), • da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih kandidatov (obvestilo zavoda o neobstoju

ustreznih domačih kandidatov), • da tujec izpolnjuje pogoje za ponujeno zaposlitev (izobrazba, nekaznovanost tujca v

zadnjih dveh letih, po določilih ZZDT), • da zaposlitev ne vpliva škodljivo na trg delovne sile. Dovoljenje za zaposlitev se izda za 4 mesece, 8 mesecev, eno leto, 3 leta, stalno delovno dovoljenje (ibid.). Dovoljenje za zaposlitev se po izteku veljavnosti ne more podaljšati, razen v primerih prve zaposlitve tujca, ko se dovoljenje izda z omejitvijo na štiri mesece, po preteku tega časa pa se brez preverjanja pogojev podaljša do enega leta (ibid.). Za prvo zaposlitev tujca se šteje zaposlitev tujca, ki nima dovoljenja za prebivanje v državi. Pri delovnih migrantih se za prvo zaposlitev šteje, če tujec ob vložitvi vloge nima veljavnega delovnega dovoljenja (ibid.). Delodajalec lahko pred potekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev zaprosi za ponovno izdajo. Zavezanec za prijavo in odjavo dela po določbah tega zakona je delodajalec, ki s tujcem sklepa delovno razmerje.

4.1.2.1 Dovoljenje za zaposlitev brez preverjanja stanja in razmer na trgu dela To določa Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji dovoljenja za zaposlitev v primerih, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela. Namen določitve primerov, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela, je omogočiti hitrejši in lažji postopek za izdajo dovoljenja za zaposlitev na podlagi ugotovitve, da zaposlovanje tujcev v teh primerih ne vpliva negativno na zaposlenost (Uradni list RS, št. 70/06, 7299).

27

Dovoljenje za zaposlitev se izda ob izpolnjevanju naslednjih splošnih pogojev (ibid.): • da delodajalec in tujec izpolnjujeta z zakonom predpisane pogoje, • da ni izkoriščena kvota delovnih dovoljenj iz prvega odstavka 5. člena ZZDT (Uradni

list RS, št. 4/2006). V primerih zaposlovanja posebnih kategorij tujcev (športniki, kulturni delavci, znanstveniki, vlagatelji, delavci posebej določenih deficitarnih poklicev) se lahko dovoljenje za zaposlitev izda brez upoštevanja stanja na trgu dela (ne glede na obstoj domačih kandidatov pri zavodu). Ni potrebno mnenje zavoda o neobstoju domačih ustreznih kandidatov (Šepec 2006, 6). Poklicne skupine delavcev, ki se jim dovoljenje lahko izda brez kontrole trga dela (Uradni list RS, št. 70/06, Priloga 3), so: • 10 gozdarji: gozdni delavec 21001, gozdar 31001, gozdar 41001, • 20 obdelovalci kovin: varilci 22041, 22043, 22045, 32043, 32045, 42041; kleparji

22032, 22033, 42031, 42032, 42024; ključavničarji 42004, 42007, • 21 monterji in inštalaterji: konstrukcijski mehanik 42112, monter konstrukcij 42111,

monter vodovodnih naprav 42121, • 22 mehaniki in strojniki: instalater strojnih instalacij 42218, avtomehanik 42221,

mehanik vozil in voznih sredstev 42220, avtoserviser 42227, strojni tehnik 52201, • 25 elektrikarji: elektrotehnik 52501, • 35 steklarji: steklar 43510, steklopihač 43521, • 47 barvarji in ličarji: avtoličar 44711, • 52 gradbeniki: gradbinec 25205, zidar za zidanje in ometavanje 25204, krivilec armatur

25202, strojnik gradbene mehanizacije 45210, monter gradbenih konstrukcij 45231, zidar 45204, tesar 45203, železokrivec 45202, gradbenik 45200,

• 53 gradbeniki za zaključna dela: stavbni steklar 45331, polagalec podov in tlakov 45321,

• 58 poklici v cestnem prometu: voznik-avtomehanik 45801, voznik avtobusa 45803. Poklicne skupine z visokošolsko izobrazbo, ki se jim dovoljenje izda brez kontrole trga dela, so: metalurgi, strojniki, elektrikarji, računalničarji, kemiki, farmacevti, gradbeniki.

4.1.2.2 Postopek za zaposlitev poklic zidar Vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev vlagajo delodajalci pri centralni oziroma območni službi, na območju katere je sedež delodajalca, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS 70/2006, 4. člen). Delodajalec, ki želi zaposliti zidarja iz tretje države, mora: I. Pred vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev tujca mora delodajalec, tako kot pred vsako zaposlitvijo, na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) prijaviti potrebo po delavcu na obrazcu PD. Delodajalec mora na obrazcu označiti, da želi zaposliti tujca.

28

Delodajalec lahko še isti dan vloži vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev na območni službi ZRSZ, na območju katere ima delodajalec sedež. II. Vlagatelj – delodajalec k prošnji na predpisanem obrazcu priloži naslednja dokazila: 1. Dokazila o izpolnjevanju pogojev delodajalca: • izpolnjena prošnja na obrazcu TUJ-B; • izjava delodajalca na enotnem obrazcu, da mu v zadnjih dveh letih pred vložitvijo

vloge ni bila izrečena kazen za prekršek po določbah ZZDT (Ur. list RS, št 4/06); • potrdilo davčnega urada, da je delodajalec predlagal obračune davčnega odtegljaja za

dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilnih list in da ima na podlagi predloženih davčnih obračunov tudi poravnane davčne obveznosti;

• podpisano pogodbo o zaposlitvi v štirih izvodih, ki mora vsebovati pravice in obveznosti, ki jih kot sestavine pogodbe o zaposlitvi določajo predpisi o delovnih razmerjih;

• dokazilo o plačilu upravne takse. 2. Dokazila o izpolnjevanju pogojev tujca: • dokument, s katerim se izkazuje identiteta tujca, • dokazilo o ustrezni izobrazbi ali strokovni usposobljenosti. III. Zavod RS za zaposlovanje po uradni dolžnosti k vlogi priloži še naslednja dokazila: 1. Dokazilo o izpolnjevanju pogojev delodajalca. • dokazilo o registraciji oziroma vpisu (dokazilo se pridobi na spletnih straneh

Registrskega sodišča), • dokazilo o pozitivnem poslovanju za preteklo leto, dokazilo se pridobi na spletnih

straneh AJPES-a (JOLP), • potrjeno prijavo potrebe po delavcu na obrazcu PD. 2. Dokazila o izpolnjevanju pogojev tujca: • dokazilo, da mu v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge ni bila izrečena kazen za

prekršek po ZZDT. IV. Priporočljiv rok za izdajo delovnega dovoljenja Glede na to, da gre za poklice, ki jih v Sloveniji primanjkuje, se postopki vodijo prednostno. Priporočljiv rok za izdajo dovoljenja za zaposlitev je 10 dni od posredovanja popolne vloge. Ko se oddaja vloga, je potrebno k obrazcu TUJ-B (prošnji) priložiti pregled dokazil, ki jih k vlogi priloži vlagatelj, in pregled dokazil, ki jih pridobi ZRSZ po uradni dolžnosti. Zakonski pogoji, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, se navedejo na posebnem obrazcu, ki ga morajo v tej obliki uporabljati vse območne in centralna služba ZRSZ.

29

4.1.3 Dovoljenje za delo Dovoljenje za delo je oblika delovnega dovoljenja z vnaprej določeno časovno omejitvijo, na podlagi katerega se tujec lahko začasno zaposli ali dela v Republiki Sloveniji v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje izdano (ZZDT, 12. člen). Po namenu je dovoljenje za delo vezano na (ibid.): • delo z napotenimi tujci, • usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev, • sezonsko delo tujcev, • delo tujih zastopnikov, • individualne storitve tujcev. Vrste dovoljenj: • Dovoljenje za delo za izvajanje čezmejnih storitev (ZZDT, 13. člen); maksimalno za tri

mesece. • Dovoljenje za delo za gibanje oseb znotraj združb (ZZDT, 16. člen); za čas do enega

leta. • Dovoljenje za delo za izvajanje storitev z nameščenimi delavci (ZZDT, 15. člen); za

čas do enega leta. • Dovoljenje za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje (ZZDT, 18. člen); za čas do

dvanajst plus šest mesecev. • Dovoljenje za delo za sezonsko delo: a) dovoljenja za sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu ( ZZDT, 20. člen); največ za šest mesecev v koledarskem letu; b) dovoljenja za sezonsko delo v gradbeništvu ( ZZDT, 21. člen); največ za 7 mesecev, nato obvezna prekinitev; c) dovoljenja za sezonsko delo – splošna (ZZDT, 21. člen); največ za tri mesece v koledarskem letu. • Dovoljenje za delo za zastopnike, poslovodne delavce (ZZDT, 22. člen); za dve leti. • Dovoljenje za delo za pogodbene storitve tujcev (ZZDT, 23. člen); praviloma za tri

mesece; kultura, znanost, zdravstvo: do enega leta. • Dovoljenje za delo za dodatno izobraževanje tujih napotenih delavcev (ZZDT, 14. a

člen); za čas do 3 mesecev v obdobju dveh let. • Dovoljenje za delo tujim napotenim delavcem za izvajanje dodatnega izobraževanja

slovenskih delavcev (ZZDT, 14.b člen); za čas do treh mesecev v obdobju dveh let. Dovoljenje za delo se tujcu izda na vlogo delodajalca oziroma pravne osebe. Pogoj za izdajo dovoljenja je (ZZDT, 12. člen):

• da ni izkoriščena kvota za posamezni namen, • če so izpolnjeni pogoji za izdajo posamezne vrste dovoljenj, brez dodatnega

preverjanja stanja in razmer na trgu dela. Po izteku veljavnosti dovoljenja za delo tujcu ne more biti izdano dovoljenje za zaposlitev ali osebno delovno dovoljenje brez vmesne prekinitve dela v državi, razen v primerih, določenih z zakonom.

