UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA …diplome.fov.uni-mb.si/vis/13102KlevaGacnik.pdf · UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokoolskega strokovnega tudija Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraevalnih

procesov

MORALNO ETINI POGLEDI NA KORUPCIJO V POSLOVNEM SVETU

Mentor: izr. prof. dr. Metod erneti Kandidatka: Darja Kleva Ganik

Kranj, junij 2008

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Metodu ernetiu, za pomo in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela ter za vso spodbudo. Posebna zahvala pa gre moji enkratni mami Erni ter udovitima starima starema Tamari in Joetu za vso podporo, ljubezen, spodbudo in potrpeljivost v mojih tudentskih letih. Rada vas imam

POVZETEK Korupcija je danes v svetu postala realnost ter postaja sestavni del vseh dejavnosti po svetu. Korupcija je kompleksen pojav, ki ga ni mogoe pojasniti le z eno definicijo ali le z enim dejavnikom. Ravno zaradi svojega znaaja prihaja do razlinih pojavnih oblik korupcije, mnogih dejavnikov, ki jo vzpodbujajo ter mnogih posledic, ki so vidna v vsakodnevnem ivljenju. Ko se korupcija izvije iz nadzora, se lahko organizirane kriminalne skupine zlijejo z dravo. Pred pojavo korupcije si ne bi smeli zatiskati oi in se obraati stran od problemov, ki potem takem ogroajo tako moralne kot etine vrednote civilne in demokratine drube. KLJUNE BESEDE: morala, etika, korupcija

ABSTRACT Corruption became reality in world today and it is becoming a part of entire activities across the globe. Corruption is a complex phenomenon which can not be explained by one definition or by one factor. Various pop-up forms of corruption are occuring just because of its feature of many factors that there are speeding it up and of many consequences that they are visible in daily life. If corruption disentangles out of control, criminal groups could be organised and could pour out with state. We wouldn`t be allowed to close our eyes ahead of phenomenon of corruption and to reverse from problems which cause and threaten moral as well as ethical values of civilian and democratic societies. KEY WORDS: moral, etics, corruption

KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................................ 1 2. SPLONO O ETIKI, MORALI TER POSLOVNI ETIKI ............................................ 2 2.1 Opredelitev etike in morale .................................................................................. 2 2.2 Opredelitev poslovne etike in etike management................................................. 3 2.3 Etini kodeksi (managerjev, novinarjev in dravnih uslubencev) ................... 4 2.4 RAZLOGI ZA ETINO RAVNANJE LJUDI..................................................... 8 3. KORUPCIJA.................................................................................................................... 9 3.1 Definicija in vrste korupcije ................................................................................. 9 3.2 Vzroki in razlogi, ki vodijo v korupcijo in jo pospeujejo .............................. 12 3.3 Prepreevanje korupcije ..................................................................................... 12 3.4 Etini odnos do korupcije podkupovanja ........................................................ 15 4. RAZSENOST KORUPCIJE V SVETU IN NJENE POSLEDICE .......................... 17 4.1 Korupcija v politiki............................................................................................. 17 4.2 Korupcija v javnem sektorju............................................................................... 18 4.3 Korupcija v zasebnem sektorju........................................................................... 18 4.4 Posledice korupcije............................................................................................. 19 5. ETIKA IN KORUPCIJA V POSLOVNEM SVETU .................................................... 20 5.1 Vzroki za neetino vedenje v poslovnem svetu.................................................. 20 5.2 Korupcija v mednarodnem poslovanju............................................................... 21 5.3 Ovire poroanja o korupciji in omejevanje medijske avtonomije .................... 22 6. POROILO O RAZISKAVI STALIA O KORUPCIJI V LETU 2007 .................... 23 7. SKLEPNE MISLI .......................................................................................................... 34 8. ZAKLJUEK................................................................................................................. 35 8.1 POTRDITEV HIPOTEZ .................................................................................... 35 8.2 KONNA BESEDA .......................................................................................... 35 9. LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 37 10. KAZALO SLIK............................................................................................................ 39

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokoolskega strokovnega tudija

Darja Kleva Ganik: Moralno etini pogledi na korupcijo v poslovnem svetu stran 1

1. UVOD e malo pomislimo, hitro pridemo do ugotovitve, da se pri nas ola veliko ljudi na razlinih podrojih. Imamo strokovnjake na podroju managementa, matematike, zgodovine, politinih ved, slovenske literature itd. Vsi tisti, ki se uimo ali tisti, ki so svoje izobraevanje e konali vemo, da obstaja uenje, ki se ga skoraj nikoli ne uimo e ve, ne najdemo ga v unih programih javni ol to je uenje etike. Nihe nas ne ui odkritosrnosti, potenosti, nekih temeljnih vrednot in posledica tega je, da sledimo in dosegamo cilje brez uporabe ustrezne etike. Vsa lovekova dejanja spremljajo etine dileme (kaj je prav, kaj narobe, kaj moralno in kaj nemoralno), ki segajo tako na zasebno kot tudi na poslovno podroje. Odnos posameznikov do etike je vsekakor razlien, saj je odvisen od njihove osebnosti, vzgoje, izobraevanja, okolja v katerem ivi in drugih drubenih dejavnikov. Z globalizacijo je postalo poslovanje mednarodno, konkurenca pa ni ve omejena le na domai prostor. To je vzrok, da se sreujemo s problemi, ki jih povzroajo razlini etini standardi v posameznih dravah. Eden izmed taknih problemov v svetu in tudi v Sloveniji je korupcija. Korupcija torej je globalni problem, zasledimo jo povsod in v razlinih razsenostih. Razlogi za njen nastanek so kompleksni, naini obvladovanja pa niso povsod enako razviti. Dolgorono je njen vpliv negativen, zato se ji povsod po svetu namenja vedno ve pozornosti. Korupcija ostaja eden vodilnih problemov tako za podjetja, vlade kot tudi za posameznike. Uinkovit boj proti temu pa zahteva veliko ve kot si mislimo. Sprva jasno etino pozicijo pri vsakemu posamezniku in ne nazadnje tudi sodelovanje pa vendar tesno celotne drube. Od proti korupcijskih komisij do medijiev za katere pa bi lahko dejala naslednje...Platon je umetnost pojmoval kot nekaj naeloma kodljivega, v kolikor ni v slubi rasti duha in tudi mediji so kodljivi v kolikor samo obveajo in ne tudi ozaveajo. Mediji bi lahko in bi morali imeti vlogo pri izgradnji kritinega pogleda na svet. A stvar seveda ni tako preprosta, tudi e bi brali in gledali kritine novice se velja vpraati ali bi to dejansko pripomoglo k boljemu jutri. Nemara je e od nekdaj v loveki naravi, da si zatiskamo oi pred problemom.



2. SPLONO O ETIKI, MORALI TER POSLOVNI ETIKI Sami besedi etika in morala sodita v krog tistih besed, ki so dolgo nastopale zgolj v akademskih razpravah in spisih uenjakov. Danes ti besedi uporablja e sleherni posameznik. Vsak posameznik je nepopoln, zmotljiv in prav tako tudi na etinem podroju. Izhodie vsake etike je moralna dra loveka. Temelj lovekove moralnosti pa so vrednote kot so: potenost, pravinost, ljubeznivost, iskrenost, ljubezen itn. Pravinost in potenost pa naj bi bili temelj ne samo posamezniku ampak tudi drubi in organizaciji, se pravi, od dogovora med posameznikoma do drubene pogodbe. Veina etinih tem in problemov je zelo spornih, dvoumnih saj vkljuujejo (tudi ustvena) vpraanja o dobrem in slabem. Meja med dobrim in slabim je pogosto izbrisana in razsojanje o tem, kaj je etino in moralno je preprosto le na prvi pogled. Poleg tega pa nikoli ni bilo dobro doloeno, kaj je ustrezno etino vedenje. Zato je prvi korak, ki je zelo pomemben pri preuevanju, jasna opredelitev etike. 2.1 OPREDELITEV ETIKE IN MORALE Beseda etika izhaja iz grke besede ethicos in v etimolokem smislu pomeni moralo, nrav, obiaj in navado. Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s preuevanjem ciljev in smisla moralnih lovekih hotenj in ravnanj z vidika dobrega in zla, moralnega in nemoralnega. Pozornost posvea temeljnim merilom za vrednotenje moralnih dejanj. Zlasti sta pri njej pomembna utemeljenost in izvor morale. Pomembno vlogo igra razum. Ker je tudi etika nekaj razumskega je doseek lovekovega razuma. (Sruk, 1999, str. 104) Etika obsega sistematino obravnavanje morale nasploh, ie vzporednice v vsakdanjem ivljenju ter razvija orodja za analiziranje moralnih zadev na osebni in na drubeni ravni. (Tavar, 1994, str. 136) Etika je v vsebinskem smislu filozofska veda o morali, teoretsko pojasnjevanje in kritino presojanje izvora loveke moralnosti, preuevanje osnovnih kriterijev moralnega vrednotenja, razumevanja ciljev in smisla lovekih moralnih nagibov, dejanj, obnaanja in dosekov. (Jelovac, 2000, str. 85) Morala je beseda latinskega izvora. Izhaja iz besede mos, ki pomeni navado, obiaj, nrav. Morala se je skozi as spreminjala v svojem smiselnem in vsebinskem pogledu. Vsebine moralnih predpisov nam dajejo neke smernice kaj je dobro in kaj slabo, na nek nain nam zapovedujejo in prepovedujejo. Toda te smernice se razlikujejo od posamezne drube kakor tudi le te spreminjajo iz obdobja v obdobje. Ne nazadnje lahko reemo, da se glede na razline razrede in sloje oblikujejo tudi razline morale.



Leksikon morale in etike pojasnjuje pojem morale kot skupek predpisov,norm,vrednot, idealov ipd., ki so sankcionirani s posebno notranjo, subjektivno sankcijo, katero subject, oseba, posameznik uporablja na samem sebi zaradi morebitnega krenja omenjenih nravstvenih postavk. Morala je tako bolj uinkovita , kolikor bolj je ponotranjena,tolikor bolj jo oseba osvoji. Takna morala je predvsem avtonomna: slaba vest osebo veliko bolj nadzira in obvladuje kot kake sankcije vnanjih (pravnih, politinih) dejavnikov. (Sruk, 1999, str. 305) 2.2 OPREDELITEV POSLOVNE ETIKE IN ETIKE MANAGEMENT Etina vpraanja so danes e kako aktualna tako v vsakdanjem ivljenju kot tudi v poslovnem svetu. Poslovna etika je tema, ki je ni mogoe zakljuiti, saj ne gre samo za tono doloeno oz.eno samo poslovno etiko, ne glede na to, da izhajajo nekatera naela iz istih izhodi (zaupanje, potenost), kajti v razlinih okoljih obstajajo razlini pogledi, pristopi in poslovni obiaji. Meja med etinim in ne-etinim je nemalokrat nejasna in v poslovnem svetu ne razumljiva povsod enako. Veliko vlogo igra tradicija, nacionalna zakoodaja, obstojea napisana in nenapisana pravila v posameznih dravah. Definitivno pa je to podroje managementa kjer se skua najti skupni etini imenovalec in kodeks poslovne etike postati e bolj doma vsakega sodobnega poslovnea. Poslovna etika se vsakodnevno ukvarja z vpraanjem kaj je prav in kaj napano v poslovnem svetu in vedenju vsakega posameznika. Ne nazadnje pa je tudi sinonim za moralno ali sprejemljivo vedenje razmiljanje in ravnanje v poklicu in poslu. Poslovno etiko lahko opredelimo tudi kot osnovo in pomembno dopolnilo pravnega sistema, ki ureja poslovne odnose. Poglavitna zahteva poslovne etike je brezkompromisna potenost poslovanja in delovanja po naelih Hipokratovega izreka: Primum nihil nocere! (Predvsem nikomur koditi) kar pa poznavalci v praksi govorijo, da je nemalokrat zelo teko dosei in uveljaviti. Poslovna etika je skupek moralnih nael, na podlagi katerih se sprejemajo poslovne odloitve. (Vila, Kova, 1997, str. 283) Poslovna etika preuuje moralo, moralna naela in moralno odloanje ter norme in postopke za etino odloanje v poslovanju podjetja. Tako je poslovna morala zbir normativnih pravil za odloanje (kodeksi, standardi), ki podajajo, kako naj poslovne ukrepa kadar gre za koristi, pravice in dolnosti do samega sebe, drugih ter organizacije. (Tavar, 1994, str. 136) Mnogi managerji se izogibajo razglabljanju o etiki in morali management. Managerji so preteno ljudje dejanj ter delujejo pod nenehnim pritiskom ter raznolikosti nalog. Ko skrbijo za donosnost, oskrbo s finannimi, materialnimi in lovekimi viri jim enostavno zmanjka asa in energije za poglobljeno ukvarjanje z moralo in etiko. (erneti, 1997, str. 167)



2.3 ETINI KODEKSI (MANAGERJEV, NOVINARJEV IN DRAVNIH USLUBENCEV) ETINI KODEKS MANAGERJEV: Dvanajst nael slovenskega managerskega kodeksa izvleek (Moina, 1994, str. 147-148)

1. Vse svoje ravnanje bomo usmerili v nenehno veanje blagostanja ne samo zaposlenih ampak vseh katerih materialni poloaj je odvisen od delovanja naega podjetja.

2. Zavzemali se bomo za im vejo svobodo pri uveljavljanju interesov podjetja ob hkratnem upotevanju interesov drave in drugih prizadetih in za spotovanje dogovorjenih pravil igre. Z uveljavljanjem svojih interesov ne bomo omejevali ali duili interesov drugih.

3. Prizadevali si bomo za im bolj koristno vlogo podjetja na trgu. 4. Prizadevali si bomo veati svojo sposobnost in usposobljenost za vodenje. Zato se

bomo sproti seznanjali z novostmi in skrbeli za svoje zdravje. 5. Prizadevali si bomo im bolj spoznati potrebe potronikov, jih usmerjati k

pozitivnim in humanim ciljem in jih im bolje zadovoljevati tudi s konkurennimi cenami.

6. Sodelavce bomo vodili tako, da se bodo razvijali v samostojne in prijetne osebe, ki rade delajo v podjetju,ki ga vodimo. Upoevali bomo, da ni uinkovitosti brez humanosti in da ni humanosti brez uinkovitosti. Ljudi, ki jih vodimo bomo spotovali in upotevali kot loveka in sodelavca. Pravice razpolagati z delovno silo ne bomo razumeli kot pravico poljubnega razpolaganja s lovekom v okviru zakonskih doloil. Prizadevali si bomo, da bo vsak sodelavec dobil s cilji jasno opredeljeno, svojemu znanju in sposobnostim primerno in koristno vlogo v podjetju in da bo pri uresnievanju ciljev im bolj samostojen. Sodelavcem bomo pomagali pri uresnievanju z njimi dogovorjenega osebnega razvoja.

7. Prizadevali si bomo zavarovati interes lastnikov kapitala ne glede na vrsto lastnine. Njihov interes bomo usklajevali z interesi zaposlenih in drugih prizadetih. Prizadevali si bomo im bolje spoznati interese lastnikov kapitala, jih nato uskladiti z dolgoronimi interesi drugih prizadetih in jih oblikovati v cilje podjetja. Upotevali bomo, da je mogoe trajno dosegati dobiek le, e je delovanje podjetja v skladu z interesi lastnika kapitala in drugih prizadetih in e so ti interesi med seboj usklajeni. Zato je usklajevanje vseh interesov naa osnovna naloga, ki je hkrati skladna z dolgoronimi interesi lastnika kapitala. Prizadevali si bomo, da bomo samostojni pri uresnievanju dogovorjenih ciljev in da bodo pristojnosti in odgovornosti z lastnikom jasno opredeljene.

8. S kupci in dobavitelji bomo ustvarjali partnerstvo, ki bo temeljilo na medsebojnem zaupanju.

9. Do konkurence bomo lojalni, to pomeni, da bomo spotovali vse pravne predpise, poslovne navade in poslovno moralo, ki bodo doloali pravila igre.



10. lani zdruenja so medsebojno solidarni in si medsebojno nudijo pomo ter podporo pri uveljavljanju in zaiti pravic in interesov v skladu z akti zdruenja.

11. Zavedamo se, da smo sestavni del javnosti. Zato bomo del svojega asa namenili tudi javnemu delu.

12. Zavzemali se bomo za okolje, ki bo prijetno oveku in drugim ivim bitjem.

ETINI KODEKS NOVINARJEV: Etini kodeks novinarjev se mi zdi primeren kajti mediji v veliki meri vplivajo na ljudi in njihove vrednote. Dobro je vedeti kaknih moralnih nael in pravil se morajo novinarji v Sloveniji drati. Kodeks novinarjev Republike Slovenije je bil sprejet na obnem zboru Drutva novinarjev Republike Slovenije v Gozd Martuljek 29. Novembra 1991. Sestavljen je iz dvanajstih lenov in nekaj podlenov. (Kodeks novinarjev Republike Slovenije, 1996, str.84)

1. len govori o tem, da mora novinar obveati javnost, pri tem pa podatkov ne sme ponarejati, prikrivati ali izpuati. Biti mora oividec ali pa imeti dokazila in dejstva znanega porekla. Za zlorabo se tudi teje, e ree, montira ali na kakren koli drugi nain ponareja bistvo vira. Novinar ima pravico neovirano zbirati in posredovati informacije ter obveati o primerih, ko ga pri delu nezakonito in neutemeljeno ovirajo. V prvem podlenu je doloeno, da lahko novinar s predvolilnih zborovanj objektivno sporoa tudi stalia, s katerimi se sam ne strinja, drugi podlen pa zahteva, da so sporoila, ki jih izdajajo oblasti, stranke, drutva in druga interesna zdruenja posebej oznaena, posebno e, e niso uredniko obdelana.

2. len doloa, da mora novinar vse informacije skrbno preveriti, njihova obdelava pa ne sme ponarediti vsebine ali sproiti govoric oziroma ugibanj. Nepotrjene informacije morajo biti ustrezno oznaene, ravno tako kot simbolna ali arhivirana slika. Plagiat pomeni kritev kodeksa. V podlenih pa je nadalje doloeno, da: 1. Pri objavljanju anket javnega mnenja priporoa objavo raziskovalnih metod tevila anketiranih, as ankete in naronika. 2. Simbolno ilustracijo je priporoljivo dopolniti s pojasnilom nadomestne ilustracije, umetniko vizualizacijo besdila, fotomontao ali drugimi spremembami izvirnika. 3. Napovedniki in izvleki vsebin ne smejo spremeniti pomena izvirnika. 4. Pri intervjuju mora intervjujanec odobriti konno verzijo. V primeru, da za to ni asa, ga morajo obvestiti, dab o objavljeno kot intervju. V takih okoliinah intervju postane avtorsko pravno zaiteno delo, e pa je intervju povzet, mora biti naveden vir. 5. Embargo je dovoljen, e je v korist informiranja in gre za strokovno utemeljen razlog, ni pa ga primerno izrabiti v reklamne namene. V 6. Podrobneje doloa pisma bralcev to sojasno oznaeni dopisi za javno objavo, ki jih je treba objaviti, e ustrezajo izraanju mnenj javnosti. e urednik dvomi, se mora posvetovati z avtorjem. Praviloma so pisma bralcev objavljena s polnim avtorjevim imenom in priimkom, tudi za pisma veljajo zakonske omejitve glede kaznivih dejanj, odgovornost pa nosi odgovorni urednik. Lanih pisem bralcev ni dovoljeno objavljati oziroma jih ponarejati. V primeru, da pismo bralca vsebuje podatke o tretji osebi, ima le-ta pravico do odgovora. Pisem bralcev



ni dovoljeno krajati brez soglasja avtorja, razen e je e v naprej doloena dolina besedila in napoved, da bodo predolga besedila krajali.

3. len zahteva, da je jasno oznaeno, kaj je poroilo o dejstvih in kaj komentar. 4. len novinarju nalaga, da mora napano informacijo, ki so jo e objavili, v primerni

obliki popraviti. Popravek mora jasno izraati, da je bila predhodna informacija napana in sicer delma ali v celoti ter se pri tem sklicevati na prejnjo objavo.

5. len prepoveduje uporabo nezakonitih in nepotenih sredstev kot pripomoek pri pridobivanju informacij, dokaznih gradiv in slik.

6. len od novinarja zahteva, da spotuje zaupnost, e jo vir zahteva. Novinar sme zavrniti prianje in ima pravico, da ne razkrije vira. V podlenih je doloeno: 1. da mu ni treba spotovati zaupnosti samo v primerih, ko je informacija sestavina narta za kaznivo dejanje in obstaja zakonska obveznost za prijavo, 2. se ne sme ukvarjati z obveevalno dejavnostjo in 3. da mora biti novinarsko in politino udejstvovanje enega loveka loeno.

7. len ne odobrava akviziterstva, podkupnin in objavljanja informacij v korist zunanjega naronika, saj so le-ti prepovedani, oglasi pa morajo biti jasno loeni od novinarskih sporoil.

8. len doloa, da mora novinar varovati lovekovo osebnost in njegovo intimo pred neupravienim razkrivanjem v javnosti. Paziti mora, ko poroa o nesreah, druinskih tragedijah, boleznih, otrokih in mladostnikih. Upoteval naj bi dejstvo, da nihe ni kriv dokler ni pravnomono obsojen, ko poroa s podroja pravosodja. Ne sme povelievati zloinov, terorizma, nasilja ali nelovenosti. Podleni pa doloajo: 1. objava imen in slik storilcev in rtev ni upraviena, pri tem pa morajo paziti tudi na svojce the oseb, 2. le s soglasjem prizadetega je dovoljena objava o jubilejih oseb, ki ne izvajajo javnih izpostavljenih funkcij, 3. Ne smejo poroati o telesnih ali psihinih boleznih z objavo imen.

9. len opozarja, da novinar Ne sme objaviti neutemeljenih obtob, napadov, lai, razalitev in kletvic.

10. len prav tako prepoveduje spolno, etino, versko, socialno ali narodnostno diskriminacijo, alitve verskih ustev, vojno hujskatvo In netenje mednacionalnih trenj.