30

Zavezanci za prijavo in odjavo dela tujcev z dovoljenjem za delo so delodajalci, če s tem zakonom ni drugače določeno. TABELA 2: Podatki o obsegu veljavnih delovnih dovoljenj po vrstah delovnih dovoljenj Mesec/vrsta delov. dovol. Osebna delovna dovoljenja Dovoljenja za zaposlitev Dovoljenje za delo SKUPAJ

SKUPAJ Samoza-poslitev

Za nedo-ločen čas SKUPAJ Nova

DZZ

Brez kontrole trga dela

SKUPAJNapot-

eni delavci

Poslo-vodni

delavci

Sezon. dela v gradb.

Sezon. dela v kmet.

Delež dovoljenj v kvoti

VSA

2001

2001/3 16.007 51 10.551 21.408 1.781 33 2.237 1.335 119 261 22.310 39.652

2001/6 18.260 90 16.373 19.653 4.128 72 3.193 709 1.178 287 917 21.668 41.106

2001/9 13.195 163 10.348 17.880 4.360 197 2.912 998 645 541 19.794 33.987

2001/12 15.090 726 10.683 16.434 3.691 283 2.408 567 782 926 1 18.060 33.932

2002

2002/3 15.717 739 10.951 15.119 2.574 286 3.205 586 822 1.490 155 17.502 34.041

2002/6 16.281 739 11.262 14.121 2.018 254 4.853 700 864 2.133 1.026 18.110 35.255

2002/9 16.843 774 11.530 13.893 1.725 260 5.514 1.020 958 2.550 863 18.449 36.250

2002/12 17.995 787 12.405 13.580 1.545 268 4.484 1.152 956 2.231 20 17.108 36.059

2003

2003/3 18.965 800 13.206 12.997 1.579 252 5.510 1.197 1.017 2.960 152 17.490 37.472

2003/6 19.636 837 13.626 12.738 1.819 228 8.734 1.859 1.081 4.788 857 20.391 41.108

2003/9 20.152 851 13.972 12.650 1.881 231 8.900 1.805 1.114 5.017 834 20.436 41.702

2003/12 20.794 849 14.430 12.381 1.959 263 6.352 1.523 1.154 3.537 25 17.579 39.527

povpreč.2003 12.692 7.374 1.596 1.092 4.076 467 18.974 39.952

2004

2004/3 21.175 826 14.991 12.002 1.995 263 6.149 1.598 1.194 3.127 140 16.957 39.326

2004/5 21.617 827 15.430 12.296 1.950 241 6.001 1.243 2.612 538 17.054 39.914

2004/6 21.814 815 15.628 12.467 2.162 248 6.100 1.509 1.276 3.220 460 17.291 40.381

2004/9 22.594 825 16.246 12.526 2.160 292 5.828 1.508 1.375 2.377 483 16.979 40.948

2004/12 22.712 824 16.881 12.233 2.258 329 4.085 1.081 1.472 1.420 24 14.846 39.030

povpreč.2004 12.307 5.541 1.424 1.329 2.536 277 16.518 39.921

2005

2005/3 23.063 855 17.320 11.629 2.118 356 4.146 983 1.502 1.457 136 14.273 38.838

2005/6 23.833 987 17.789 12.133 2.721 455 5.903 1.164 1.622 2.386 647 16.414 41.869

2005/9 24.760 1.216 18.373 12.263 2.905 490 6.247 1.503 1.863 2.321 484 16.647 43.270

2005/12 25.782 1.451 18.980 12.360 2.915 570 4.825 1.193 2.011 1.533 28 15.174 42.967

2006

2006/3 26.750 1.662 20.056 12.530 3.625 490 6.371 1.308 2.169 2.607 225 16.732 45.651

2006/6 28.087 1.562 22.052 12.587 4.087 436 8.229 1.209 2.188 3.909 838 18.628 48.903

2006/9 29.238 1.449 23.778 13.072 4.507 625 8.157 1.118 2.225 5.153 551 19.004 50.467

2006/12 29.871 1.353 24.774 14.501 4.732 1.846 6.362 1.060 2.262 2.921 21 18.601 50.734

2007

2007/3 30511 1253 25937 16351 4769 3620 7800 1374 2393 3754 176 21758 54662

Vir: ZRSZ, Centralna služba – Služba za zaposlovanje tujcev 2007, Miha Šepec

31

SLIKA 5: Podatki o obsegu veljavnih delovnih dovoljenj po vrstah delovnih dovoljenj

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

osebna delovnadovoljenjadovoljenja zazaposlitevdovoljenja za delo

vsa dovoljenja

Iz tabele podatkov bomo primerjali podrobnejše podatke za obdobje 2004 in 2005, ki so povzeta iz Letnega poročila Zavoda RS za zaposlovanje. Iz primerjave podatkov je razvidno, da se je skupni obseg delovnih dovoljenj v primerjavi z letom 2004 povečal za 10,0 % oziroma 3.937 delavcev. To povečanje je predvsem posledica velikega povečanja osebnih delovnih dovoljenj, povečanje za 3.070 tujcev oziroma 13,5 %, povečanja obsega tujih poslovodnih delavcev, za 539 tujcev oziroma 36,6 %, in tudi novih zaposlitev za 657 delavcev oziroma 29,0 %. Najbolj se je v letu 2005 povečal obseg osebnih delovnih dovoljenj, ki pa se skladno z zakonskimi določili ne vštevajo v kvoto. Omenjen porast tovrstnih dovoljenj je razumljiv, saj gre večinoma za tujce – delavce iz bivše Jugoslavije, ki že dalj časa živijo v Sloveniji in so na podlagi tega pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, ki jim zagotavlja tudi pravico do pridobitve osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas. Tako je bilo v letu 2005 izdanih 2.365 osebnih delovnih dovoljenj za tujce, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, 1.385 dovoljenj za tuje delavce, ki so že več kot 5 let zaposleni pri delodajalcu v Sloveniji, 1.315 dovoljenj za samozaposlitev, 88 dovoljenj za ožje družinske člane in 68 dovoljenj za tujce – potomce slovenskih izseljencev. Tujci, ki pridobijo osebno delovno dovoljenje, so glede zaposlovanja in dela praktično izenačeni z domačimi delavci in se lahko v primeru brezposelnosti tudi prijavijo v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu. Število tujih delavcev, ki delajo na podlagi dovoljenja za zaposlitev, se v letu 2005 ni bistveno povečalo in ostaja praktično na enaki ravni kot v zadnjih dveh letih. Večino teh dovoljenj predstavljajo delavci, ki so že dalj časa na delu v Sloveniji in praktično le podaljšujejo svojo zaposlitev ter bodo v bližnji prihodnosti izpolnili pogoje za stalno prebivanje in pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas. Delež novih

32

zaposlitev se je v letu 2005 sicer precej povečal, z 2.258 v letu 2004 na 2.915 konec leta 2005, vendar je v skupnem obsegu tujcev na delu v Sloveniji še vedno precej nizek. Tudi obseg dovoljenj za delo, z izjemo dovoljenj za delo za poslovodne delavce, se v letu ni povečeval, kar je logična posledica uveljavitve kvotnega sistema izdajanja delovnih dovoljenj. Zaradi bistveno povečanega obsega izdanih dovoljenj za samozaposlitve, poslovodne delavce in napotene delavce v zadnjih letih, kjer so bili pogoji za izdajo dovoljenj do sedaj izredno enostavni in so omogočali tudi številne zlorabe, je bil ob koncu leta uveljavljen novelirani Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, da bi se odpravile pomanjkljivosti, ki so dopuščale zlorabe, na katere so v preteklosti opozarjali tako zavod kot tudi nadzorni organi. Novelirani zakon je zato prav za te vrste dovoljenj določil dodatne pogoje (predhodno urejeno bivanje v Republiki Sloveniji v primeru samozaposlitev, poslovanje in obseg zaposlenih pri izdaji delovnega dovoljenja za zastopnike, predhodna enoletna zaposlitev pri izvajalcu, ki napotuje svoje delavce na delo v Republiki Sloveniji). Kvalifikacijska struktura zaposlenih tujcev ostaja nizka, saj še naprej prevladujejo delavci s I. do IV. stopnje izobrazbe, medtem ko je delavcev s VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe manj kot 5,0 %. Glavni razlogi zaposlovanja tujcev so: • strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem v nekaterih panogah, npr.

gradbeništvo, • pripravljenost delati pod težjimi delovnimi pogoji in • za slabše plačilo in strokovnost teh delavcev. Glede na državljanstvo prevladujejo delavci iz držav bivše Jugoslavije, ki predstavljajo 88,1 % vseh tujih delavcev v Republiki Sloveniji oziroma 93,3 % tujih delavcev, ki delajo na podlagi delovnega dovoljenja. Največ teh delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, in sicer 21.373, iz Hrvaške 6.886, Srbije in Črne gore 7.877, Makedonije 3.941, bistveno manj je delavcev iz drugih držav. 4.2 Postopek izdaje dovoljenj Postopek izdaje delovnih dovoljenj poteka na osnovi določil zakona o splošnem upravnem postopku. Vloge za izdajo dovoljenj za zaposlitev in dovoljenj za delo za sezonske delavce se praviloma vlagajo pri območnih službah zavoda, kjer je sedež delodajalca, vloge za osebna delovna dovoljenja in dovoljenja za delo pa pri centralni službi zavoda, ki odločajo o izdaji dovoljenj na 1. stopnji (ZRSZ 2007d). O pritožbah odloča na 2. stopnji Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vloge se vlagajo na predpisanih obrazcih TUJ. V kolikor je vloga popolna, mora zavod o izdaji delovnega dovoljenja odločiti najkasneje v 60-ih dneh. Za vse vloge in dovoljenja, razen za dovoljenja za sezonsko delo v kmetijstvu, je potrebno plačati takso v skladu z določili zakona o upravnih taksah (ibid.).

33

4.2.1 Prijava in odjava dela tujcev Novi zakon za legalno zaposlitev ali delo tujca določa poleg pridobitve delovnega dovoljenja tudi obvezno prijavo začetka in konca dela tujca (ZRSZ 2007c). Delodajalci in drugi zavezanci za prijavo – odjavo dela tujca so dolžni prijaviti vsak začetek dela tujca, v primeru zaposlitve v 10-ih dneh po začetku dela, če gre za sklenitev delovnega razmerja, v primeru drugih oblik dela pa en dan pred nastopom dela. Nastop dela prijavijo na ustreznem obrazcu TUJ 4/1 - TUJ 4/11 (Šepec 2006, 8). Prijavi priložijo ustrezna dokazila, ki jih zahteva Pravilnik o postopku prijave in odjave dela tujcev, za vsako obliko prijave – odjave posebej (Uradni list RS, št. 37/2006, str. 3908). V primeru popolne in pravočasne prijave zavod potrdi prejem in popolnost prijave, to potrdilo pa je dokument, s katerim delodajalec oziroma zavezanec dokazuje izpolnitev zakonske obveze iz 29. člena Zakona o ZZDT.

4.2.1.1 Prijava dela tujcev Prijavo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo zavezanci osebno pri tisti območni službi zavoda, kjer imajo sedež oziroma kjer se delo opravlja, ali pri službi, ki je dovoljenje izdala. V primeru, da prijava začetka dela ni izvršena v 60-ih dneh od izdaje delovnega dovoljenja, se šteje, da s tujcem ni bilo sklenjeno delovno razmerje oziroma začeto delo, kar je razlog, da bi moral delodajalec delovno dovoljenje vrniti oziroma za ugotovitev prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja po uradni dolžnosti (Uradni list RS, št. 37/06, stran 3908, 6. člen). Vloga za prijavo začetka opravljanja dela tujcev, katerim je bilo izdano delovno dovoljenje, vsebuje naslednje priloge (ibid., 7. člen): • dokazilo o ustreznem socialnem oziroma zdravstvenem zavarovanju v Republiki

Sloveniji, • dokazilo o urejenem prebivanju v Republiki Sloveniji, • kopija delovnega dovoljenja.

4.2.1.2 Odjava dela tujca Odjava dela tujcev zavezanec opravi le v primerih, ko delo tujca preneha pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja. V vseh drugih primerih odjava dela tujcev ni potrebna, ker z iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja prenehajo obstajati tudi pogoji za nadaljnje delo tujca (ibid., 12. člen). Zavezanec prijavi prenehanje dela tujca pri tisti službi zavoda, pri kateri je bila opravljena prijava. To opravi na istem obrazcu, na katerem je bila opravljena prijava. Odjavo dela tujca je dolžan opraviti najpozneje v treh dneh po prenehanju dela tujca. Pri tem zavezanec

34

vrne pristojni službi zavoda delovno dovoljenje, ki je bilo podlaga za prijavo dela tujca. Zavod izda zavezancu potrdilo o odjavi dela tujca (ibid., 13. člen).

4.2.2 Sklenitev delovnega razmerja s tujimi delavci iz tretjih držav Delavci iz tretjih držav torej potrebujejo za delo v Sloveniji veljavno delovno dovoljenje. Šele po pridobljenem delovnem dovoljenju lahko delavec in delodajalec začneta izvrševati pravice in obveznosti, določene v pogodbi o zaposlitvi. Enako kot s slovenskim državljanom mora slovenski delodajalec tudi s tujcem skleniti pogodbo o zaposlitvi. Kakšno pogodbo bo sklenil, za določen ali nedoločen čas, je odvisno predvsem od tega, kakšno delovno dovoljenje si bo tujec pridobil (ZDS 2007, 29).

4.2.2.1 Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s tujimi delavci iz tretjih držav Pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas sklene slovenski delodajalec s tujim delavcem iz tretjih držav, ki ima osebno delovno dovoljenje izdano za nedoločen čas. Tega pridobijo tujci s stalnim prebivanjem v RS, begunci ter tujci, katere zajemajo prehodne in končne določbe ZZDT (ibid.). Za sklepanje pogodb o zaposlitvi s tujimi delavci se načeloma uporabljajo enaka pravila kot za sklepanje pogodb o zaposlitvi s slovenskimi delavci. Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati vse bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi, določene v 29. členu ZDR (podatke o pogodbenih strankah, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, …).

4.2.2.2 Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tujimi delavci iz tretjih držav Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene le v primerih, ki jih ZDR izrecno določa. Tako je v 52. členu ZDR izrecno določeno, da se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, če gre za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja. Ta določba pomeni, da je sama časovna omejitev delovnega dovoljenja (razen osebnega delovnega dovoljenja), izdanega tujcu za delo v RS, upravičen razlog, da delodajalec z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Osebno delovno dovoljenje, ki se izdaja na zaprosilo tujca, pa se po ZZDT lahko izda za določen ali nedoločen čas. Vendar po ZDR časovna omejitev te oblike delovnega dovoljenja ni samostojen razlog za upravičenost zaposlovanja teh oseb za določen čas. Osebe, ki jih ZZDT upravičuje do izdaje osebnega delovnega dovoljenja, so z osebnimi ali drugimi okoliščinami tesneje povezane z življenjem v Sloveniji. Zato naj bi jim bilo

35

omogočeno, da sklepajo zaposlitev za nedoločen čas, za določen čas pa pod siceršnjimi splošnimi pogoji, torej če obstajajo razlogi iz drugih alinej 52. člena ZDR. Časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas je opredeljena v 53. členu ZDR. Po tej določbi delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, in med drugim tudi v primeru, ko sklene pogodbo o zaposlitvi s tujcem, ki ima delovno dovoljenje za določen čas. V 237. členu je določeno prehodno obdobje 3 let do 1. 1. 2007 ter do 1. 1. 2010 za male delodajalce. Zaključimo lahko, da delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi s tujcem iz tretjih držav članic, lahko sklene pogodbo za daljši čas trajanja, kot je določena omejitev. Ponavadi sklene delodajalec s tem tujcem pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja delovnega dovoljenja (ibid, 30).

4.2.3 Prenehanje delovnega razmerja s tujimi delavci iz tretjih držav Pogodba o zaposlitvi po določbah ZDR, 75. člen, lahko preneha: • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, • s sporazumno razveljavitvijo, z redno ali izredno odpovedjo, • s sodbo sodišča, • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa zakon ter • v drugih primerih, ki jih določa zakon. Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno, ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena (ZDR, 77. člen). Tujcem, ki imajo delovno dovoljenje za določen čas in na tej podlagi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, preneha le-ta s potekom časa, za katerega je bila sklenjena ali pa s potekom delovnega dovoljenja. Tako tudi ZDR v 119. členu določa, da pogodba, ki jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, preneha veljati po samem zakonu z dnem

renehanja delovnega dovoljenja. p

4.2.4 Evidence delovnih dovoljenj in zaposlitev tujcev Zavod vodi evidenco o izdanih delovnih dovoljenjih in o tujcih, ki so zaposleni v Sloveniji. Podatki o tujcih, ki jih zavod za zaposlovanje zbira in evidentira iz vlog za izdajo delovnega dovoljenja, so naslednji (Uradni list št. 4/2006, 35. člen): • ime in priimek ter priimek ob rojstvu, • spol, • dan, mesec in leto rojstva, • EMŠO,

36

• kraj in država rojstva,

• o prebivališče v tujini ali v Republiki Sloveniji (država,

• lno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (kraj, ulica in hišna

nost, , datum izdaje ter njeno veljavnost,

trokovne izobrazbe,

delovne izkušnje.

lo, družino in cialne zadeve ter Inšpektorat Republike Slovenije za delo (ibid., 16. člen).