11. len novinarju omogoa, da lahko zavrne nalogo, ki je v nasprotju s tem kodeksom In njegovim osebnih preprianjem. Nihe mu Ne sme vsebinsko spremeniti, predelati ali skrajati njegovega izdebka, prav tako ga ne sme podpisati brez njegove vrednosti ali proti njegovi volji. V podlenu je doloeno, da za nepodpisani prispevek prevzame odgovornost urednitvo.

12. len predpisuje, da kritev kodeksa obravnava astno rapsodie, prizadeta stran pa objawi odloitve astnega rasodia.

Nikjer v kodeksu nisem zasledila, da novinar ne bi smel izkoriati informacij, ki jih slubeno pridobi v zgolj lastne namene. Prav tako ni doloeno kaj je podkupnina in kaj poslovno darilo. Podkupovanje je prepovedano, vendar ni doloene meje. Sicer pa to podroje velja za zelo kritino in prav tako velja za vse ljudi, organizacije, poklice, podjetja, zdruenja... Ne nazadne ni nikakrnega napotka, kako naj bi se novinar obnaal do svojih kolegov. Zelo natanno je opisano kaj je dovoljeno in kaj ne pri novinarskem delu, vendar



manjkajo napotki kaken lovek naj bi novinar bil. Nikjer ni zaslediti, da naj bi novinar pazil na svoj ugled in izgled, da ne sme dajati slabega zgleda, kaditi, piti ali se drogirati na delovnem mestu, eprav vemo, da v tako majhni dravi kot je naa, novinar zelo hitro postane medijska osebnost z velikim vplivom tako na odrasle e posebej pa na mladostnike. ETINI KODEKS DRAVNIH USLUBENCEV:

1. Deloval bom v skladu s temeljnimi vrednotami spotovanja lovekovega ivljenja in dostojanstva, svobode, potenja, pravinosti, solidarnosti in domoljubja.

2. Svoje obveznosti bom opravljal uinkovito, poteno in prizadevno. 3. Z javnimi sredstvi, ki mi bodo zaupana v okviru mojih pooblastil, bom ravnal

gospodarno, tako da bo z njihovo porabo doseen im bolji uinek. 4. Izogibal se bom obljubam in ravnanjem, ki bi zavezovali dravo oziroma njene

ustanove k obveznostim, ki so nedoreene, neizvedljive ali kodljive. 5. Informacije pridobljene v zvezi z opravljanjem funkcije, bom uporabljal le za

slubene namene, nikakor pa za osebne koristi ali koristi nepooblaenih oseb ali institucij.

6. V skladu z zakonom bom zavraal zaradi funkcije ponujene usluge, privilegije in darila zase, za svoje druinske lane, sorodstvo ali kogarkoli drugega.

7. Izogibal se bom konfliktu interesov in v primeru, da taken konflikt nastane ali bi lahko nastal, to takoj sporoil predsedniku vlade ter upoteval njegova navodila za odpravo konflikta.

8. Dosledno bom spotoval omejitve in prepovedi opravljanja pridobitnih dejavnosti v asu opravljanja funkcije, obseg zakonsko dovoljenih dejavnosti (pedagoke, znanstvene, raziskovalne, umetnike, kulturne, publicistine) pa omejil do te mere, da ne bodo vplivale na kakovost in uinkovitost opravljanja funkcije in to sporoil predsedniku vlade.

9. Odklanjal bom vabila, da bi proti plailu sodeloval na konferencah, posvetih in usposabljanjih z delovnega podroja, na katerem opravljam funkcijo ali sodeloval pri izdelavi komentarjev predpisov s svojega delovnega podroja in podobnih pridobitnih dejavnostih.

10. Javnosti bom posredoval vse informacije javnega znaaja s katerimi bom razpolagal sam ali organ, ki ga vodim, vkljuno s podatki o vseh dogodkih in strokih v zvezi z opravljanjem moje funkcije.

11. Javnosti bom na zaprosilo posredoval podatke o svojih dohodkih in premoenjskem stanju ter o morebitnih dovoljenih pridobitnih dejavnostih, ki jih bom opravljal poleg funkcije.

12. Javnosti bom odkrito, jasno in nedvoumno pojasnjeval svoja stalia o vpraanjih s svojega delovnega podroja ter razloge za svoje odloitve.

13. S svojim ravnanjem bom pomagal prepreevati in odkrivati nepravilnosti in nezakonitosti, vkljuno s korupcijo i klientelizmom.

14. V primeru, e bi zaradi nespotovanja ustavne prisege, nespotovanja tega etinega kodeksa ali zaradi nedoseganja priakovanih delovnih rezultatov predsednik vlade in predsednik koalicijskih strank presodili, da je nastala obutna koda za ugled vlade



ali institucije, ki jo bom vodil, bom predsedniku vlade ponudilodstop s svoje funkcije.

2.4 RAZLOGI ZA ETINO RAVNANJE LJUDI Po Wheelenu in Hungerju obstajajo razlini razlogi, zakaj smo ljudje neetini (Wheelen, Hunger, 1996, str. 66)

V poslovni etiki ni nobenega standarda, ki bi ga priznaval cel svet. Kaj je etino se razlikuje ne samo med razlinimi dravami, pa pa lahko tudi med geografskimi religijami in etinimi skupinami znotraj drave. V doloenih dravah, kot je Nigerija je podkupovanje sprejemljivo, eprav nezakonito.

Etino obnaanje loveka je odvisno tudi od stopnje moralnega razvoja in drugih osebnostnih lastnosti. Po L. Kohlbergu moralni razvoj posameznika vkljuuje 3 faze in sicer predkonvencionalna, konvencionalna ter naela. Vendar ni nujno, da bo vsak lovek priel do tretje faze.

Za loveka v predkonvencionalni fazi je znailna prevladujoa skrb za samega sebe in lastni interes. Tak lovek deluje na osnovi nagrade in kazni. lovek v konvecionalni fazi sprejema drubene zakone in norme ter s tem opraviuje vsa svoja dejanja. Deluje torej glede na priakovanja drugih. Naelno fazo lovek dosee, ko presee norme in zakone ter upoteva notranje moralne vrednote in dela to, kar misli da je prav. V tej fazi naj bi po Kholbergu, kot navajata Wheelen in Hunger bilo manj kot 20% odraslih Amerianov, medtem ko jih je veina v 2. Fazi. Kot tretji razlog pa omenja individualne vrednote, ki selahko razlikujejo med

glavnimi delniarji (maksimizacija dobika, kot jo je zagovarjal Milton Friedman) in ravnatelji v podjetju ter interesnimi skupinami oz. drugimi udeleenci v podjetju.

Etino vpraljivo obnaanje je mogoe pojasniti z enim od tirih tipov relativizma (Wheelen, Hunger, 1996, str. 67)

Naivni relativizem trdi, da so moralne odloitve osebne in da ima posameznik pravico, da ivi svoje ivljenje kakor eli, glede na svoje moralne vrednote.

Relativizem vloge trdi, da ima vloga, ki jo ima posameznik v drubi, doloene obveznosti, ki jih mora dati nosilec vloge prednost pred osebnimi preprianji.

Relativizem drubenih skupin zagovarja tezo, da je neko dejanje dobro, e ga lahko oznaimo z besedo ustaljena praksa in je torej sprejeto z drubo, ki ji posameznik pripada.

Kulturni relativizem pravi, da ima posebna kultura, druba ali skupnost svojo predstavo o morali in da jo morajo drugi razumeti ne da bi jo hkrati obsojali.



3. KORUPCIJA Korupcija je v nai dravi zelo razirjen pojav in ne moremo zanikati, da je tudi v prejnjem sistemu ni bilo. Mogoe lahko ugotavljamo, da jo je takrat bilo dosti manj, kajti danes je korupcija kot nekaken rak sodobne drube in le ta se iri z vrha navzdol. Korupcija ne pozna meja, prav tako ni niti enega podroja ivljenja, ki bi se ji lahko popolnoma izognili oziroma, kjer njena prisotnost ne bi bila mogoa. Ker je torej korupcija izredno kompleksen problem in njen dolgotrajen vpliv na ivljenje zelo negativen, ji vse ve pozornosti namenjajo mednarodna skupnost, razline svetovne organizacije in seveda tudi naa drava. To se odraa predvsem v vedno ostrejem boju proti korupciji, ki je lahko uspeen le z usklajenim delovanjem mednarodnih organizacij in posameznih drav. (erneti, 2007, str. 147) Korupcija je tipina reciprona dejavnost, saj sloni na principu daj-dam, deluje pa skozi mreo odnosov, proti katerim se je potrebno boriti z mreo sodi, policije in nevladnih organizacij. Ker gre za nevidno mreo, je teko odkriti kdaj politiki vplivajo na poslovne odloitve podjetij, kot so prevzemi podjetij, vlaganja, zaposlovanje, doloanje viine pla in cen izdelkov. V nasprotni smeri imajo nekatera podjetja moan vpliv na delovanje dravnih organov in agencij, zato jim ni treba plaevati davkov in drugih prispevkov, v nekatera druga podjetja pa se stekajo znatne dravne subvencije. S tem je korupcijski krog sklenjen a brezno korupcije e zale ne. (www.korupcija kot socialno in politino zlo) Ne nazadnje lahko pogledamo na korupcijo tudi z medijskega kota. Svet dobiva podobo globalne vasi in dejstvo je, da se ljudje vedno bolj zavedajo posledic korupcije. Tukaj nastopi vloga medijev, saj le-ti imajo kot pomemben vir informacij in kot tisti, ki lahko vplivajo na javno mnenje, pri tem poglavitno vlogo. V popolnem scenariju naj bi mediji zadostili pravici javnosti do obveenosti, delovali kot nadzornik vladnih in ostalih institucij ter s svojim preiskovalnim delom raziskovali korupcijske prmere. Teava pa nastopi takrat, ko e sami postanejo rtev korupcije ali se ujamejo v past korupcijske skunjave. 3.1 DEFINICIJA IN VRSTE KORUPCIJE Beseda korupcija izhaja iz latinskega izraza corruption, ki pomeni pokvarjenost, sprijenost, nepotenost. Korupcija pa ne pomeni le podkupljivost, temve tudi pokvarjenost, nravno izpirjenost in nepotenost.(erneti, 2007, str. 148) Problem definicij posameznega pojava ni samo terminoloki problem, ampak veliko ve, sploh e gre za pojave z negativnimi vrednostmi predznakov, zoper katere se doloeno okolje bori na takne ali drugane naine. To je pri obravnavanem pojmu e poseben problem, saj teorija in praksa poznata aktivno in pasivno stran istega dogajanja in ostaja stalno odprto vpraanje koga je treba bolj preganjati in tiste, ki podkupnine dajejo ali tiste, ki jih sprejemajo. (www.kpk-rs.si)



Sprva je Slovenska zakonodaja pod pojmom korupcija uvrala samo 8 kaznivih dejanj iz slovenskega kazenskega zakonika in sicer:

Kritve proste odloitve volilcev po 162.lenu Sprejemanje podkupnine pri volitvah po 168.lenu Neupravieno sprejemanje daril po 247.lenu Neupravieno dajanje daril po 248.lenu Jemanje podkupnine po 267.lenu Dajanje podkupnine po 268.lenu Sprejemanje daril za nezakonito posredovanje p 269.lenu Dajanje daril za posredovanje po 269a.lenu