ABELA 3: Dinamika obsega veljavnih delovnih dovoljenj med letom v preteklih letih

leto/ tje 31. mar. 30.jun 30. sep.

• državljanstvo, zadnje stalno oziroma začasnkraj, ulica in hišna številka), sedanje staštevilka),

• vrsta in številka potne listine, datum in kraj izdaje ter njeno veljav• vrsta dovoljenja za prebivanje• stopnja s• poklic, • posebna znanja, • V postopku prijav in odjav dela tujcev zavod zagotovi vse potrebne podatke in obdelavo, ki omogočajo organom in službam, ki sodelujejo pri izvajanju zakona, vpogled v podatkovno zbirko, strukturo in številčno stanje tujcev, ki so na podlagi delovnih dovoljenj ali pogodb o delu prijavljeni ali odjavljeni pri zavodu (Uradni list RS št. 37/2006, 15. člen). Zavod mesečno obdeluje zbrane podatke o prijavi in odjavi dela tujcev. Podatke primerja s podatki o izdanih delovnih dovoljenjih v okviru posameznih namenov, po katerih se razdeljuje kvota delovnih dovoljenj, in o rezultatih obvešča Ministrstvo za deso T

četrtle 31. dec. 1992 36.779 1993 31.605 1994 33.757 35.771 37.945 35.367 1995 37.779 41.215 41.187 37.947 1996 39.562 42.004 42.200 38.194 1997 40.641 43.007 41.505 35.287 1998 34.401 36.073 36.654 34.768 1999 36.263 38.951 39.809 37.791 2000 38.734 40.983 41.109 40.320 2001 39.652 41.106 34.001 33.932 2002 34.041 35.272 36.251 36.059 2003 37.474 41.108 41.714 39.527 2004 39.326 40.381 40.948 39.030 2005 38.838 41.869 43.270 42.967 2006 45.651 48.903 50.467 50.734 2007 54.662 58.304 (do 30.4.)

Vir: ZRSZ, Centralna služba – Služba za zaposlovanje tujcev 2007, Miha Šepec

37

SLIKA 6: Dinamika obsega veljavnih delovnih dovoljenj med letom v preteklih letih

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

31.mar30.jun30.sept31.dec

V tabeli je prikazana dinamika obsega veljavnih delovnih dovoljenj med letom za čas od leta 1992 do 30.4.2007. Vključena so vsa izdana delovna dovoljenja, osebna delovna dovoljenja, dovoljenja za zaposlitev in dovoljenja za delo. Iz tabele je razvidno, da je največ delovnih dovoljenj izdano za obdobje od julija do septembra, ko je tudi največ sezonskih del. Delovna dovoljenja se iz leta v leto povečujejo. Za leto 2006 je prikazan ečji porast delavnih dovoljenj.

.3 Upravne takse za delovna dovoljenja

ljenja, ki jih izdaja zavod na osnovi Zakona o zaposlovanju delu tujcev (ZRSZ 2007e).

redvidena taksa v znesku:

za sezonska dela v kmetijstvu, ,55 EUR za vlogo za izdajo delovnega dovoljenja.

000343476, sklicna številka: 11 26425-7111010-2007, rejemnik: Državne upravne takse.

voljenja je potrebno plačati že ob sami vlogi za izdajo ovoljenja (ibid.).

v 4 Novi zakon o upravnih taksah, ki je začel veljati 15. 2. 2000, je uvedel tudi posebno upravno takso za delovna dovoin Na osnovi taksne tarife št. 23 je za izdajo delovnih dovoljenj p141,80 EUR za osebna delovna dovoljenja za nedoločen čas, 70,9 EUR za vsa druga dovoljenja, razen dovoljenja 3 Skladno z Zakonom o plačilnem prometu (ZPlaP) (Urandi list RS, št. 30/2002) in skladno z 8. členom Odredbe o računih in načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov je upravne takse v postopkih izdaje delovnih dovoljenj potrebno vplačati na: račun številka: 01100-1p Takso za vlogo in izdajo dodelovnega d

38

4.4 Kvote Bistvena novost novega zakona o zaposlovanju in delu tujcev v uporabi od 1. 1. 2001 je

vedba kvotnega sistema, s katerim država na podlagi stanja na trgu delovne sile regulira

a Republike Slovenije po podatkih Urada za statistiko. lada v skladu z migracijsko politiko, ob upoštevanju stanja in gibanja na trgu dela, določi

V kvoto se ne vštevajo (ZZDT, 5. člen, 3. odstavek): z Evropsko unijo enak položaj kot državljani

tujci, za katere delovna dovoljenja niso predpisana z zakonom,

kate DSZ, 2006):

• odbujati

s kvoto za posamezne vrste delovnih dovoljen usmerjati politiko na področju delovnih

eta 2004, potem ko je postala polnopravna lanica Evropske unije in je s 1. majem 2004 začel veljati prost pretok delavcev med

dika izvajanja selektivne politike pri zaposlovanju državljanov etjih držav, s poudarkom na zagotavljanju kadrov, ki jih na slovenskem trgu dela

de na potrebe trga dela. Znotraj namenov zavod RS za aposlovanje lahko prerazporedi kvoto, po predhodnem soglasju ministrstva, ki tudi tekoče

tabeli so vzporedno prikazane Uredbe o določitvi kvot delovnih dovoljenj za obdobje 2004 do 2007.

uobseg tujcev na slovenskem trgu dela. ZZDT v petem odstavku 5. člena določa najvišje število delovnih dovoljenj, in sicer v višini 5 % aktivnega prebivalstvVletno kvoto delovnih dovoljenj.

• tujci, ki imajo na podlagi sporazuma Republike Slovenije,

• tujci z osebnim delovnim dovoljenjem, •• zastopniki in tuji napoteni delavci na dodatnem izobraževanju. Kvota delovnih dovoljenj je določena z Uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj, s

ro se omejuje število tujcev na trgu dela. Cilj uredbe je (MD• na trgu dela zagotavljati kadre, ki jih na domačem trgu dela primanjkuje, ali če gre za

poklice, za katere v Sloveniji ni ustreznega izobraževanja, z možnostjo pridobitve delovnih dovoljenj brez kontrole trga dela spzaposlovanje tujih strokovnjakov, s tem večati kritično maso ustvarjalnih kadrov, kot je predvideno tudi z ukrepi Vlade RS v okviru gospodarskih in socialnih reform,

•migracij v Sloveniji in nadzorovati vstopanje tujih delavcev na slovenski trg dela.

Uveljavitev kvote je instrument, ki ga lahko Slovenija uporabi za zaščito svojega trga dela, saj z njo omejuje število državljanov tretjih držav na domačem trgu dela. Republika Slovenija je prvič določila kvoto z uredbo lčnovimi državami članicami (MDDSZ, 2007). Glede na to, da kvota do danes nikoli ni bila povsem izkoriščena, je njena uveljavitev pomembna predvsem z vitrprimanjkuje (ibid., 2007). V kvoti delovnih dovoljenj je predvidena tudi rezerva v višini 1.000 delovnih dovoljenj. Prerazporeditve kvot se izvajajo glezspremlja porabo kvot (ibid., 2007). V

39

TABELA 4: Določitev kvot in podkvot

Vrsta dovoljenja 2004 2005 2006 2007 Zaposlovanje tujcev 12.400 12.200 13.000 13.500

Napotene tujce 1.200 1.200 1.000 1.000 Usposabljanje in izpopolnjevanje 200 200 75 40

Sezonsko delo tujcev 2.200 2.000 2.200 2.930 Individualne storitve tujcev 100 100 75 30

Nerazporejena kvota 1.000 1.000 1.000 1.000 Skupaj 17.100 16.700 17.350 18.500

Vir: MDDSZ. 2004, 2005, 2006, 2007 V primeru resnih motenj na trgu dela lahko ministrstvo, pristojno za delo, prerazporedi kvote za posamezne namene. Kvota delovnih dovoljenj določena z uredbo pomeni letno povprečno število veljavnih delovnih dovoljenj, kar pomeni, da je v določenem obdobju lahko skupno število dovoljenj tudi višje od določene kvote. Posameznemu delodajalcu se lahko izda največ toliko dovoljenj za delo za sezonska dela v gradbeništvu, kolikor je bilo povprečno število zaposlenih v predhodnem letu pri tem delodajalcu. V povprečno število zaposlenih se ne vštevajo tujci, ki so bili zaposleni na podlagi dovoljenja za delo za sezonsko delo (Šepec, 2006).