Danes uporabljamo definicijo povzeto po zakonu o prepreevanju korupcije. Le-to pa je povzela tudi Resolucija o prepreevanju korupcije v RS. Korupcija po tem zakonu je vsaka kritev dolnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kritev ali oseb, ki se lahko s kritvijo okoristijo, zaradi neposrdno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali priakovane koristi zase ali za drugega. Mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s korupcijo pa jo oznaujejo v naslednjih terminologijah:

Svet Evrope definira korupcijo kot katerokoli dejavnost oseb, ki ju je zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju, s katero krijo svoje dolnosti, ki izhajao iz statusa javnih uslubencev, uslubencev v zasebnem sektorju, neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste in je usmerjena v pridobivanje kakrnih koli koristi zase in za druge. (www.kpk-rs.si)

Civilnopravna konvencija o korupciji Sveta Evrope opredeljuje korupcijo kot

neposredno ali posredno terjanje, ponujanje, dajanje ali sprejemanje podkupnine oziroma katere koli druge nedovoljene koristi ali obljubo le-te, ki moti pravilno opravljanje dolnosti. Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope pa preganjanje korupcije navezuje na kazniva dejanja javnih uslubencev, ki jih naklepno storijo tako, da za nedovoljene koristi, neposredne ali posredne obljube zanje ali kogar koli drugega opravijo uradno dejanje ali da ga ne opravijo. (http://www2.gov.si/Akt_vel.nsf/zakposop/2004-01-3792?OpenDocument)

GRECO, skupina drav za prepreevanje korupcije pri Svetu Evrope, korupcijo razume kot podkupovanje in katero koli drugo obnaanje v povezavi z osebo, ki so ji zaupana pooblastila v javnem ali zasebnem sektorju in ki kri svoje dolnosti, ki izhajajo iz poloaja javnega uslubenca, osebe, zaposlene v javnem sektorju, neodvisnega zastopnika ali iz katerega drugega poloaja in ki ima za cilj pridobiti si kakrne koli prednosti zase ali za druge osebe. (http://www.greco.coe.int/



Transparency International (IT) korupcijo definira kot zlorabo javne funkcije za zasebno korist. Enako ohlapno jo razume tudi Svetovna banka.

O korupciji govorimo tudi v primeru nepotizma, ki ga Slovar tujk definira kot podeljevanje visokih slub, dobro plaanih mest ipd. sorodnikom. (Verbinc, 1994, str. 480). Miro Cerar s pravne fakultete (Mladina, 2.9.2002, str. 42) ugotavlja, da nepotizem sicer ni pravni termin, saj gre za razline zlorabe poloajev oziroma kritev prava ali neetino delovnje, kjer sorodnikom omogoi slubo ali napredovanje. Kot korupcijo pa lahko obsodimo e klientelizem (prijateljske zveze), izsiljevanje, poneverbe, zlorabo avtoritete in moralno pokvarjenost v medosebnih menjavah. Kot je razvidno iz zgornjih definicij je pojem korupcije teko strniti v eno samo togo definicijo. Zaradi veje nazornosti jo elim opredeliti tudi glede na nivo na katerem se pojavlja (mikro, srednji in makro nivo). (Dobovek, 2002, str. 46-49) pravi tako:

Korupcija na mikro nivoju se pojavlja v obliki majhnih daril javnim uslubencem, za doseganje elenih uslug, ki pa bi jih ti morali storiti e po svoji dolnosti. Najbolj razirjena je med uslubenci, ki imajo opravka z dokumentacijo in izdajo dovoljenj. Takna korupcja zajema javne uslubence nijih nivojev, viina podkupnine ne dosega povprene mesene plae uslubenca, darilo pa je ponavadi bolj osebne narave. Nevarnost je, da lahko postane zelo razirjena, ljudje pa so do takne korupcije tolerantni zato postane del vsakdanjih obiajev. Moralno se takna korupcija opraviuje z nizkimi plaami in prizadevanjem uslubencev za reitev zadeve. Korupcija na srednjem nivoju zajema javne uslubence na vijem nivoju. Najbolj je razirjena na lokalni ravni, kjer se s pooblastili lokalnih veljakov kreira politika lokalne skupnosti. Korupcijo ponujajo manji podjetniki ali interesne skupine z njo se dosegajo ustrezni predpisi ali reitve, ki so v pristojnosti javnih uslubencev srednjega nivoja. Za zlorabo pristojnosti dobijo uslubenci veja darila, ki dosegajo velikost nekaj do ve deset povprenih pla, odvisno od tega, koliko oseb je vpletenih in koliko dokumentacije ali uslug je potrebno pridobiti. Javnost takno korupcijo oznauje/vidi/razume kot nepoteno in nemoralno, zato do nje tudi ni tolerantna. Korupcija na makro nivoju je korupcija povezana z vlanimi naroili, sklepanjem vejih pogodb, vejimi deli v dravi kot so ceste in infrastruktura, ter ostalimi vejimi investicijami. Tisti, ki odloa o danem pooblatilu, lahko s korupcijo zaslui doivljenjsko plao. V korupcijo so vpleteni vodilni v veih podjetjih ali monopolih, najviji, ki odloajo v dravnih institucijah in politiki. Takne vrste korupcija je v vseh drubah bolj ali manj tabu tema, njen vpliv na drubo pa je velik. Stroki se enormno poveujejo, kvaliteta pa je slaba. Tako se namesto zdrave konkurence, temeljee na kvaliteti, ceni in inovaciji, pojavljata korupcija in nepotizem, kar vodi v razpad gospodarstva.



3.2 VZROKI IN RAZLOGI, KI VODIJO V KORUPCIJO IN JO POSPEUJEJO Kot navaja Dobovek (2004, str. 6) je razlogov, ki vodijo v korupcijo mnogo: revina kjer pa gre v veini primerov za pohlep in izrabo oblasti, medtem ko so revni rtve korupcije; preve zakonov in neizvedljivost le- teh, neustrezen nadzor institucij, preve diskrecijskih pravic pri odloanju in velik obseg dravnega gospodarstva. Hkrati je Dobovek tudi mnenja, da so drubene spremembe v dravah v tranziciji prinesle prevrednotenje vrednot in pohlep po ekonomski moi in uspenosti, takno stanje je zabrisalo meje med ekonomijo in dravo, stremenje za ekonomskim uspehom pa je prineslo tudi korupcijo in pranje denarja. Vse zgoraj natete razloge lahko z eno samo besedo imenujemo ekonomski razlogi. Poleg ekonomskih pa obstajajo e kulturni ter socioloki razlogi. Pri kulturnih razlogih se spraujemo ali v drubi obstaja toleranca do sprejemanja podkupnine? Kako druba sprejema korupcijo? e druba tolerira korupcijo obstaja velika verjetnost, da bo takna druba koruptivna. Ali javni uslubenci na drugi strani priakujejo napitnino za svoje usluge? V obsegu v katerem drava lahko posega v drubeno in ekonomsko sfero, s tevilnimi predpisi in zakoni je drava tista, ki odpira strukturne okoliine za zlorabljanje diskrecijskih pravic in dolnosti javnih uslubencev. Kulturne orientacije in etini standardi javnih uslubencev pa so podlaga za odloanje o tem ali se bo posamezni javni uslubenec dral profesionalnih standardov ali pa bo s pomojo svojega poloaja skual priti do neupravienih koristi zase ali za svoje blinje. (erneti, 2007, str. 151-152) Pri sociolokih razlogih se spraujemo kdo in kakni so ljudje na vodilnih poloajih v dravi, policiji, podjetjih, zavodih in organizacijah? e so posamezniki na vodilnh poloajih koruptivni, je priakovati, da bodo tudi ostali lani koruptivni. Visoki standardi in kriteriji opravljanja poklica, spotovanje zakonov in pravil, ki so kot kulturni in socioloki standard sprejeti v doloeni drubi. Razvitost sredstev in institucij, ki pomagajo vzdrevati visoke profesionalne standarde etini kodeks, aktivno javno mnenje.... Prisotna jasna politina volja proti korupciji in e bi lahko pisali. (erneti, 2007, str. 152) Po navedbah Transparency International se korupcija razvija tam, kjer se skunjava pojavlja skupaj s pretirano tolerantnostjo. Kjer ni zakonske kontrole moi, kjer oblikovanje odloitev ostaja skrito, kjer je civilna druba plitka in kjer velika nesorazmernost v porazdelitvi bogastva ljudi obsodi na ivljenje v revini tam korupcijske spletke cvetijo. Vseeno pa je treba poudariti, da je prisotna tudi tam, kjer so politine, ekonomske, pravne in drubene institucije dobro utrjene. (http://www.transparency.org/faqs/faq-corruption.html) 3.3 PREPREEVANJE KORUPCIJE Civilna druba in mediji so odloilni pri oblikovanju in vzdrevanju atomsfere v javnem ivljenju. Vsekakor pa sta to verjetno najpomembneja dejavnika pri odpravi sistemske korupcije v javnih ustanovah. Helping Countries Combat Corruption: The Role of the World Bank PREM, September 1997



Korupcijska dejanja so dejanja, ki jih je najteje odkrivati, saj gre za razmerja med ljudmi z najvijo stopnjo diskretnosti oziroma za dogovor na tiri oi. Vsi imajo enake interese, cilj vsakega je pridobitev doloene koristi. Zato pri dejanju ni klasinega okodovanca, ki bi imel interes takno dejanje prijaviti. (erneti, 2007, str. 159) Zato se je boj proti korupciji in za vejo potenost dravnih uradnikov osredotoil na promocijo poklicnih kodeksov dravnih uslubencev, menederjev, odvetnikov, zdravnikov, novinarjev... Gre predvsem za neformalno spodbujanje vestnega in dolnega ravnanja uslubencev, saj je, kot vemo eden izmed glavnih problemov pri odkrivanju korupcije ta, da je teko izsledljiva. Zato se zadnje ase ne govori ve o odpravljanju korupcije temve o njenem zmanjevanju. Nedavno se je zaelo razmiljati v smeri, da mnoini mediji prispevajo v boju proti korupciji. Mednarodne organizacije kot so Svetovna banka in Transparency International imajo medije za glavno reitev pri zaviranju korupcije in kliejo k pluralnosti medijev, medijski svobodi in konkurenci. eprav se iri je znanje o tem kako uinkovito mediji dejansko zmanjujejo korupcijo e vedno omejeno. (Suphachalasai, 2005, str. 3) Uinkoviti mediji so odloilen element pri protikorupcijskem programu drave, meni tudi Kaufmann z intituta Svetovne banke, in e dodaja, da imajo ti dvojno vlogo ne samo, da poveujejo javno zavedanje o korupciji, da njihovi povodi povzroajo posledice in nudijo morebitno pomo, temve tudi raziskujejo in poroajo o incidentih korupcije ter s tem pomagajo ostalim nadzornim (in sodnim) organom, pri emer je uinkovitost medijev odvisna tako od dostopa do informacij ter svobode govora kot tudi od strokovnega in etinega kadra preiskovalnih novinarjev. Vreg (2000, str. 86) je mnenja, da je imanentna funkcija mnoinih medijev tudi, da nadzorujejo delovanje vlade, vladajoih in opozicijskih strank sindikatov, podjetnikov, skratka vso politino in ekonomsko elito. Pri tem Vreg poudarja, da imajo v tem procesu ambivalentno vlogo, saj odsevajo in branijo voljo javnosti, hkrati pa ohranjajo dobre stike z vlado in njenimi institucijami, ki so vir najpomembnejih informacij, ter tako postajajo del dravnega in politinega komuniciranja. Da igrajo mediji kot pomembni ustvarjalci javnega mnenja pri prepreevanju in zatiranju korupcije v veini drav pomembno vlogo in to ne samo z izpostavljanjem posameznih primerov, ampak tudi z gradnjo protikorupcijske zavesti nasploh, navaja tudi Resolucija o prepreevanju korupcije. Slednja poudarja, da so novinarji zaradi svoje moi in pomena, ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja, med vsemi poklici najbolj izpostavljeni najrazlinejim pritiskom in je zato potrebno nartovanju aktivnosti s katerimi novinarji lahko pripomorejo k dvigu etinih standardov v doloenem okolju, posvetiti najvejo pozornost ter tako zagotoviti njihovo neodvisnost, objektivnost, strokovnost in nepristranskost. Korupcija je problem, ki ga je mogoe omejevati z zakonodajo in institucionalnimi ukrepi, vendar pa ostaja kljuno vpraanje, kako v drubi izkoreniniti korupcijsko miselnost. Izkunje drav, ki so se uspeno spopadle s korupcijo kaejo, da so svojo strategijo gradile na treh enakovrednih in dopolnjujoih se protikorupcijskih ravneh (Sunik, 2005):