4.4.1 Določitev kvot po območnih službah Centralna služba na podlagi podatkov o izdanih delovnih dovoljenjih v preteklih letih in predvidenih potrebah po delovni sili po posameznih območjih razdeli z Uredbo določene kvote posameznih vrst delovnih dovoljenj po območnih službah. Vsaka območna služba lahko izda največ toliko delovnih dovoljenj, kot ji pripada po določeni razdelitvi. Izkoriščenost kvote je razlog za izdajo negativne odločbe (ZRSZ 2007a). V tabeli so prikazana izdana delovna dovoljenja za Območno službo Novo mesto. TABELA 5: Izdana delovna dovoljenja, Območna služba Novo mesto za leto 2005

Dovoljenja/Bivše države SFRJ Osebno delovno dovoljenje

Dovoljenja za zaposlitev

Dovoljenje za delo Skupaj

BIH 31 272 37 340 ČRNA GORA 0 0 0 0 HRVAŠKA 61 179 2 242 MAKEDONIJA 2 14 3 19 SRBIJA 0 0 0 0 SRBIJA IN ČRNA GORA 16 82 112 210 Bivše države iz območja SFRJ 110 547 154 811 Vir: ZRSZ, Območna služba Novo mesto, 2006

40

TABELA 6: Izdana delovna dovoljenja, Območna služba Novo mesto za leto 2006 Dovoljenja/Bivše države SFRJ

Osebno delovno dovoljenje

Dovoljenja za zaposlitev

Dovoljenje za delo Skupaj

BIH 451 105 556 ČRNA GORA 0 0 0 HRVAŠKA 194 4 198 MAKEDONIJA 29 3 32 SRBIJA 5 15 20 SRBIJA IN ČRNA GORA 107 137 244 Bivše države iz območja SFRJ 786 264 1050 Vir: ZRSZ, Območna služba Novo mesto, 2007 Za primerjavo podatkov smo vzeli izdana delovna dovoljenja za bivše države SFRJ. Če primerjamo tabeli med seboj, ugotavljamo, da se delovna dovoljenja vsako leto povečujejo. Največ dovoljenj je izdanih za državljane BIH, in sicer jih je v letu 2006 kar 216 več kot v preteklem letu. Enako velja tudi za ostale države bivše SFRJ. Največji delež izdanih dovoljenj je še vedno v gradbeništvu. Pri dovoljenjih za zaposlitev v letu 2005 ni bilo večjih odstopanj od predvidene kvote kljub povečanemu številu izdanih novih delovnih dovoljenj. Kvote so se med letom uspešno regulirale s številom izdanih novih osebnih delovnih dovoljenj. Odobrene kvote za dovoljenja za zaposlitev niso presegli ne med letom niti ob koncu leta 2005. Pri dovoljenjih za sezonsko zaposlitev v gradbeništvu je območna služba med letom enkrat zaprosila za dodatno povečanje kvote in dobila povečanje le-te, kar pa je bilo dovolj, da na koncu leta 2005 ni presegla določene kvote. Razlog za delni porast dovoljenj za sezonsko delo v gradbeništvu od prve predvidene kvote v letu 2005 je tudi pospešena izgradnja avtocestnega odseka na našem območju in zaradi porasta gospodarskih gradenj na območju območne službe. 4.4.2 Spremljanje izkoriščenosti kvote Za spremljanje izkoriščenosti kvot so zadolžene območne službe (za dovoljenja izdana v njihovi pristojnosti) in Centralna služba, ki mesečno pošilja vsem območnim službam in MDDSZ informacijo o izkoriščenosti kvote za posamezne vrste dovoljenj. Informacija o izkoriščenosti kvote je uradna informacija, ki se uporablja v postopkih izdaje delovnih dovoljenj kot dokazilo, na podlagi katerega je izdana pozitivna ali negativna odločba. Centralna služba spremlja potrebe po delovni sili iz tujine (s strani delodajalcev in območnih služb) in v primeru presežka potreb nad določenimi kvotami, ki jih ni možno zadostiti drugače (z domačo delovno silo ali z delovno silo iz držav EU, kjer velja prosti pretok delavcev), MDDSZ predlaga koriščenje proste kvote 1.000 dovoljenj ali tudi povečanje kvote za posamezne vrste delovnih dovoljenj (ZRSZ 2007a).

41

4.5 Delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje Delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje zaradi dela sta dve različni dovoljenji, ki jih izdajata dva različna organa, in sicer Zavod za zaposlovanje in upravne enote, vendar sta med seboj povezani (ZRZS 2007f). Delovno dovoljenje omogoča tujcem zaposlitev oziroma delo v RS in ga izdaja zavod za zaposlovanje, dovoljenje za prebivanje pa omogoča tujcem vstop in bivanje v državi, izdajajo pa ga konzularna predstavništva RS v tujini oziroma upravne enote, kjer bo tujec imel svoje prebivališče (ibid.). V kolikor torej tujec želi zakonito delati in bivati v RS, potrebuje obe dovoljenji. Delovno dovoljenje je praviloma tudi osnova za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ki se izdaja za enak čas, predčasno prenehanje delovnega dovoljenja pa je tudi osnova za odvzem dovoljenja za prebivanje (ibid.).

4.5.1 Dovoljenje za bivanje v Sloveniji Za tako imenovane državljane tretjih držav prav tako uporabljamo določbe zakona o tujcih, ki ureja vstop in prebivanje tujcev. Po veljavnem zakonu mora tujec, ki želi vstopiti in prebivati v Sloveniji iz drugačnega razloga ali za daljši čas, kot je to mogoče na podlagi vizuma (ali le na podlagi potnega lista, če je državljan države, s katero je Slovenija ukinila vizume), imeti dovoljenje za prebivanje, ki ga mora pridobiti že pred vstopom v Slovenijo. Razlogi oziroma nameni prebivanja, zaradi katerih se tujcu lahko izda dovoljenje za prebivanje (Vlada RS MNZ 2006, 2), so: • zaposlitev ali delo, • združitev družine s tujcem, ki ima v RS dovoljenje za prebivanje, • status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU, • študij, izobraževanje, specializacija ali strokovno izpopolnjevanje ter praktično

usposabljanje, sodelovanje oziroma udeležba v programih mednarodnih izmenjav prostovoljcev in v drugih programih, ki ne sodijo v sistem formalnega izobraževanja,

• drugi upravičeni in z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi načeli in običaji utemeljeni razlogi,

• slovensko poreklo do tretjega kolena v ravni vrsti. Dovoljenje za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu lahko izda le kot dovoljenje za začasno prebivanje. Prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje mora tujec vložiti pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, ki jo pošlje v pristojno reševanje upravni enoti, na območju katere bo tujec prebival po prihodu v Republiko Slovenijo. Za izdajo dovoljenja za prebivanje mora tujec imeti: • delovno dovoljenje ali overjena fotokopija dovoljenja, • pogodbo o zaposlitvi, podpisano s strani obeh pogodbenih strank in overjeno na

zavodu za zaposlovanje – original, • veljavni potni list,

42

• dokazilo o izpolnjevanju upravičenega razloga oziroma namena, zaradi katerega namerava prebivati v Republiki Sloveniji,

• dokazilo o ustreznem zdravstvenem zavarovanju, • dokazilo o sredstvih za preživljanje, • dokazilo o nekaznovanju iz matične države. V primeru, da tujec izpolnjuje pogoje za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje, upravna enota izda dovoljenje v obliki nalepke, ki jo pošlje diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini, da jo vroči tujcu osebno oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje mora tujec oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec vložiti pri upravni enoti, na območju katere tujec prebiva, pred potekom veljavnosti dovoljenja, ki ga želi podaljšati. Dovoljenje za začasno prebivanje se lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki pet let neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji, na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, in ki izpolnjuje tudi druge pogoje za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka, razen pogoja veljavnega potnega lista (dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki sicer nima veljavnega potnega lista, njegova istovetnost pa ni sporna). Prvi pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje je torej petletno neprekinjeno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Navedeni pogoj je izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šest zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev. Čas prebivanja tujca v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija in poklicnega usposabljanja se v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje šteje polovično. Čas prebivanja tujca v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi sezonskega dela, kot napoteni delavec ali kot dnevni delovni migrant, in čas prebivanja tujca v Sloveniji kot osebe z začasno zaščito se ne všteje v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje (ibid., 2). Dovoljenje za stalno prebivanje se ne izda tujcu, ki v Sloveniji pet let neprekinjeno prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija ali poklicnega usposabljanja, in tujcu, ki v času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija, poklicnega usposabljanja, sezonskega dela, kot napoteni delavec ali kot dnevni delovni migrant. V zakonu o tujcih pa je tudi določeno, katerim tujcem se lahko, ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev, dovoljenje za stalno prebivanje izda že pred pretekom petletnega prekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Pred pretekom navedenega petletnega roka se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje: • tujcu, ki je slovenskega rodu, • tujcu, katerega prebivanje v Republiki Sloveniji je v interesu Republike Slovenije,

43

• ožjim družinskim članom tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ali status begunca,

• tujcu, ki je že imel dovoljenje za stalno prebivanje in mu je to prenehalo, zaradi izselitve oziroma odsotnosti iz Slovenije ali območja držav članic EU ali zaradi tega, ker je v drugi državi članici EU pridobil status rezidenta za daljši čas.