Maksimalno so omejile monost za korupcijo, to pomeni, da so dobro razvile t.i. situacijsko preventivo



Poveale so represijo zoper kritelje in s tem dale jasno vedeti, da se korupcija ne splaa

Posebno pozornost so namenile prizadevanjem za spremembo kulturnih obrazcev v drubi.

Ker demokracija ponuja le pravni okvir, je najmanj, kar lahko demokratina ureditev zagotavlja, da ne bo odstopala od napisanih pravnih norm in nenapisanih moralnih pravil naslednje (Jurian, 2001):

pravinost pri dodeljevanju javnih naroil odgovornost pri izvajanju pravice do enake obravnave znotraj soicialno-zdravstvenih

programov enakopravna obravnava v olstvu enakost pred zakonom in policijo potenost pri zaposlovanju v dravni upravi in (nad vsem) transparentno zapravljanje davkoplaevalskega denarja

Ukrepi iz Prironika za boj proti korupciji (Jurian, 2001) pa so sledei:

omejevanje oblasti in prenos oblasti na dravljane izboljanje odkrivanja korupcije in dosledno sankcioniranje korumpiranega vedenja nagrajevanje potenih uradnikov in novih idej uvajanje kodeksov poklicnega vedenja uradnikov spodbujanje premiljene poklicne socializacije zaposlenih izkazovanje politine zavzetosti s strani vlade in opozicije implementacija jasnih zakonskih okvirov spodbujanje odprtosti do javnosti in dostopnosti informacij ter sodelovanje med

vladnimi in nevladnimi organizacijami V Sloveniji je nova zakonodaja prinesla novosti, ki poudarjajo vlogo preventive pri odpravljanju korupcije in z njo povezanih dejanj. e izhajamo iz predpostavke, da se veino nezakonito pridobljenega bogastva vrti v krogu med politiko in gospodarstvom, lahko ta preseek sredstev ugotavljamo z nadzorom nad premoenjem, kar pa je naloga Komisije za prepreevanje korupcije. (erneti, 2007, str. 163) Osnovni cilji protikorupcijskega delovanja pa so:

oblikovanje in uresnievanje ustreznih etinih standardov, dolgorona in trajna odprava pogojev in okoliin za nastanek in razvoj korupcije, vzpostavitev ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za prepreevanje

korupcije, vzpostavitev sistema nielne tolerance do vseh korupcijskih ravnanj, uinkovito uvajanje mednarodno uveljavljenih standardov na tem podroju.



Glede na zakonodajo je mogoe naloge Komisije za prepreevanje korupcije, ki hkrati predstavlja tudi program njenega dela, razdeliti na tri podroja in sicer (erneti, 2007, str. 164) :

nadzor nad premoenjem in prepreevanje konflikta interesov, uvajanje integritete, uresnievanje Resolucije o prepreevanju korupcije v RS

Torej, e elimo vzpostaviti uinkovit protikorupcijski sistem, moramo izoblikovati preventivni sistem na ve ravneh. Ta naj bi povezoval profesionalne etine kodekse znotraj posameznih organizacijskih enot z medorganizacijkimi standardi, ki jih morajo uveljavljati predvsem zbornice, sindikati in druge stanovske organizacije. Oboje moramo potem povezati e z ustrezno zakonodajo na dravni ravni. Jasno pa je, da taken sistem, ki se gradi na treh ravneh hkrati ne more biti uinkovit, e ni vzpostavljeno kooperativno omreje med dravo in civilno drubo. (erneti, 2007, str. 167) 3.4 ETINI ODNOS DO KORUPCIJE PODKUPOVANJA Fritzsche (1997, str. 10) opredeljuje podkupovanje kot ponujanje, dajanje, prejemanje ali zahtevanje neesa vrednega z namenom vplivanja na dosego elenega cilja, ki ga mora uslubenec sicer sproiti na podlagi njegove javne ali zakonite dolnosti. Kot podkupnino lahko smatramo direktno plailo v denarju ali naturi. Podkupovanje sproi konflikt med interesi posameznika, ki prejme podkupnino in interesi njegovega podjetja. Najvekrat se podkupovanje uporablja pri vstopanju na novi trg ali pri elji po spreminjanju oziroma izogibanju javni politiki. Medtem, ko denarna plaila zelo lahko izsledimo in opredelimo kot podkupovanje pa je to teje pri podkupninah v obliki raznih daril. Darilo lahko damo v znak pozornosti ob raznih prilonostih, lahko pa tudi z namenom vplivanja na prihodnje poslovne odloitve. Darilo dano z namenom vplivanja na neko vedenje se smatra kot podkupovanje. Podkupovanje ni le predmet, ki mono zadeva poslovnee, kateri stremijo za etinim poslovanjem; moderna poslovna zgodovina je polna nacionalnih in mednarodnih korupcijskih kandalov, ki skrbijo, da na ta problem preprosto ne pozabimo. De George loi med tremi osnovnimi etinimi problemi, ki jih povzroa korupcija (Schlegelmilch, 1998, str. 285-286)

1. Slabo je za poslovanje podjetij: argumenti proti korupciji zaradi negativnih uinkov za posel izhajajo iz dejstva, da se s korupcijo na nepoten nain iejo in pridobivajo prednosti pred drugimi poslovnimi strankami v poslu, katere verjamejo, da je poslovni uspeh odvisen le od potene konkurence na trgu. Podkupovanje je torej nain pridobivanja prednostnega poloaja. Posledica podkupovanja je popolnoma poruen sistem poslovnega odloanja saj se managerji ne odloajo za doloen poslovni projekt na podlagi izdelanih projekcij uspenosti projekta, marve jim je kriterij za sprejetje doloenega posla viina njihove denarne nagrade - podkupnina.



2. Slabo je za vse udeleence: ne samo, da tisti, ki sprejemajo podkupnine, goljufajo podjetje v katerem so zapoleni in krijo njihova pravila ter zakone, ampak ogroajo tudi ugled podjetja in njegove zaposlene zaradi morebitnih prihodnjih izsiljevanj.

3. Slabo je za celotno drubo, kjer se korupcija pojavlja: saj denar namenjen podkupovanju in vse pripadajoe aktivnosti niso obdavene. Zaradi tega je podkupovanje e posebej kodljivo za revne v katerikoli drubi, saj si ne morejo privoiti dodatnih strokov, da bi obli doloene zakone ali pospeili eljena dejanja. Kljub temu, da je korupcija kodljiva za katerokoli dravo pa so njeni uinki e toliko bolj negativni v manj razvitih dravah.

V Sloveniji je iz dneva v dan vse ve poslovnih goljufi, sleparij s posojli, pranja denarja, dvomljivih steajev podjetij, korupcije...kar zbuja dvome o slovenski polovni etiki. V zadnjem asu so Slovenijo pretresle tevilne podkupovalske afere in zato je javnost prepriana, da spadamo med bolj skorumpirane drave. Korupcijo pa bi lahko omilili s strojo zakonodajo in hitrejim delovanjem sodi. Za delo managerjev in podjetnikov pa je izredno pomembno, da poznajo dvanajst nael slovenskega managerskega kodeksa, ki jih vodijo pri njihovem etinem poslovanju.



4. RAZSENOST KORUPCIJE V SVETU IN NJENE POSLEDICE Razsenost korupcije v svetu vse bolj zanima vlade, politike, gospodarstvenike in znanstvenike po celem svetu. Posledica tega pa so tevilna mednarodna sreanja, posvetovanja, konference ter ustanavljanje komisij in skupin za prouevanje korupcije. Gradiva konferenc kaejo, da se v vseh raziskavah korupcije pojavljajo doloeni vzorci in da je korupcija razirjena po vsem svetu, e posebej se v zadnjem asu izpostavlja korupcija v gospodarstvu in politiki. Rezultati raziskav s poudarkom na najnoveji raziskavi

Slika 1: Grafini prikaz indeksa koruptivnosti po dravah za leto 2007 (Vir: Transparency international) 4.1 KORUPCIJA V POLITIKI Politika pred korupcijo ni imuna, saj je e sama naravnana tako, da temelji na zvezah, poznanstvih, uslugah, zato je vasih teko doloiti, kje se konajo meje dopustnega in kje se



zane korupcija. Je tudi podroje, kjer se korupcija ponuja praktino na vsakem koraku. Pojavlja se kot podkupovanje, poznanstva, zveze, nepotizem ter privilegij. Oblikujejo se neformalne mree, za doseganje doloenih prednosti in ugodnosti pa se poskua vplivati na doloene vodilne politine stranke, zakonodajalce ali tudi posameznike v korist lastnih interesov, emur pravimo lobiranje (Dobovek, 2005, str. 10, 32). e posebno teo dobi korupcija v predvolilnem asu. Politiki potrebujejo podporo javnosti, zato ni presenetljivo, da se skua v predvolilnem asu politine nasprotnike im bolj oblatiti in na ta nain zmanjati podporo javnosti tistim, ki bi lahko predstavljali oviro na poti na oblast. Predvolilni as pa je tudi as , ko je tema korupcija in politika bolj izpostavljena. Obiajno se o tej temi ne govori, v literaturi in medijih pa je bolj slabo zastopama (Dobovek, 2005, str. 11.).