V teh primerih se ob izpolnjevanju ostalih pogojev dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda, če ima tujec ob reševanju prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje veljavno dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji. Tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji, izdanim po zakonu o tujcih, ima status rezidenta za daljši čas, kar se na dovoljenju, izdanem z nalepko, tudi označi (ibid., 3). 4.6 Najem tuje delovne sile Ena izmed oblik zaposlovanja, kot jo ureja ZDR, je tudi zaposlovanje delavcev pri delodajalcu, ko opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku. Za tako obliko zaposlovanja obstajajo tudi drugi termini, kot so: posredovanje delovne sile, prepuščanje delavcev drugim uporabnikom, tristrano oziroma trikotno zaposlovanje, posojanje delavcev, najem delovne sile, v tujini pa je za tovrstni način zaposlovanja najbolj uveljavljen izraz temporary employment (ZDS 2007, 32). O najemu tuje delovne sile govorimo predvsem v primeru, ko delodajalec delovno silo pridobi preko specializiranih agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu. Gre za atipično obliko zaposlitve, kjer je pravi delodajalec agencija, delodajalec, kjer pa delavci delo dejansko opravljajo, pa je le uporabnik (ZDS 2007, 1). Delavec je torej na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu, dejansko pa opravlja delo pri uporabniku. Potek najema delovne sile v praksi poteka tako:

44

Gre za tripartitno razmerje oziroma za več medsebojno povezanih pravnih pogodbenih in dejanskih razmerij (ZDS 2007, 1): • Gospodarska pogodba med agencijo in uporabnikom - izvajanje dela pri uporabniku

proti plačilu. • Pogodba o zaposlitvi med agencijo in delavcem – delavec je formalno v delovnem

razmerju pri agenciji, pri kateri pa dela dejansko ne opravlja. • Dejansko delovno razmerje med delavcem in uporabnikom – uporabnik izvršuje vlogo

dejanskega delodajalca. 4.6.1 Najem tuje delovne sile v praksi Slovenski delodajalec lahko torej najame tujo delovno silo preko specializiranih agencij za zaposlovanje. Sam postopek zaposlitve poteka na način, da delavec sklene pogodbo o zaposlitvi z agencijo – delodajalcem, podjetje, pri katerem pa bo delavec delo dejansko opravljal – uporabnik, pa z agencijo sklene pisni dogovor, v katerem dogovorita obveznosti agencije in pravice in obveznosti napotenih delavcev ter samega uporabnika. Prav pogodba med agencijo in uporabnikom je pravna podlaga za napotitev delavca na delo k uporabniku. Agencije, ki posredujejo in zagotavljajo delo delavcev drugemu delodajalcu, lahko posredujejo le delavce, državljane držav članic EU. Za posredovanje dela tujcev, ki prihajajo iz tretjih držav, agencije nimajo dovoljenja, razen za tujce, ki imajo osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas (osmi odstavek 4. člena ZZDT). 4.6.2 Prednosti najema delovne sile preko agencij Takšna oblika dela zagotavlja: • brezposelnemu delavcu: zaposlitev, možnost poklicne kariere ter socialno varnost, • uporabniku: večjo fleksibilnost delovnih razmerij, odzivnost na potrebe po delu,

optimizacijo zaposlovanja, variabilen strošek dela ter večjo konkurenčnost, • državi pa manjše javnofinančne odhodke zaradi nižjih transferov (ZDS 2007, 32). 4.7 Spremembe zakona o zaposlovanju in delu tujcev Z Zakonom o zaposlovanju tujcev (ZZDT) (Uradi list RS, št. 66/2000), ki se je začel uporabljati 1. 1. 2001, so bile celovito urejene vse oblike dela tujcev v okviru enega zakona. Zakon je omogočil potrebno pravno jasnost glede pogojev in možnosti za zaposlovanje in delo tujcev in tudi preglednost nad stanjem na tem področju v posameznih periodičnih obdobjih. S spremembami in dopolnitvami Zakona o zaposlovanju in delu tujcev bodo odpravljene administrativne ovire pri pridobivanju delovnih dovoljenj, ki nam jih s spremembami podzakonskih aktov ni uspelo v celoti realizirati. Kot najpogostejše kritike v zvezi z izvajanjem zakona so uporabniki navajali preveliko število potrebnih dokazil in predolg

45

postopek pridobivanja delovnih dovoljenj. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami bistveno zmanjšujejo število dokazil in z nekaterimi vsebinskimi rešitvami skrajšujejo postopke (MDDSZ 2007). Ob pripravi sprememb in dopolnitev so dodali še dva vsebinska sklopa sprememb, in sicer: • uskladitev z EU zakonodajo, • odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona. Bistvene spremembe pri odpravi pomanjkljivosti veljavnega zakona so (MDDSZ 2007): • Na predlog delodajalcev se zaostrujejo pogoji za samozaposlitev tujcev. • Tujci z najmanj poklicno izobrazbo bodo že po dveh letih neprekinjene zaposlitve pri

istem delodajalcu lahko dobili osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let in bodo na trgu dela izenačeni s slovenskimi državljani.

• Tujcu, ki je zadnji letnik izobraževanja zaključil v Sloveniji in si pridobil visokošolsko izobrazbo, bo omogočena izdaja osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let, če v roku enega leta najde delodajalca. Isto velja tudi za tujca, ki je v Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela.

Predlogi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in delu tujcev: • V skladu z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev se tujci (razen državljanov EU)

lahko zaposlijo v Sloveniji na podlagi dovoljenja za zaposlitev, ki se izda pod pogoji: a) da zaposlitev tujca ne vpliva škodljivo na trg dela, zlasti glede stanja domače

brezposelnosti, strukture zaposlovanja oziroma regionalnih potreb za odpiranje novih delovnih mest v okviru gospodarske panoge,

b) da v evidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravice do zaposlitve izenačene z državljani RS, ob upoštevanju prioritet določenih v 6. členu zakona,

c) da ni izkoriščena kvota za to obliko zaposlovanja, d) da delodajalec in tujec izpolnjujeta zakonske pogoje.

• Da, stranka vloži prošnjo na ZRSZ, • Strošek je upravna taksa. Cilj sprememb je, da se zmanjša število dokazil in

poenostavijo postopki. • Obseg dokumentov, ki jih mora priložiti stranka, se bistveno zmanjšuje. Stranka bo

morala k vlogi za prvo ali novo zaposlitev priložiti: a) prijavo potrebe po delavcu (PD – obrazec), b) pogodbo o zaposlitvi, c) dokazilo o identiteti tujca, d) kopijo in prevod spričevala ter potrdilo o vloženi vlogi za vrednotenje spričevala na

MVZT, e) dokazilo o znanju slovenskega jezika, če poseben zakon tako določa. Stranka bo morala k vlogi za podaljšanje dovoljenja pri prvi zaposlitvi priložiti: Dokazilo o ustrezni izobrazbi, ki ga potrdi pristojni organ v RS. Stranka bo morala k vlogi za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev po 1 letu priložiti: a) prijavo potrebe po delavcu (PD – obrazec),

46

b) pogodbo o zaposlitvi.

• Plačilo storitve bo omogočeno preko položnic, proklika in drugih možnosti, ki jih ponujajo banke.

• V dogovoru z ZRSZ se pospešeno pripravljajo pogoji za vodenje postopka po

sodobnih elektronskih poteh.

• Pristojni organ bo v postopku izdaje prvega ali novega dovoljenja za zaposlitev sam pridobil podatke iz uradnih evidenc:

a) pisno obvestilo zavoda o ustreznih brezposelnih osebah, b) registracija oziroma vpis, c) napoved odpuščanja delavcev, d) plačani davki in prispevki iz naslova zaposlitve in dela, e) 6 mesečno poslovanje, f) izrečena kazen s prepovedjo, g) kvota dovoljenj za zaposlitev, h) nekaznovanost v zadnjih 2 letih. Pristojni organ bo v postopku izdaje podaljšanja dovoljenja za zaposlitev pri prvi zaposlitvi sam pridobil podatke iz uradnih evidenc: a) dokazilo o socialnem zavarovanju, b) dovoljenje za prebivanje, c) potrdilo o prijavi zaposlitve, d) nekaznovanost v zadnjih dveh letih. Pristojni organ bo v postopku izdaje podaljšanja dovoljenja za zaposlitev po 1 letu sam pridobil podatke iz uradnih evidenc; a) kvota dovoljenj za zaposlitev, b) dokazilo o socialnem zavarovanju, c) potrdilo o prijavi zaposlitve.

MDDSZ se prizadeva za odpravo administrativnih ovir pri postopkih in izdajanjih vseh vrst delovnih dovoljenj. Slediti želi gospodarskim in socialnim reformam in omogočiti lažje zaposlovanje, predvsem tujcem, ki jih v Sloveniji primanjkuje. S Pravilnikom o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji dovoljenj za zaposlitev v primerih, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela (Uradni list RS, št. 70/2006 z dne 6.7.2006, stran 7299), sledijo tem ciljem. V sodelovanju z MJU, ZRSZ, MNZ in drugimi ministrstvi v letu 2007 pripravljajo spremembe ZZDT, s katerim bodo še dodatno odpravili, olajšali in pospešili nepotrebne administrativne ovire in s tem postopek izdaje delovnih dovoljenj.

47

5 SKLEP Človeški viri so osnovni element in gibalo vsake organizacije, zato je ključnega pomena, da imajo ustrezna znanja, spretnosti, sposobnosti in osebnostne lastnosti. Proces zaposlovanja kadrov je zato občutljivo področje, ki mu je potrebno posvetiti posebno pozornost. Pomanjkanje kadrov je problem, s katerim se srečuje vsak dan več podjetij. Demografska gibanja in staranje prebivalstva povedo, da bo izzivov pri zaposlovanju vedno več. Zaposlovanje tujcev v Sloveniji je vse bolj aktualna tema. Pomanjkanje ustreznega kadra slovenske delodajalce sili v zaposlovanje tujih delavcev, slednji pa prihajajo tako iz držav članic EU kot iz tretjih držav. Zaradi omejene kvote zaposlovanja tujcev iz tretjih držav postaja zaposlovanje tujcev iz držav EU vse bolj aktualno, dodatno možnost zaposlovanja tujcev pa predstavlja tudi najem tuje delovne sile. Kljub veliki brezposelnosti v Sloveniji je še vedno veliko povpraševanje po tujih delavcih, ker domači iskalci zaposlitve niso pripravljeni sprejeti nekaterih zaposlitev, kar je v večini primerov pogojeno z neprimernimi pogoji zaposlitve. Delodajalec pa zaposluje tujo delovno silo, ker je cenejša in dostikrat tudi strokovnejša. Slovenska podjetja se precej zanimajo za zaposlovanje kadrov iz nekdanje Jugoslavije, predvsem strokovnjakov s področja poklicne strukture. Obstajajo organizacije, ki imajo glede kadrov prav posebne zahteve. Posledično naletimo tudi v njihovem procesu zaposlovanja kadrov na določene posebnosti. Podobno se dogaja v gradbenih podjetjih, kjer primanjkuje izobraženega kadra za to dejavnost. Delodajalci, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, morajo torej zaposlovati tujce. Vse skupaj se še bolj zaplete, ker ti tujci večinoma prihajajo iz tretjih držav in niso državljani ene izmed držav članic Evropske skupnosti. Le–ta se je namreč pred pretiranim prilivom ekonomskih imigrantov iz tretjih držav zaščitila z določenimi omejitvami pretoka delovne sile. Te omejitve so zakonsko določene in predstavljajo velike ovire poslovanju podjetij, ki nudijo storitve. Podjetniki zaradi tega iščejo razne načine poenostavljanja postopkov zaposlovanja teh tujcev. Vlada Republike Slovenije je že obravnavala in sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in delu tujcev in ga posredovala v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. S spremembami in dopolnitvami tega zakona bodo odpravljene administrativne ovire pri pridobivanju delovnih dovoljenj. Zaposlovanje tujcev v Sloveniji ureja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev ali ZZDT, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 66/2000 in se začel uporabljati 1. 1. 2001 dalje. ZZDT omogoča bistveno drugačen način zaposlovanja tujcev kot v preteklosti. Novi zakon je upošteval tako izkušnje zahodnoevropskih držav pri urejanju migracij kot tudi specifičnosti slovenskega prostora. Sprejetje Pravilnika o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji dovoljenja za zaposlitev v primerih, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela, je bila posledica neravnotežja delovne sile na trgu dela v Sloveniji. Povpraševanje po določenem poklicnem profilu delavcev ni bilo več mogoče zadovoljiti z domačo delovno silo in primanjkljaj le-te je bil prevelik, postopki za izdajo delovnega dovoljenja za tujo delovno silo iz tretjih držav pa preobsežni in predolgi. Pravilnik določa lažje postopke

48

pridobivanja delovnih dovoljenj za poklicne skupine, poklice na II. in III. stopnji v gradbeništvu (PK zidarji, KV tesarji, KV zidarji, železokrivci, …), monterje, inštalaterje, poklice v cestnem prometu itd. Največji delež izdanih dovoljenj je še vedno v gradbeništvu, kar odraža razmere na domačem trgu delovne sile. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vsako leto na podlagi kvotnega sistema omejuje število tujcev v Sloveniji. Kvote omejujejo vstop novih tujcev na trg delovne sile, in sicer pri izdaji dovoljenj za zaposlitev, tako novih kot tudi pri podaljševanju dovoljenj za zaposlitev, za napotene tujce, sezonsko delo tujcev, za usposabljanje in izpopolnjevanje dela tujcev in tudi za individualne storitve tujcev v Republiki Sloveniji. Omejitvene kvote so bile sprejete zaradi vstopa Slovenije v EU in pričakovanega prihoda tujcev iz novih pridruženih članic EU, ki so pridobili prost pristop na trg dela v Sloveniji. Interes slovenskih delodajalcev za zaposlovanje tujcev iz novih pridruženih članic EU je po prvotnemu navdušenju upadel in mnogi so navajali slabe izkušnje z delovno usposobljenostjo, premajhno motivacijo za delo, nezainteresiranost za delo in posledično tudi slab učinek dela ter upad končne kakovosti. Tudi komunikacijski problemi zaradi jezikovnih ovir so ena izmed ovir.

49

6 POVZETEK Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so v veljavi trije režimi zaposlovanja tujcev v Sloveniji: zaposlovanje državljanov držav članic EU-15, zaposlovanje državljanov novih držav članic in zaposlovanje državljanov tretjih držav. Za zaposlitev državljanov držav članic EU in EGP za dostop na slovenski trg dela ne potrebujejo delovnega dovoljenja in lahko pod enakopravnimi pogoji kandidirajo na prosta delovna mesta v Sloveniji. Obvezna je le prijava dela delavca, ki jo opravi delodajalec. Zaposlitev ali delo tujca iz tretjih držav je v Sloveniji možna le, v kolikor predhodno pridobi delovno dovoljenje ali drugo ustrezno dovoljenje, ki ga nadomešča. Delovno dovoljenje ni potrebno le v primeru, če tako določa zakon ali mednarodna pogodba. Delovno dovoljenje se praviloma izdaja na vlogo delodajalca kot dovoljenje za zaposlitev oziroma dovoljenje za delo in omogoča tujcu le delo oziroma zaposlitev pri točno določenem delodajalcu – vlagatelju. Temeljni pogoj za izdajo dovoljenja pa je trenutna situacija na trgu dela oziroma pomanjkanje ustreznih domačih kandidatov. V posebnih primerih, ki jih zakon izrecno določa, pa lahko za dovoljenje zaprosijo tudi tujci sami in pridobijo osebno delovno dovoljenje. Izdaja dovoljenja je vezana na poseben status tujca oziroma naravo dela in se izdaja ne glede na stanje na trgu dela. Ločimo posamezne vrste delovnih dovoljenj, in sicer: osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev in dovoljenje za delo. Delovno dovoljenje omogoča tujcem delo oziroma zaposlitev in je podlaga za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ki je posebno dovoljenje in ga izdajajo slovenska diplomatsko -konzularna predstavništva oziroma upravne enote v Republiki Sloveniji. Novi zakon za legalno zaposlitev ali delo tujca določa poleg pridobitve delovnega dovoljenja tudi obvezno prijavo začetka in konca dela tujca. Ključne besede: zaposlovanje in delo tujcev, delovno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, napoteni delavci, kvote, brezposelnost, tretje države, države Evropske unije.

50

ZUSAMMENFASSUNG Mit EU-Eintritt sind in Slowenien drei Regime von Beschäftigung der Ausländern zur Geltung gekommen: Beschäftigung von Staatsbürger der EU-15 Mitgliedstaaten, Beschäftigung von Staatsbürger der neuen Mitgliedstaaten und Beschäftigung von Staatsbürger der dritten Staaten. Für Beschäftigung und somit Zutritt zum slowenischen Markt benötigen Staatsbürger aus EU-Mitgliedstaaten und EEA keine Arbeitserlaubnis und können unter gleichen Bedingungen für freie Arbeitsplätze in Slowenien kandidieren. Obligatorisch ist nur Mitarbeiteranmeldung, die von Arbeitsgeber erledigt wird. Beschäftigung bzw. Arbeit des Ausländer aus dritten Staaten ist in Slowenien möglich nur falls vorläufig eine Arbeitserlaubnis bzw. Erlaubnis anderer Art als Ersatz eingeholt wird. Arbeitserlaubnis wird nicht benötigt nur im Fall, dass so durch Gesetzregelung oder internationalen Vertrag bestimmt wird. Arbeitserlaubnis wird in der Regel auf Arbeitsgeberantrag als Beschäftigungsgenehmigung bzw. Erlaubnis für Arbeit erteilt und genehmigt dem Ausländer nur Arbeit bzw. Beschäftigung beim fest bestimmten Arbeitsgeber – Antraggeber. Grundbedingung für Erteiligung der Genehmigung ist Gegenwartsituation auf dem Arbeitsmarkt bzw. Mangel der entsprechenden heimischen Bewerber. In Sonderfällen, die gesetzlich ausdrücklich bestimmt sind, können Ausländer die Arbeitserlaubnis auch selbst beantragen und erteilt bekommen. Erteilung der Erlaubnis ist an Sonderstatus des Ausländer bzw. Arbeitswesen gebunden und wird unabhängig von Situation auf Arbeitsmarkt erteilt. Wir unterscheiden unterschiedliche Formen der Arbeitserlaubnise und nämlich: Personalarbeitserlaubnis, Beschäftigungserlaubnis, und Genehmigung für Arbeit. Arbeitserlaubnis ermöglicht den Ausländern Arbeit bzw. Beschäftigung und ist eine Basis für Einholung der Aufenthaltsgenehmigung, die Sondergenehmigung ist und wird durch slowenische diplomatischen und konsularischen Vertretungen bzw. Behörden in Republik Slowenien erteilt. Neues Gesetz hinsichtlich legaler Beschäftigung bzw. Arbeit der Ausländer regelt neben Erlangung der Arbeitserlaubnis auch obligatorische Anmeldung der Beginn und Ende der Arbeit vom Ausländer. Schlüsselwörter: Beschäftigung und Arbeit von Ausländern, Arbeitserlaubnis, Aufenthaltsgenehmigung, Eingeweisste Mitarbeiter, Quoten, Arbeitslosigkeit, dritte Staaten, EU-Mitgliedstaaten.