4.2 KORUPCIJA V JAVNEM SEKTORJU Pojem javne uprave obsega vse fizine in pravne osebe, ki kjerkoli in na kateri koli nain odloajo o tem, kaj so drubene koristi, katere drubene koristi je treba zadostiti in kako, in ki so sposobne svoje odloitve tudi uveljaviti. Elementi, ki opisujejo korupcijo v javni upravi pa so (Dobovek, 2002, str. 45): (1)Korupcija je proces, v katerega sta vpleteni najmanj dve osebi, od katerih je najmanj ena zaposlena v javnem sektorju; (2) Korupcija je vedno namenska; (3) Korupcija predstavlja nedovoljeno zlorabo javnega interesa za zasebno korist; (4) Korupcija je krenje moralne norme; (5) Korupcija je krenje pravne norme; (6) S korupcijo se ruijo temelji demokratinega razvoja, pravne drave in vladavin prava.

4.3 KORUPCIJA V ZASEBNEM SEKTORJU Zelo dolgo je veljalo, da do korupcije lahko pride le v javnem sektorju. Razlog za takno preprianje je bil dokaj enostaven: v dravni upravi posamezniki z zmernimi, e e ne z nizkimi dohodki, razpolagajo z velikimi finannimi sredstvi, ki niso njihova. Nekateri so zato, ker so proraunska, celo prepriani, da so nikogarnja. Takno preprianje zmanjuje teo moralnega bremena ob takni ali drugani zlorabi oz. prekoraitvi pooblastil v zasebne namene in jo dela dokaj vabljivo. Tako kot na drugih podrojih pa so ekonomske zakonitosti, predvsem koda, ki jo zasebnem podjetjem povzroa korupcija, kmalu prisilile drave, da so priznale obstoj korupcije v zasebnem sektorju in to z normativnimi akti, ki so zaeli urejati to podroje. (Dobovek, 2004, str. 23) Najve korupcije in korupcionistov je v vodstvu podjetij in v korporacijah od direktorja navzdol. Podjetja imajo predvsem materialno korupcijo, razna podkupovanja in podobno.



Delovanja prek zvez je manj. V kadrovanju pa je nasprotno najve delovanja prek zvez, kjer pride do zaposlovanja ne po strokovnih kriterijih, ampak prek druinskih ali prijateljskih vezi. Nekatera podjetja zaradi tega postanejo nekaken geto, ki je skoraj hermetino zaprt za tiste, ki nimajo taknih zvez.

4.4 POSLEDICE KORUPCIJE Posledice korupcije je v osnovi mono razvrstiti v 3 skupine: politine, gospodarske in drubene. Ena izmed politinih posledic korupcije je, da korupcija uniuje osnovni odnos zaupanja med dravljani in politiki, ki bi morali pravino in enako zastopati vse dravljane, primerno vlagati njihov denar in jim zagotavljati svobodo, enake monosti in solidarnost. Korupcija negativno vpliva tudi na gospodarsko dejavnost in posledino na drubeno blaginjo. Negativni uinki korupcije so tako mikroekonomski kot makroekonomski. Veina finannih institucij (Mednarodni monetarni sklad, Svetovna banka za obnovo in razvoj, Svetovna banka, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) na podlagi dolgoletnih izkuenj in raziskav ugotavlja, da negativni vidiki korupcije zasenijo kakrenkoli pozitiven prispevek za gospodarstvo. Pri tem navajajo argumente(Tratnik Volasko, 1999, str. 39):

a.) korupcija zmanjuje dravne prihodke in poveuje javno porabo. Prispeva k poveanju proraunskega primanjkljaja in oteuje oblikovanje usklajene (uravnoteene) finanne politike.

b.) korupcija onemogoa, ohromi in popai delovanje trga in oteuje alokacijo virov. Korupcija razkraja temeljno zaupanje v obstoj drubene pravinosti in enakosti pred zakoni. Razirja koruptno mentaliteto na ves upravni aparat, kar pomeni, da spodkopava standarde profesionalnega vedenja in dobre uprave, s tem pa razirja koruptivno mentaliteto tudi na vse dravljane. Poveuje drubene razlike med bogatimi in revnimi in vpliva na razraanje revine, ter poveuje socialno negotovost velike veine prebivalstva. Posledino poveuje monost pojava socialnih nemirov, terorizma in dramatinih politinih preobratov. Zmanjuje pa kvaliteto ivljenjskega okolja in ivljenja samega (npr. ekoloke posledice zaradi nespotovanja predpisov, prekomernega onesnaevanja ipd.) ter sploni standard prebivalstva, saj morajo ti za manj dobrin in manj kvalitetno blago plaevati ve kot dravljani v drugih dravah (Tratnik Volasko, 1999, str. 41)



5. ETIKA IN KORUPCIJA V POSLOVNEM SVETU 5.1 VZROKI ZA NEETINO VEDENJE V POSLOVNEM SVETU Veinoma se ljudje zavedajo, katero vedenje je etino, pravilno in pravino oziroma neetino, nepravilno in nepravino. Jasno je, da tisti, ki se vedejo neetino o tem takem ne elijo govoriti na glas, e posebej ne takrat, ko imajo od le tega spornega vedenja kakrno koli korist. e najve izvemo o takih spornih dejanjih posameznikov, ko celotna zadeva pristane na sodiu ali jo obelodanijo mediji. Po Stewartu (1996, str. 204-208) in Tavarju (1996, str. 11) lahko omenjene vzroke strnemo v est skupin:

1. Vzroki, ki izvirajo iz osebnosti: ravnanje vsakega posameznika je v prvi vrsti odvisno od njegovih osebnih vrednot, navad in preprianj. Ljudje, ki jim denar ne predstavlja najpomembnejega cilja v ivljenju so bolj dovzetni za etino vedenje in zaradi morebitnih materialnih koristi ne bi prekrili temeljnih moralnih nael. To pa bi teje trdili za ljudi, ki sledijo izkljuno finannim ciljem.

2. Vzroki, ki izvirajo iz konceptov etike: zaradi nepregledne mnoice razlinih konceptov etike, ki jih lahko zasledimo v strokovni literaturi jih imajo mnogi managerji le za suhoparno teorijo, ki s prakso nima ni skupnega. elijo pa si enostavnih sodil, ki bi jih uporabljali pri vsakodnevnem reevanju nastalih problemov in bi jim prihranili veliko asa.

3. Vzroki, ki izvirajo iz kulture podjetja: e v podjetju nimajo sprejetih nekih splonih nael etinega obnaanja in jasno opredeljenih sankcij, ki sledijo vsakomur, ki bi ravnal nepoteno, potem lahko hitro pride do razmer, ki e spodbujajo managerje k neetinim odloitvam (e sprejema sodelavec podkupnine in zato ni ustrezno kaznovan, zakaj jih potem ne bi sprejemal tudi jaz). Nemoralno vedenje vodilnih delavcev pa negativno vpliva na vse udeleence v podjetju in tudi na poslovanje podjetja samega.

4. Vzroki, ki izvirajo iz koristi: govorimo lahko o koristih za podjetje kot celoto (vodstvo podjetja sprejema neetine odloitve zaradi grozeega steaja, premone konkurence, elje po doseganju vejega trnega delea...) ali pa o osebnih koristih za posameznika (prejemanje podkupnin, poneverbe raunov za povrnitev strokov, lastne provizije...).

5. Vzroki, ki izvirajo iz drubene kulture: zaradi razlinih etinih meril in standardov v posameznih dravah se lahko pri mednarodnem poslovanju pojavijo etini problemi. Doloeno ravnanje je v posamezni dravi smatrano kot neetino, v drugih pa velja za nekaj isto obiajnega (podkupovanje).

6. Vzroki, ki izvirajo iz pomanjkanja asa: zaradi tevilnih raznolikih dnevnih obveznosti in pomanjkanju asa si managerji pogosto ne vzamejo asa za premislek



o moralni sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti poslovne odloitve, ki jo elijo sprejeti, saj ne uvidijo cene, ki jo ima neetino ravnanje.

5.2 KORUPCIJA V MEDNARODNEM POSLOVANJU Korupcija je eden izmed pojavov mednarodnih poslovanj, kateremu se je al zelo teko izogniti. Kljub temu, da povzroa ekonomsko, politino, socialno, moralno in duhovno kodo pa korupcija ni splono obsojena. V nekaterih dravah pa je korupcija e tako razirjena, da ni smiselno nobeno pritoevanje ez njo, sprejeti jo morajo kot nekaj samoumevnega. Nasprotovanje korupciji pa je upravieno moneje. V vseh dravah sveta lahko v zadnjih letih zasledimo tevilne protikorupcijske kampanje. Ne glede na obliko in podroje na katerem se pojavlja je znailno, da za podjetja predstavlja sredstvo za pridobivanje ugodnejega ali celo monopolnega poloaja. Skorajda v vseh dravah je korupcija opredeljena kot kaznivo dejanje. Teave pa se pojavijo takrat, ko se elijo drave med seboj povezati pri zatiranju tega pojava, saj so precejnje razlike v definiciji korupcije. Ko govorimo o korupciji moramo razlikovati med njenimi ravnmi. V literaturi zasledimo ve razlinih opredelitev teh ravni. Naslednjo opredelitev zasledimo pri Murrayu (1997, str. 84-87)

1.) Majhna korupcija (angl. petty corruption) poznana in prisotna je v skorajda vseh dravah.

2.) Velika korupcija (angl. grand corruption) je zelo pogosta v mednarodnih programih pomoi drugim dravam ter v oboroitveni industriji.

Predvsem pri poslovanju z dravami tretjega sveta se pogosto sreamo s problemom korupcije. e podjetje ni pripravljeno sprejeti njihovih pravil igre pri podkupovanju vladnih teles, postane poslovanje v tej dravi pogosto nemogoe. Nekatera podjetja elijo poslovati povsem zakonito in etino ter tudi preivijo, kar je dale najbolje. Druga pa se zavedajo, da brez podkupovanj ne bodo prila dale, vendar pa si sama ne elijo mazati rok s temi posli, zato najamejo druge, ki za njih opravijo umazano delo. Veja podjetja, ki ne elijo zaobiti doloenega trga ali si tega preprosto ne morejo privoiti pa poskrbio za svoje zaposlene v teh dravah tako, da jim nudijo posebno zaito. Gre za izredno drag, vendar dober nain poslovanja, ne le zato, ker nudi uinkovito zaito zaposlenim, marve ker pokae mafiji njihove meje.



5.3 OVIRE POROANJA O KORUPCIJI IN OMEJEVANJE MEDIJSKE AVTONOMIJE Ko neodvisni medijski nadzor ne deluje, se poveajo monosti za zlorabo oblasti, korupcijo ter kritve pravic posameznikov in posameznic.

Grega Repov Od leta 1991 je 3.maj dan svobode tiska opomin, da so svobodni, neodvisni in mnoini mediji osnovna sestavina vsake demokratine drube. Apriori se je medijem dodelila kljuna vloga pri vzgoji javnosti, a sedaj si ta ista javnost zatira oi pred dejstvom, da le-ti delujejo z dolenimi ovirami. Glavna je pomanjkanje neodvisnosti pri svobodnem poroanju o korupciji, druga ovira pa je, da so mediji prepogosto krat v lasti poslovneev, ki se e po naravi izogibajo temu, da bi kakorkoli zatresli politino barko. Peter Jani predsednik Zdruenja novinarjev in publicistov meni, da v Sloveniji e nikoli ni bilo toliko razlinih medijev, vendar pa da to ne pomeni nujno, da bodo tisk in mediji opravljali vlogo h kakrni so v demokratinih drubah poklicani in ne pomeni nujno, da bodo odsevali pluralno strukturo drube. Skrbijo ga predvsem finanni pritiski na slovenske medije, kjer je omenil, da veino tiskanih medijev obvladujeta dve domai drubi, ti pa da so naklonjeni eni politini opciji, kar pomeni veliko oviro. Mednarodno novinarsko zdruenje pa med kljunimi izzivi izpostavlja e pritiske na novinarje, da naj razkrijejo svoje vire in politina vmeavanja v medije. Procesi, ki danes ogroajo medijsko avtonomijo so predvsem poveevanje koncentracije medijskega lastnitva s komercializacijo vsebine, pritiski ineresnih skupin in tobe proti novinarjem. Bai-Hrvatin, Kui in Petkovi (2004, str. 89) pri tem opozarjajo na teavo dravnega lastnitva medijev v Sloveniji: V nasprotju z novinarji, ki so svoje delnice prodali, je drava zadrala pomembne lastnike delee v najvejih slovenskih medijih. Glede koristi, ki jih drava pri tem prodobi, utemeljujejo, da tudi, e drava posredno preko svojih lastnikov trdi, da so nalobe v medije samo stvar poveanja pridobljenega kapitala, je oitno, da ima vsaka prodaja teh deleev politino ozadje. Biti medijski lastnik medijev pomeni imeti monost vplivai na njihovo vsebino in urednik politiko. Temu vplivu pa se drava ne bo zlahka odpovedala.



6. POROILO O RAZISKAVI STALIA O KORUPCIJI V LETU 2007 Hipoteza 1 Menim, da so ljudje premalo ozaveeni z negativnimi posledicami korupcije. Hipoteza 2 Kot druba smo premalo aktivni na protikorupcijskem podroju . Hipoteza 3 medijem se krati pravica svobodno in glasno poroati ter razkrivati nepravilnosti glede na to, da igrajo zelo pomembno vlogo v zadevi korupcija. Korupcije pa je v vsaki panogi mnogo preve. V dneh od 4. do 8. februarja 2008 smo na osnovi vzorca telefonskih naronikov zajeli 908 polnoletnih oseb, dravljanov Slovenije, in z njimi izvedli telefonski intervju s pomojo standardiziranega vpraalnika "Stalia o korupciji". Vzorenje je potekalo iz vzorne baze N=2554, pri realiziranih 908 intervjujih pomeni, da je bila vzorna baza izrpana do 36%. Zasnova vpraalnika Stalia o korupciji 2007 temelji na predlogi, ki jo je podal naronik, dopolnila in dokonno metodoloko oblikovala pa jo je raziskovalna skupina CJMMK v sestavi: red. prof. dr. Niko To, izr. prof. dr. Vlado Miheljak, doc. dr. Slavko Kurdija in doc. dr. Samo Uhan.

Slika 2: Kako velik problem je korupcija v dananji Sloveniji? (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007)



Eno kljunih vpraanj raziskave pokae, da je po mnenju ljudi pojav v Sloveniji dokaj razirjen in da se njegova pojavnost v zadnjih letih, e posebej izrazito v primerjavi z letom poprej, e stopnjuje. e setejemo odstotke na odgovorih "velik problem" in "zelo velik problem" in ta setevek primerjamo z odmero pred enim letom, vidimo, da gre za premik iz 53% na 62%. To potrjuje tudi povprena ocena na lestvici od 1 do 5 (1 - zelo majhen problem / 5 - zelo velik problem), kjer smo lani beleili povpreje 3,77 letos pa je to povpreje 3,94. ODNOS JAVNOSTI DO DELA KOMISIJE ZA PREPREEVANJE KORUPCIJE: Glede na razirjenost pojava se seveda zastavlja vpraanje vloge komisije za prepreevanje korupcije. O komisiji je zadnje asa precej govora, predvsem v smislu njenega ukinjanja in ocenjevanje njene odvenosti s strani aktualne vladajoe politike. Odziv javnosti je ob tem vpraanju drugaen.

Slika 3: Ali naj komisija za prepreevanje korupcije deluje e naprej, ali naj se ukine? (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) Javno mnenje, po odmeri tako iz lanskega kot tudi letonjega leta, kae sliko nesporne veinske podpore v smislu nadaljnjega delovanja te komisije. Kar 73% anketiranih se na delovanje te komisije v prihodnosti odzove afirmativno. Strukturno vejih razlik ni, saj vse populacijske podkategorije komisiji izrekajo znailno podporo. Kljub temu pa velja omeniti, da je ta podpora e posebej izrazita med vije izobraenimi (81%).



Slika 4: Kako razirjeba sta v SLoveniji pojava korupcije in sprejemanje podkupnine v javnih slubah? (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) Na vpraanje o sprejemanju podkupnine v javnih slubah se kot prevladujoe mnenje v celotni asovni seriji izkae preprianje o razmeroma veliki razirjenosti korupcije v javnih slubah. Veina (38%) anketirancev ocenjuje, da podkupnino v javnih slubah sprejema "precej javnih uslubencev". Ve kot tretjina vpraanih (37%) meni, da podkupnino sprejema "le nekaj javnih uslubencev", 11 % jih meni, da to ponejo skoraj vsi javni uslubenci, le zanemarljiv dele anketirancev (3%) pa meni, da javni uslubenci ne sprejemajo podkupnin. Splone ocene o razirjenosti korupcije v javnih slubah se v petletnem obdobju e posebej pa v primerjavi s predhodno meritvijo niso izrazito spremenile.



Slika 5: Na em je predvsem temelji to vae mnenje? Je utemeljeno predvsem na ... (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) V primerjavi z lansko meritvijo se je opazno zmanjal dele anketirancev, ki ocene o razirjenosti korupcije utemeljujejo na govoricah oz. na tistem, kar ljudje na splono govorijo o javnih uslubencih. Tako meni 8% vpraanih (2006-13%). Na pripovedovanju tistih, ki jim zaupajo, svoja stalia utemeljuje 10% respondentov, nekoliko manji vpliv kot lani (20%) pa imajo osebne izkunje, ki jih kot vir ocen navaja 18% respondentov. e vedno pa na ocene o razirjenosti korupcije najbolj vplivajo mediji; skoraj tretjina (32%) anketirancev ocene o razirjenosti korupcije utemeljuje na tistem, kar so prebrali v asopisih in sliali na radiu in TV. Mo medijev kot vira za oceno razirjenosti korupcije se je v primerjavi z lansko odmero spet nekoliko poveala.Sicer pa v grobem dele vpliva medijev ostaja dokaj konstanten in prevladujo v celotnem nizu petih meritev. Kot pokae analiza, je preteno na tej osnovi oblikovano tudi preprianje, da "precej javnih uslubencev sprejema podkupnino".



Slika 6: Ali je v primerjavi z obdobjem pred letom 1990 korupcija v dananji Sloveniji (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) Referenno obdobje za pojav korupcije v Sloveniji je po mnenju veine anketiranih as po letu 1990. V setevku odgovorov nekoliko narasla / mono narasla je to 62 % anketiranih. V primerjavi s predhodnimi meritvami, e gledamo 6 meritev, je to nekje v povpreju, vendar pa neposredna primerjava z odmero lanskem letu pokae izrazit porast v staliih, da je danes v Sloveniji ve korupcije kot pred letom '90. Ocena o bistvenem poveanju korupcije prevladuje med starejimi aktivnimi anketiranci in v starostnih skupini nad 60 let, manj premonimi kategorijami ter nijimi izobrazbenimi kategorijami. Glede na zaposlitveni status pa predvsem med samozaposlenimi, brezposelnimi in upokojenci.



Slika 7: Verjetnost korupcije in dejanska izkunja (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) Strukturna analiza kae na tipino diskrepanco v ocenah med razlinimi socialnimi kategorijami. Povedano drugae: stareji in anketiranci z vijimi stopnjami izobrazbe in posledino vijim socio-ekonomskim statusom so v ocenah o verjetnosti korupcije bolj zadrani, nasprotno pa so mlaji in respondenti in tisti z nijim socio-ekonomskim statusom v teh ocenah bolj izraziti. Domnevamo lahko, da so motivi za presojo verjetnosti korupcije pri posameznih kategorijah anketirancev razlini in so povezani predvsem s socialnim poloajem ocenjevalca. Denimo, obutek ekonomske neenakosti pri nijih socialnih kategorijah se kaj lahko odraa v bolj izostrenem staliu do koruptivnosti na razlinih drubenih podrojih. Delna izjema pri tej strukturni ugotovitvi so presoje zdravstvenega sistema.



Slika 8: Kateri je najpomembneji vzrok za korupcijo v Sloveniji? (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) Najverjetneji vzrok za pojav korupcije v Sloveniji je po mnenju anketirancev neuinkovit pregon korupcije. O tem je preprianih 23% respondentov. Za slabo stanje na tem podroju respondenti krivijo nadalje predvsem pomanjkljivo zakonodajo (20%), kjer se je dele odgovorov opazno poveal glede na predhodno meritve (2006-15%) ter prenizke kazni (18%), kjer pa je dele glede na prehodno meritev upadel (2006-23%). Vzrok za korupcijo pa so po mnenju anketirancev tudi ustaljene navade ljudi (14%). Glede na lanskoletne primerjave velja omeniti e dokaj izrazit porast odgovora o pasivnem sprejemanju korupcije ki ga sicer beleimo na nizki ravni, pa vendarle. Odgovor dravljani ne izraajo elje, da bi se borili proti korupciji se iz 4% v lanski meritvi letos povea za dvakrat (8%).



Slika 9: Kako so natete institucije pripomogle k boju proti korupciji v Sloveniji ? (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) Zaznava korupcije v Sloveniji vkljuuje tudi predstave o tem, kdo je v Sloveniji najbolj zasluen za boj proti korupciji. Po mnenju anketirancev so za boj proti korupciji najbolj zasluni mediji in komisija za prepreevanje korupcije. Slika stali ostaja dokaj konstantna, in razmerja odgovorov se v asu niso kaj dosti spreminjala z izjemo komisije za prepreevanje korupcije, pri kateri je v asovnem preseku 2002 - 2007 opaziti konstanten porast pripisanih zaslug za boj proti korupciji do leta 2006. Letonja meritev pa z lansko ostaja poravnana na relativno visoki povpreni stopnji. To oceno dodatno potrjuje dejstvo, da se komisija, e posebej v zadnjem obdobju sooa z intenco vlade po njeni ukinitvi. Na "dno" nabora tistih, ki so pripomogli k boju proti korupciji anketiranci uvrajo sodia, vlado, upravne enote ter odvetnike pisarne.



Slika 10: Kdo je bolj kriv: ali tisti, ki podkupnino daje, ali tisti, ki jo sprejema? (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) V standarden nabor vpraanj sodi tudi vpraanje, ki preverja, kako respondenti razumejo koruptivni akt. Medletna primerjava meritev pokae, da je zaznava dokaj stabilna. Vpraani se razdelijo v dve enako veliki skupini: med tiste, ki vidijo problem korupcije zgolj v tistem, ki podkupnino sprejme in tiste, ki vidijo problem v obeh: tako tistem, ki sprejema, kot tistem, ki daje. Natanneji pogled na delee po letih, pokae v primerjavi z lansko odmero nekoliko povean dele pripisane krivde obojim enako in nekoliko zmanjan dele krivde tistim, ki jo daje.