51

SEZNAM LITERATURE IN VIROV

1. Črnak Meglič, Andreja in Danilo, Tomšič. 1998. Evropska socialna in zaposlovalna politika. Ljubljana. Kalandrova društvo. 2. Informacija o stanju na slovenskem trgu dela po 1. letu članstva v EU (28.4.2005) 1. stran od 4. [Online]. Dostopno na: http://www.taxconsult,si/tc/html/index.php?module=articles&funcdisplay&aid=2511. [16.9.2005]. 3. Jovanović, Miroslav N. 1997. European economic integrtaion: Limits and prospects. Lonodn: Routledge. 4. Kužet, Zora. 2004. Ob vstopu v EU strah pred globalizacijo. Večer. Številka: 97. 5. MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sporočilo ob sprejetju uredbe za leto 2005. [Online]. Dostopno na: http:/www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/uredba_o_dolocitvi_kvote_d…[24.2.2007]. 6. MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sporočilo ob sprejetju uredbe za leto 2006. [Online]. Dostopno na: http:/www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/uredba_o_dolocitvi_kvote_d…[24.2.2007]. 7. MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V letu 2007 za delavce iz tretjih držav 18.500 delovnih dovoljenj. [Online]. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/si/splosno/novice/novica/article/1939/5392/?cHash=baf4a3983a, [24.2.2007]. 8. MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in delu tujcev: številka 01700-7/2007: Ljubljana 14.03.2007. [Online]. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si 9. Mrak, Mojmir. 1998. Strategija RS za vključitev v Eu: ekonomski in socialni del. Ljubljana. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. 10. Sagaj, Mitja. 2004. Največji oviri sta stopnja razvitosti in cena delovne sile. Večer. Številka: 92. Stran: 8. 11. Strokovne podlage za pripravo SGRS – raziskave. Dr.Milena Bevc (vodja), Dr. Barbara Verlič-Christensen, Mag. Valentina Prevolnik-Rupel. Migracije v Sloveniji v luči vključitve v Evropsko unijo. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, julij 2000. [Online]. Dostopno na: http://www.gov.si/umar/projekti/sgrs/razislave /b3.html. [12.03.2007]

52

12. Svetličič, Marjan. 2004. Globalizacija in neenakomeren razvoj v svetu. Ljubljana. Fakulteta za družbene vede. 13. Svetlik, Ivan, Jože Glazer, Alenka Kajzer, Martina Trbanc. 2002. Politika zaposlovanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 14. Šepec, Miha. Ureditev zaposlovanja in dela tujcev in delavcev iz EU v Republiki Sloveniji. Zavod RS za zaposlovanje, Ljubljana, oktober 2006. 15. Uradni list RS, št. 4/2006, 13.01.2006, stran 324. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev. [Online]. Dostopno na: [http:://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=20064&stevilka=96 16. Uradni list RS, št. 120, 29.12.2005, stran 14084. Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj. [Online]. Dostopno na: [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005120&stevilka=5539]. [19.12.2006]. 17. Uradni list RS, št. 70/2006, 6.7.2006, stran 7299. Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji dovoljenja za zaposlitev v primerih, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trga dela. [Online]. Dostopno na: http://www.ius-software.si/baze/regi/predpisi/b/h06bbchs.htm?source=search [19.12.2006]. 18. Uradni list RS, št. 37/2006, 7.4.2006, stran 3908. Pravilnik o postopku prijave in odjave dela tujcev. [Online]. Dostopno na: http://www.ius-software.si/baze/regi/predpisi/b/h065f6hs.htm?source=search [19.12.2006].

19. Urad vlade za informiranje. 2003a. Slovenija v EU? 178 odgovorov o vključevanju Slovenije v EU. Ljubljana. 20. Urad Vlade RS za komuniciranje. Kratka predstavitev EU. [Online]. Dostopno na: http://evropa.gov.si/predstavitev/ 21. Uradni list Evropske unije. C 321, 29.12.2006. Prečiščena različica pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. [Online]. Dostopno na: http://evropa.gov.si/pravni-red/precisceni-razlicici.pdf [26.4.2007]. 22. Uradni list RS, št. 93/2005, 21.10.2005, stran 9621. Ukaz o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-1B). [Online]. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200593&stevilka=4016 23. Uradni list RS, št. 42/2002, 15.5.2002, stran 4075. Ukaz o razglasitvi zakona o delovnih razmerjih (ZDR). [Online]. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200242&stevilka=2006 http://zakonodaja.gov.si/rpsi/rOO/predpis_ZAKO1420.html 24. Verlič Christensen, Barbara. 2002. Evropa v precepu med svobodo in omejitvami migracij. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

53

25. Vlada RS MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve. Dovoljenje za bivanje v Sloveniji. Pod kakšnimi pogoji lahko v Sloveniji bivajo državljani tretjih držav? [Online]. Dostopno na:http://www.mnz.gov.si/index.php?id=5282&type=98 [29.4.2006]. 26. ZDS - Združenje delodajalcev Slovenije. 2007. Zaposlovanje tujcev - priročnik za delodajalce. [Online]. Dostopno na: http://www.zds.si/si/izobrazevanja/publikacije/?id=18&mode=print 27. ZDS - Združenje delodajalcev Slovenije. 2007. Najem delovne sile. [Online]. Dostopno na: http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/zaposlovanje_tujcev/najem_tuje:delovne_sile/[04.05.2007] 28. ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. 2007a. Zaposlovanje in delo tujcev. Kvote. [Online]. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/Kvote.htm. [09.02.2007] 29. ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje. 2007b. Zaposlovanje in delo tujcev. Pravni viri. [Online]. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/Pravni Viri.htm. [09.02.2007] 30. ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. Letno poročilo 2005. 31. ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje. 2007c. Zaposlovanje in delo tujcev. Prijava in odjava dela tujcev. [Online]. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/PrijavaOdjava.htm. [09.02.2007] 32. ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. 2007d. Zaposlovanje in delo tujcev. Temeljna načela urejanja dela tujcev. [Online]. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/Temeljna Nacela.htm. [09.02.2007] 33. ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. 2007e. Zaposlovanje in delo tujcev. Upravne takse za delovna dovoljenja. [Online]. Dostopno na: http:// www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/UpravneTakse.htm. [09.02.2007] 34. ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje. 2007f. Zaposlovanje in delo tujcev. Vrste delovnih dovoljenj. [Online]. Dostopno na: http:// www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/vrsteDelDovoljenj.htm. [09.02.2007] 35. ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje. 2007g. Zaposlovanje in delo tujcev. Veljavnost in postopek izdaje dovoljenj. [Online]. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/VeljavnostInPostopekDD.htm. [09.02.2007] 36. ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. 2007. Statistične informacije. Podatki iz Ankete o delovni sili (ADS). Statistični urad RS. [Online]. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/StatisticniPodatki/AnketaODelSili/brezposelnost.htm

54

SEZNAM TABEL TABELA 1: Gibanje registrirane brezposelnosti v letih od 1999 do februarja 2007 10 TABELA 2: Podatki o obsegu veljavnih delovnih dovoljenj po vrstah 31 TABELA 3: Dinamika obsega veljavnih delovnih dovoljenj med letom v preteklih letih 37 TABELA 4: Določitev kvot in podkvot 40 TABELA 5: Izdana delovna dovoljenja, Območna služba Novo mesto za leto 2005 40 TABELA 6: Izdana delovna dovoljenja, Območna služba Novo mesto za leto 2006 41

55

SEZNAM SLIK SLIKA 1: Stopnja anketne brezposelnosti o delovni sili v nekaterih državah EU (december 2006) 9 SLIKA 2: Stopnja anketne brezposelnosti 10 SLIKA 3: Gibanje registrirane brezposelnosti v letih od 2004 do februarja 2007 11 SLIKA 4: Države članice EU 21 SLIKA 5: Podatki o obsegu veljavnih delovnih dovoljenj po vrstah delovnih dovoljenj 32 SLIKA 6: Dinamika obsega veljavnih delovnih dovoljenj med letom v preteklih letih 38

56

UPORABLJENE KRATICE BDP – Bruto domači proizvod EGP – Evropski gospodarski prostor EZ – Evropska zveza EU – Evropska unija MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve MVZT – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo PES – Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti SGRS – Strategija gospodarskega razvoja Slovenije URS – Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 in nadaljnji) ZDoh – Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/2006) ZDR - Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002) ZDS – Združenje delodajalcev Slovenije ZPlaP – Zakon o plačilnem prometu ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZTuj – Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 61/1999 in nadaljnji) ZUP – Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006) ZZDT – Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, 4/2006)

57