Slika 11: Ali bi prijavili primer korupcije, e bi zanj izvedeli? (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) Pomembno vpraanje subjektivne percepcije korupcije, in (e bolj) prizadevanj za znievanje korupcije, je naelna pripravljenost, da prijavimo zaznane primere korupcije. Medletna primerjava ne kae velikih razlik. e vedno najveji dele anketiranih - ve kot polovica (52%) - izjavlja, da bi bila pripravljena korupcijo prijaviti, e bi zanjo izvedeli. Manje spremembe, e posebej v primerjavi z lansko odmero, pa kaejo blago tendenco v smeri poveanja apatinosti do aktivnega spopada s korupcijo. Dele pripravljenih prijaviti korupcijo se je za 3% toke zmanjal in nasprotno za 3% toke poveal dele tistih, ki korupcije ne bi prijavili. Ta vtis na nek nain potrjuje tudi predhodno vpraanje o vzrokih za korupcijo, kjer tonus apatinosti potrdi tudi povean dele odgovorov dravljani ne izraajo elje, da bi se borili proti korupciji.



Slika 12: Komu bi prijavili primer korupcije, e bi zanj izvedeli? (Vir: FDV CJMMK, Stalia o korupciji, 2007) Vpraanje, ki ga prav tako postavljamo vsa leta, meri na zaupanje institucijam, ki bi naj korupcijo prepreevale in tudi poznavanje teh institucij. Lani smo zapisali: medtem, ko je e leta 2002 kar 47% tistih, ki bi bili pripravljeni korupcijo prijaviti, reklo, da bi jo prijavili policiji, in 22,2%, da bi jo prijavilo uradu za prepreevanje korupcije, je danes slika razmerja drugana. Uradu bi zaznani primer prijavilo 38 odstotkov vpraanih, policiji pa 34%. Slika iz letonje meritve se ni bistveno spremenila. Najprimerneje mesto za privavo korupcije po mnenju anketiranih ostaja komisija za prepreevanje korupcije (36%), sledi ji policija (35%) in - na znailno niji ravni - mediji (10%). Ostali akterji ostajajo bolj kot ne neprepoznavni. Dravno toilstvo, sodia in urad za prepreevanje pranja denarja tudi tokrat ostajajo v zavesti korupcijsko osveenih dravljanov dokaj nerelevantne instance.



7. SKLEPNE MISLI Z opravljeno raziskavo pridemo do spoznanja, da ljudje zaznavajo povean obseg koruptivnih spoznanj e posebej v zadnjem asu. Lahko pritrdim delu hipoteze, da ravno mediji najbolj vplivajo na oblikovanje stali in mnenj pri ljudeh. Vsekakor pa se medije razume dvojno in sicer kot vir informacij ter kot instanco, ki sama odkriva korupcijska dejanja. Prav tako lahko pritrdim delu v hipotezi, da so ljudje apatini do aktivnejega reevanja tega problema in sicer v najveji meri zaradi nemoi in neuinkovitega pregona.



8. ZAKLJUEK 8.1 POTRDITEV HIPOTEZ Hipoteza 1 Menim, da so ljudje premalo ozaveeni z negativnimi posledicami korupcije. Hipoteza 2 Kot druba smo premalo aktivni na protikorupcijskem podroju . Hipoteza 3 medijem se krati pravica svobodno in glasno poroati ter razkrivati nepravilnosti glede na to, da igrajo zelo pomembno vlogo v zadevi korupcija. Korupcije pa je v vsaki panogi mnogo preve. Danes je resnino med ljudmi premalo splone ozaveenosti glede velikega problema korupcije in s tem tudi pride do pojavov klientelizma in danes tako zelo razvpite tajkunizacije. Mediji so, roko na srce v veliki meri priikrajani in jim ni dovoljeno se svobodno izraati. Vse zgoraj navedene hipoteze sprejmem kajti tudi na podlagi raziskav in v diplomi prikazanih grafov je jasno, da si zatiskamo oi pred tem problemom, da nismo dovolj aktivni pri reevanju oz. prepreevanju korupcije in nad mediji imajo nekateri velik vpliv. 8.2 KONNA BESEDA Protikorupcijski ukrepi in razlini zaskrbljujoi indeksi korupcije ne spremenijo niesar, e nima vsak odgovoren posameznik (predvsem funkcionar), ki zasebno in javno kaj da na svojo moralno integriteto in verodostojnost, dovolj jasno vzpostavljenega odnosa do korupcije. Predvsem primeri, ko se posamezniki vedejo do problema korupcije ignorantsko, primeri, ko s svojega mikrokozmosa gledajo nanjo le kot na blinjico, ki jim bo prinesla korist ali hitri zasluek, ali e huje, ko korupcijo obravnava kot normalen del sistema oziroma drube. Menim, da se odnos do korupcije nezavedno vzpostavi e skozi socializacijo in je zato posameznika o zlu, ki ga slednja povzroa drubi, potrebno seznaniti zgodaj. e stari, kot otrokov model posnemanja sprejemajo korupcijo kot nekaj sprejemljivega in si koruptivni tudi sami, obstaja veja verjetnost, da bodo otroci enako prakso kasneje ponovili tudi sami. e posebno, e je korupcija oznaena kot nekaj pozitivnega (na primer kot iznajdljivost) ali predstavlja obiajno, rutinsko pot za doseganje lastnih interesov. Kljub vsemu pa se iz lastne egocentrine pozicije verjetno le malokdo zaveda uniujoih posledic, ki jih ta dolgorono prinaa. S tega zornega kota vidim teavo korupcije, ne samo v nemoralnosti temve tudi v nevednosti in neodgovornosti ljudi, ki jo izvajajo. Ko zaradi podkupnine pridobijo projekte podjetja, ki niso kos izzivu, ko je zaradi korupcije pri javnih naroilih izbrano podjetje, ki zaradi slabe kakovosti potroi velike vsote davkoplaevalskega denarja, ko smo zaradi nepotizma in klientelizma deleni slabih storitev vse navedeno so



posledice, za katere verjetno kasneje ne eli prejeti odgovornosti noben skorumpirani posameznik. Stroek podstandardnega dela pa se tako prevali na davkoplaevalce. Z intenzivnimi projekti v izobraevalnih ustanovah, kjer bi mlade seznanili z domino uinkom korupcije, ko na videz nedolna podkupnina na koncu pomei socialno in politino zlo, bi poasi zaeli podirati tabuje in kalupe. Zakoreninjenega in pesimistinega (e ne celo utopnega) vzorca, da je korupcija del sistema, ki bo v drubi vedno obstajal pa se v zavesti ljudi vsekakor ne da preprogramirati tako hitro. Tudi zato, ker milijonske kode, ki se utrpi zaradi korupcije, posameznik ne obuti na lastni koi neposredno in e bolj zato, ker posameznik neednosti, ki se zgodijo na tujem pragu dojema kot del tuje zgodbe, ki se ga ne tie. Pri tem se spraujem kolikna je dejansko mo medijev pri odkrivanju korupcije in kakne uinke ima to na javnost. Ob envaziji poroanja o skorumpiranosti in bombandiranju z ostalimi negativnimi novicami lahko mnoini mediji na nek nain tudi poveujejo nemo in apatinost posameznikov nad dogodki, ki so uli iz nadzora ljudi na pristojnih institucijah. Nenazadnje se posamezniku pred televizijskim zaslonom pojavi le e olajanje, da se to ne dogaja njemu. Mnoini mediji lahko s ciljem poveevanja ratingov ustvarijo tudi lano sliko, da je druba preeta s korupcijo in e vsakdo verjame, da je drug podkupljen, postane korupcija del kulture.



9. LITERATURA IN VIRI Akcijski nart uresnievanja Resolucije o prepreevanju korupcije v RS http://www.kpk-

rs.si/fileadmin/kpk.gov.si/pageuploads/pdf/slovenski_akti/akcijski_nart.pdf erneti, Metod: Management in sociologija organizacij. Kranj: Moderna organizacija 1997

(str. 147, 148) Dobovek, Bojan: Korupcija in politika. Ministrstvo za notranje zadeve RS, Policija,

Generalna policijska uprava, Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjinica 2005 (str. 10, 329)

Dobovek, Bojan: Korupcija v gospodarstvu. Ljubljana, republika Slovenija, Ministrstvo za

notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava 2004 (str. 4-6, 23-24) Dobovek, Bojan: Sodobni problemi korupije v upravi. Ljubljana, Republika Slovenija,

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava 2002 (str. 46-49)

Etini kodeks dravnih uslubencev http://www.mju.gov.si/?id=194 http://www.greco.coe.int Greco Programme of action against corruption http://www.kpk-rs.si/index.php?id=49 http://www.radiostudent.si/projekti/demokracija/teksti/40korupcija.html http://www2.gov.si/Akt_vel.nsf/zakposop/2004-01-3792?OpenDocument Jelovac, Dejan: Podjetnika kultura in etika. Portoro: Visoka ola za podjetnitvo 2000 (str.

85) Jurian, Dobran: Korupcija kot socialno in politino zlo http:// www.radiostudent.si Kodeks novinarjev Repulike Slovenije. Ljubljana: Mediji, etika in dentologija. Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za drubene vede 1996 (str. 84-87) Murray J. David: Ethics in Organizations. London: Kogan Page Limited 1997 (str. 84-87) Sruk, Vlado: Leksikon morale in etike. Maribor: Ekonomska poslovna fakulteta 1999 (str.

104, 305) Steward, David: Business Ethics. New York: The McGraw-Hill Companies, Inc., 1996 (str.

204-208)



Suphachalasai, Suphachol (2005) Bureaucratic Corruption and Mass Media Cambridge: University of Cambridge, Environmental Economy and Policy Research, Discusion Paper Series,05.2005

Sunik, Janez: Pobuda civilne drube za nastop proti Korupciji. Dravni svet-novice

http://www.ds-rs/dejavnosti/govori/Posvet_Korupcija-010205html Tavar, Mitja: Etika in moralno delovanje managementa. Radovljica: Didakta 1994 (str. 133) Tavar, Mitja: Management. Radovljica: Didakta 1994 (str. 136) Transparency International. Frequently asked questions about corruption Tratnik-Volasko, Marjeta: Korupcija. Ministrstvo za notranje zadeve. Tematska tevilka

1/1999, Ljubljana (str. 39-45) Verbinc, France (1994) Slovar tujk, Ljubljana;Cankarjeva zaloba Verbinc, France: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva zaloba 1994 (str. 480) Vila Antun, Kova Jure: Osnove organizacije in managementa. Kranj:Moderna organizacija

1997 (str. 283) Vreg, France (2000) Politino komuniciranje in preprievanje: komunikacijska strategija,

diskurzi, preprievalni modeli, propaganda, politini marketing, volilna kampanja. Ljubljana; FDV Zbirka Javnost

Wheelen L. Tomas, Hunger J. David: Strategic management 5th edition. ZDA: Adison-

Wesley Publishing Company 1996 (str. 66, 67)



10. KAZALO SLIK Slika 1: Grafini

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA …diplome.fov.uni-mb.si/vis/13102KlevaGacnik.pdf · UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega