UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE … · želijo prekiniti nosečnost, težke fizične vaje, energično poskakovanje, nošnjo težkih predmetov in jahanje. Soranus navaja

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI

Z ZDRAVILI

(diplomsko delo)

Maribor, 2013 Arton Skenderi

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: Viš. predav. mag. Vida Gönc, univ. dipl. org.

Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili

I

POVZETEK

Takoj, ko pride do nezaželene nosečnosti in nosečnica obrne na ginekološko ambulanto, jo

je smotrno čim prej seznaniti s tem, da ima možnost in pravico nosečnost prekiniti s

pomočjo najbolj varne metode, to je umetne prekinitve nosečnosti z zdravili, in jo poučiti o

celotnem procesu posega. Seznaniti jo je potrebno tudi o možnih načinih preprečevanja

neželene nosečnosti.

Raziskava je potekala na osnovi kvantitativne metodologije s pomočjo strukturnega

vprašalnika, ki je vseboval zaprte tipe vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 žensk.

Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranke relativno dobro informiranje o umetni

prekinitvi nosečnosti, vendar pa bi želele pridobiti še več informacij o umetni prekinitvi

nosečnosti z zdravili pomočjo informativnega gradiva in od strokovnih delavcev.

Vzgojno zdravstveno delo in vloga medicinske sestre skozi informiranje in svetovanje je

zelo pomembno za uspešno preprečevanju in odpravljanju neželenih nosečnosti. To delo je

veliko in odgovorno. Pacientke mora vzgajati v duhu preudarnega in odgovornega načina

razmišljanja in sprejemanja odločitev, pri čemer mora ostati strokovna in humana, čeprav

je pri svoje delu lahko tudi časovno omejena.

Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti z zdravili, zdravstvena nega, medicinska

sestra


II

Abstract

When it comes to an unwanted pregnancy and the pregnant woman turns to professional

assistance, the most reasonable thing to do is to inform her of the possibility and of her

right to abort with the safest method of medical abortion and to instruct her on the whole

process of the procedure. The person who chooses to abort also needs to be counselled on

contraceptive methods, thus preventing a new unwanted pregnancy.

Our research was based on quantitative method, using a structural questionnaire. The

research sample included 50 women.

The results of our research have shown, that most women are relatively well informed on

the matter of the artificial termination of pregnancy; nevertheless they would want to get

more information about artificial termination of pregnancy induced by abortifacient

pharmaceuticals through informative materials and by professionals in medical care.

Educational and medical care provided by a nurse through consulting in provisioning of

proper and sufficient information plays an important role in efficient prevention of

termination of unwanted pregnancies. This is a very responsible job and task. The patients

should be educated in the sense of prudent and responsible thinking and decision-making,

whereby the nurse should remain professional and humane.

Key words: artificial termination of pregnancy induced by abortifacient pharmaceuticals,

medical care, nurse


III

KAZALO

POVZETEK………………………………………………………………………………..I

ABSTRACT…………………………………………………………………………….....II

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

1.1 Namen diplomskega dela ................................................................................................ 2

1.2 Cilji diplomskega dela ..................................................................................................... 2

2 UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI ................................................................ 3

2.1 Zgodovina umetne prekinitve nosečnosti ........................................................................ 4

2.2 Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji .............................................. 6

2.3 Podatki o umetni prekinitvi nosečnosti v Sloveniji ......................................................... 7

2.4 Metode umetne prekinitve nosečnosti ............................................................................. 9

2.4.1 Metode prekinitve nosečnosti v prvem trimesečju ....................................................... 9

2.4.2 Metode prekinitve nosečnosti v drugem trimesečju ...……………...……………….11

3 UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI Z ZDRAVILI ..................................... 13

3.1 Prednosti umetne prekinitve nosečnosti z zdravili ........................................................ 14

3.2 Zapleti pri umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili ........................................................ 14

3.3. Navodila ženskam po umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili ..................................... 15

3.4 Plodnost po umetni prekinitvi nosečnosti ...................................................................... 15

3.5 Kriteriji za umetno prekinitev nosečnosti z zdravili ...................................................... 16

4 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNICE PRED IN PO UMETNI PREKINITVI

NOSEČNOSTI ................................................................................................................... 17

4.1 Postopki umetne prekinitve nosečnosti ......................................................................... 17

4.2 Zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre ................................................................ 19

4.2.1 Predabortivno svetovanje ........................................................................................... 20

5 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA .................................................................. 22


IV

5.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................. 22

5.2 Raziskovalne metode ..................................................................................................... 22

5.3 Raziskovalni vzorec ....................................................................................................... 22

5.4 Postopki zbiranja ........................................................................................................... 23

6 REZULTATI .............................................................................................................. 24

7 INTEPRETACIJA IN RAZPRAVA ........................................................................ 30

8 SKLEP ........................................................................................................................ 34

9 LITERATURA .......................................................................................................... 36

PRILOGE

Priloga 1: Soglasje za izvedbo raziskave…...........................................................................1

Priloga 2: Anketni vprašalnik…………………………………………………………..…...2


V

KAZALO GRAFOV

Graf št. 1: Starost anketirank. ............................................................................................. 24

Graf št. 2: Izobrazba anketirank. ........................................................................................ 24

Graf št. 3: Mnenje anketirank, kaj je umetna prekinitve nosečnosti. ................................. 25

Graf št. 4: Dostopnost informacij o umetni prekinitvi nosečnosti. .................................... 25

Graf št. 5: Mnenje anketirank ali si zdravstveni delavci v ginekoloških ambulantah

vzamejo dovolj časa za podajanja informacij o umetni prekinitve nosečnosti.................... 26

Graf št. 6: Razpoložljivost zloženk o umetni prekinitvi nosečnosti v ambulantah. .......... 26

Graf št. 7: Zadostnost informacij v zloženkah o možnih negativnih posledicah umetne

prekinitve nosečnosti. .......................................................................................................... 27

Graf št. 8: Pridobivanje informacij o metodah umetne prekinitve nosečnosti. .................. 27

Graf št. 9: Seznanjenost o možnih metodah prekinitve nosečnosti. ................................... 28

Graf št. 10: Mnenje anketirank, kaj je najpomembnejše pri umetni prekinitvi nosečnosti.28

Graf št. 11: Mnenje anketirank, katero metodo umetne prekinitve nosečnosti najpogosteje

svetujejo zdravstveni delavci. .............................................................................................. 29

Graf št. 12: Mnenje anketirank, katera metoda umetne prekinitve nosečnosti prinaša

najmanj zapletov. ................................................................................................................. 29


1

1 UVOD

Abortus ali umeten splav je umetna prekinitev nosečnosti preden je embrio ali fetus

sposoben za samostojno življenje izven maternice (Kurjak, 1995, str. 406).

Ženske izberejo splav iz različnih socialnih, ekonomskih, zdravstvenih in moralnih

razlogov. Kljub verski in politični kontraverznosti, splav ostaja legalen, za veliko žensk pa

predstavlja dragoceno možnost pri spopadanju z nenačrtovano in ne želeno nosečnostjo

(Carlson et al. 1996, str. 6).

Med dejavnike, ki vplivajo na odločitev ženske za splav so njena starost, finančni status,

izobrazbeni in karierni načrti, kakovost razmerja z očetom, število drugih otrok v družini,

emocionalna stabilnost, dostopnost virov družinske in strokovne pomoči, zdravje, vera,

politične vrednote, in v primeru adolescence, kakovost razmerja nosečnice s starši (Carlson

et al., 1996, str. 6).

Nekatere ženske se odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, zaradi nezadostnega dostopa

do kontracepcije (ne točne informacije o kontracepciji) ali zaradi neučinkovitosti

kontraceptivov. Tudi ženske, ki zanosijo pri posilstvu ali v incestnem odnosu, se pogosto

zatekajo k umetni prekinitvi nosečnosti, med tem ko drugim ženskam splav predstavlja

rešitev življenja. Mnoge ženske se odločijo za umetno prekinitev nosečnosti po pretehtanju

možnih strukturalnih in kromosomskih defektov, ki se pokažejo med amniocentozo,

ultrazvokom in pri drugih metodah screeninga (Carlson et al., 1996, str. 6).

Moderne metode kontracepcije so lahko zelo učinkovit način prevencije neželene

nosečnosti, vendar pogosto ne opravijo svoje naloge. Zlasti pri mladih kljub kontracepciji,

pogosto prihaja do nepričakovane nosečnosti, saj so bolj plodni in imajo pogosteje

nenačrtovane spolne odnose. Kontracepcija je preventiven ukrep in kot tak, zahteva visoko

stopnjo motiviranja. Po drugi strani pa je umetna prekinitev nosečnosti na voljo, ko že

pride do zanositve. Zaradi vseh teh razlogov je umetna prekinitev nosečnosti ključna za

višjo raven prostovoljnega nadzora na plodnostjo (Gabbe et al., 2002, str. 622).


2

Večina žensk se za umetno prekinitev nosečnosti ne odloči kot za nadomestno

kontracepcijo. Za ženske, ki kolebajo med umetno prekinitvijo nosečnosti in

nadaljevanjem nosečnosti, je prekinitev težka emocionalna odločitev, sprejeta po presoji,

kaj je dobro tako za mater kot za potencialnega potomca in vseh vpletenih (Carlson et al.,

1996, str. 6).

1.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je predstaviti in definirati umetno prekinitev nosečnosti z

zdravili, njene prednosti in slabosti, skozi raziskavo ugotoviti osveščenost žensk o tej

metodi umetne prekinitve nosečnosti ter predstaviti zdravstveno-vzgojno delo medicinske

sestre in zdravstveno nego bolnice pri umetni prekinitvi nosečnosti.

1.2 Cilji diplomskega dela

- predstaviti in podrobno opisati potek umetne prekinitve nosečnosti z zdravili,

- primerjalno analizirati (prednosti/slabosti) UPN z zdravili in kirurškim načinom,

- predstaviti zdravstveno nego pacientk pri UPN z zdravili,

- predstaviti rezultate raziskave.


3

2 UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI

Nosečnost se lahko prekine na več načinov. Izbran način prekinitve je odvisen predvsem

od gestacijske dobe embrija ali fetusa, od zakonitosti, regionalnoni dostopnosti in

naklonjenosti zdravnika in pacienta določeni metodi (Pobačaj, 2013).

Umetna prekinitev nosečnosti se lahko opravi (Borko in Takač, 2006, str. 269):

kirurško,

z zdravili in

kombinirano.

Razlogi za izvajanje umetne prekinitve nosečnosti so karakterizirani kot terapevtski ali

elektivni. Namen terapevtskih je (Pobačaj, 2013):

ohranjanje življenje nosečnice,

ohranjanje mentalnega in fizičnega zdravja nosečnice,

da se prekine nosečnost, pri kateri bi se rodil otrok s kongenitalno motnjo, ki bi

lahko bila fatalna ali povezana z obolevnostjo,

da bi se selektivno reduciralo število fetusov in s tem zmanjšalo visoko tveganje

povezano s multiplo nosečnostjo (Pobačaj, 2013).

Elektivna ali prostovoljna prekinitev nosečnosti je prekinitev nosečnosti pred viabilnostjo

na prošnjo ženske, vendar ne iz razlogov ogroženosti materinega življenja ali obolevnosti

fetusa/ploda. Večina umetnih prekinitev nosečnosti danes spada v to kategorijo. V ZDA je

razmerje med elektivnimi prekinitvami nosečnosti in živimi rojstvi 1:3. (Cunnigham et al,

2001, str.869).

Zdravstvena tveganja pri umetni prekinitvi nosečnosti so odvisna od tega, ali je poseg

opravljen varno ali ne. World Health Organisation nevarne umetne prekinitve nosečnosti

definira, ko tiste, ki jih izvajajo nestrokovni posamezniki, s pomočjo nevarnih

pripomočkov ali v nehigienskem okolju (Abortion, 2013).


4

2.1 Zgodovina umetne prekinitve nosečnosti

Umetno prekinitev nosečnosti lahko zasledimo že v antiki. Obstajajo dokazi, da se je že

takrat nosečnost prekinjala na različne načine, vključno z uživanjem abortivnih zelišč,

uporabo ostrih predmetov, pritiskom na abdomen in uporabo drugih metod (Abortus,

2013).

V Hipokratovih besedilih najdemo veliko navedb za metode splava. V stari Grčiji, kakor

tudi v Rimu je bila umetna prekinitev nosečnosti obče sprejet ukrep, kar pa ne preseneča,

saj je bil za časa antike detomor (izpostavljanje otroka mrazu, puščanje otroka v divjini ali

na težko dostopnem terenu) običajna metoda kontrole rasti družine (Abortus, 2013).

Soranus, grški zdravnik iz 2. stoletja v svojem delu Gynaecology priporoča ženskam, ki

želijo prekiniti nosečnost, težke fizične vaje, energično poskakovanje, nošnjo težkih

predmetov in jahanje. Soranus navaja tudi veliko število receptov za zeliščne kopeli,

pesarje in puščanje krvi in svetuje, da se ne uporabljajo ostri predmeti za izzivanje

spontanega splava, zaradi nevarnosti perforacije organov (Abortus, 2013).

V antiki so prav tako verjeli, da se silphium (izumrla rastlina, verjetno sorodnik današnjega

koromača), lahko uporablja kot kontraceptiv in kot abortivno sredstvo (Abortus, 2012).

Nekateri ljudski pripravki in zdravila so variirali v učinkih, uporaba mnogih pa je bila

lahko tvegana. Tako sta na primer navadi vratič in gorska metvica dve strupeni zelišči z

resnimi stranskimi učinki v uporabi pri umetni prekinitvi nosečnosti (Abortus, 2013).

S pojavom krščanstva prihaja do določenih sprememb pri vprašanju splava. V 13. stoletju

je papež Inocenc III. odredil, da plod postane živo bitje v trenutku, ko se začne premikati v

trebuhu, umetna prekinitev nosečnosti pa po tem trenutku postane umor, pred tem

trenutkom pa se smatra kot manjši greh. Papež Gregor XIV. Leta 1591 potrdi to stališče,

ki ga pa okrepi z odredom, da je umetna prekinitev nosečnosti dopustna do 116 dne od

začetka nosečnosti. Papež Pij IX. leta 1869 prepove vse umetne prekinitve nosečnosti

(Abortus, 2013).


5

Tekom srednjega veka so zdravniki v islamskem svetu dokumentirali detajlne in druge

sezname kontracepcije, vključno z abortifikanti, komentirali pa so tudi njihovo

učinkovitost in prevaleco. Avicene je v svojem delu Kanon Medicine iz leta 1025 navaja

kar 20 sredstev. V 10. stoletju je Muhamea ibn Zakariya ar-Razi v knjigi Hawi navedel že

176 tovrstnih učinkovin, kar nakazuje, da bilo področje kontrole rojstev v islamskem svetu

veliko bolj raziskano kot v evropski medicini vse tja to 19. stoletja (Abortus, 2013).

Zakonik "Constitutio criminalis Carolina", Karla V., cesarja svetega rimskega cesarstva iz

leta 1532 za namerno prekinitev nosečnosti predpisuje smrtno kazen. Smrtno kazen za

splav ukinejo v Avstriji leta 1787, v Franciji pa leta 1791. Namesto smrtne kazni, uvedejo

daljše zaporne kazni. V Angliji je do leta 1948 kazen za abortus dosmrtni zapor (Abortus,

2013).

Umetnih prekinitev nosečnosti v 19. stoletju, kljub prepovedi v združenem kraljestvu in

ZDA, niso prenehali opravljati (Abortus, 2013).

V 20. stoletju so Sovjetska zveza (1919), Islandija (1935) in Švedska (1938) prve

legalizirale nekatere ali vse oblike umetne prekinitve nosečnosti. Leta 1935 v nacistični

Nemčiji sprejmejo zakon, da se dovoli abortus ženskam, za katere se je predvidevalo, da so

nosilke dednih bolezni, med tem ko se je ženskam, ki so pripadale pravi nemški rasi, strogo

prepovedalo prekinitev nosečnosti (Abortus, 2013).

V 70-ih letih prejšnjega stoletja je umetna prekinitev nosečnosti uzakonjena že v mnogih

evropskih državah (Abortus, 2013).

V ZDA je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena od leta 1973 in sicer po dveh sodnih

procesih (Roe proti Wade in Doe proti Bolton). Po tem letu raste število abortusov.

Kitajska je leta 1979 sprejela zakon in politiko enega otroka na družino, kar je povečalo

število splavov (Abortus, 2013).


6

V Salvadorju je 25 marec od leta 1993 proglašen za Dan nerojenega otroka. Ta iniciativa

se je s časom razširila v vse več držav severne in južne Amerike (Abortus, 2013).

Leta 1995 je v ZDA odobren abortus pri delnem rojstvu, v zadnjem trimesečju nosečnosti.

Na ta način se je izzvalo rojstvo in abortus v poslednjih trenutkih pred popolnim porodom,

hkrati pa škandal in konflikte, zato je ta način od leta 2004 prepovedan (Abortus, 2013).

2.2 Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji

V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti urejena z naslednjimi zakoni.

Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu

otrok (UL SRS, II/77), ki ima svojo osnovo še v ustavi SFRJ iz leta 1974, je našel potrditev

tudi v 55. Členu nove slovenske ustave iz leta 1991. Še danes je zelo sodoben zakonski

predpis, ki ureja celotno človekovo reprodukcijo, saj vsebuje poglavje o preprečevanju

zanositve (začasni in stalni), o umetni prekinitvi nosečnosti in o ugotavljanju in zdravljenju

zmanjšane plodnosti (Maček, 2004, str. 29).

V povezavi z navodili izvajamo Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do

svobodnega odločanja o rojstvu. Na področju umetne prekinitve nosečnosti prinaša pravico

nosečnice, da se umetno prekinitev nosečnosti opravi na njeno zahtevo, če nosečnost ne

traja več kot 10 tednov (Maček, 2004, str. 31).

Če je že ob prvem pregledu ugotovljena višja nosečnost kot 10 tednov, o zahtevi nosečnice

odloča Komisija I. stopnje za umetno prekinitev nosečnosti na podlagi tehtanja nevarnosti,

ki bi jo za nosečnico pomenila umetna prekinitev nosečnosti ali porod. Komisija se odloča

na podlagi indikacij. Prav tako ravna edina Komisija II. stopnje, ki obravnava samo

pritožbe tistih nosečnic, ki se ne strinjajo z odločitvijo Komisije I. stopnje za umetno

prekinitev nosečnosti (Maček, 2004, str. 29).


7

2.3 Podatki o umetni prekinitvi nosečnosti v Sloveniji

Podatke o vseh fetalnih smrtih v koledarskem letu (dovoljeni splavi, prenatalne

ugotovljene anomalije, ki se končajo z umetno prekinitvijo nosečnosti, feticidi, spontani

splavi, zunajmaternična nosečnost in druge patološke nosečnosti, ki se končajo s splavom)

zbiramo v Informacijskem sistemu spremljanja fetalnih smrti (ISFS). Podatke so po zakonu

dolžni posredovati vsi izvajalci, ne glede na vir plačila, in se zbirajo na obrazcu Prijava

fetalne smrti, ki vsebuje demografske podatke ženske, reproduktivno anamnezo in podatke

o vrsti opravljenega posega. Podatki, zbrani v PIS RS in ISFS, so na podrobnejši način

zbrani in obdelani v publikacijah Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije in

Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti v Sloveniji (Vitalna statistika, 2010, str. 83)

Podatke zbirajo in beležijo zdravniki ginekologi in medicinske sestre glede na

kriterije(Mihevc Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 8):

- Dovoljena splavnost na 1000 žensk rodne dobe, ki pa je razmerje med številom

dovoljenih splavov in številom žensk v rodni dobi (15-49 let) sredi istega leta

pomnoženo s 1000 (Mihevc-Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 8).

- Starostno specifično stopnjo dovoljene splavnosti, ki pa je razmerje med številom

dovoljenih splavov žensk v določeni starostni skupini in številom žensk iste starostne

skupine sredi istega leta pomnoženo s 1000 (Mihevc Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 8).

- Totalna (celotna) stopnja splavnosti, ki pa je povprečno število dovoljenih splavov na

eno žensko v celotni rodni dobi. Izračunamo jo tako, da seštejemo vse vrednosti

starostno specifičnih stopenj dovoljene splavnosti (Mihevc-Ponikvar in Rudolf, 2011,

str. 8).

- Povratna splavnost na 1000 žensk, ki pa je razmerje med številom dovoljenih splavov

pri povratnicah (ženske pri katerih se je zadnja - predhodna nosečnost končala z

dovoljenim splavom) in številom žensk starih 15-49 let pomnoženo s 1000 (Mihevc-

Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 8).


8

Dovoljena splavnost v Sloveniji upada od leta 1982, ko je bila dosežena najvišja stopnja in

sicer več kot 41 dovoljenih splavov na 1000 žensk v rodni dobi. Trend upadanja se je

nadaljeval tudi v letu 2009, ko smo zabeležili 9,6 dovoljenih splavov na 1000 žensk v

rodni dobi (oziroma 0,338 dovoljenega splava na žensko v njeni celotni rodni dobi), kar

predstavlja manj kot četrtino najvišje vrednosti. V primerjavi z letom 2008 pa je stopnja

dovoljene splavnosti upadla za 5 %. Upad je bil prisoten v vseh starostnih skupinah, razen

pri ženskah starih med 30 in 34 let. V tej starostni skupini je stopnja dovoljene splavnosti v

primerjavi z letom prej nekoliko porasla in je bila v letu 2009 tako tudi najvišja med vsemi

starostnimi skupinami (15,1 dovoljeni splavov na 1000 žensk v starostni skupini). Regijske

razlike v stopnji dovoljene splavnosti so v Sloveniji še vedno zelo velike (Mihevc Ponikvar

in Rudolf, 2011, str. 7)

Dobrih 36 % žensk z dovoljenim splavom še ni rodilo nobenega otroka, 23 % jih ima

enega, 40,9 % pa več kot enega otroka. Za več kot dve tretjini žensk je bil to prvi dovoljeni

splav. Povratnic, to je žensk, pri katerih se je tudi predhodna nosečnost končala z

dovoljenim splavom, je bilo 19 %. (Mihevc Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 7).

Delež povratnic z leti upada. Velika večina (91,9%) nosečnosti je bilo prekinjenih do 10.

tedna nosečnosti, manj kot dva odstotka pa po 16. tednu nosečnosti. Mladostnice mlajše od

20 let so v letu 2009 predstavljale 7,4 % žensk z dovoljenim splavom. Starostno specifična

stopnja dovoljene splavnosti v skupini 15 do 19 let je znašala 6,6 dovoljenega splava na

1000 mladostnic, kar je po nekaj letih stagnacije ponovno nekoliko večji upad. Štiri

mladostnice z dovoljenim splavom so bile mlajše od 15 let, 54 pa jih je bilo starih 15 in 16

let. Med mladostnicami z dovoljenim splavom je bilo 12,1 % povratnic (Mihevc Ponikvar

in Rudolf, 2011, str. 7).

Statistični podatki res pokažejo, da se je splavnost pri nas od leta 1982, ko je z 19.742

dovoljenimi splavi dosegla vrh, do leta 2008, ko je bilo po zadnjih podatkih s spletne strani

Inštituta za varovanje zdravja opravljenih 4.946 splavov, bistveno zmanjšala. Če je bilo

torej na tisoč žensk v rodni dobi »rekordnega« leta 1982 opravljenih 41 splavov, jih je bilo

leta 2008 še 10, 2009 pa 9,6. (Štefanič, 2010).


9

Spremenilo se je tudi razmerje med številom rojenih otrok in številom opravljenih splavov.

Če znova uporabimo obe skrajnosti: leta 1982 je bilo rojenih 28.894 otrok, tako da je bilo

razmerje med rojenimi in splavljenimi otroci 1,4 proti 1, leta 2008 pa se je rodilo 21.817

otrok, kar je razmerje med rojstvi in splavi spremenilo na 4,4 proti 1. Ob tem velja

pripomniti, da je leto 2008 zaradi opaznega zvišanja števila rojstev res nekaj posebnega.

Leta 2003 denimo, ko je bila rodnost (17.321 rojstev) rekordno nizka, je bilo opravljenih

6.873 splavov, kar je pomenilo, da je bil le na 2,5 poroda opravljen en legalen splav

(Štefanič, 2010).

Kontracepcija je pomemben dejavnik pri splavu: večji je delež žensk, ki uporabljajo

kontracepcijo, manjše je število splavov. Splavnost v Sloveniji, čeprav visoka v Evropi, je

sicer bistveno nižja od splavnosti v Turčiji (Štefanič, 2010).

2.4 Metode umetne prekinitve nosečnosti

Umetna prekinitev nosečnosti se lahko opravi: kirurško, z zdravili ali kombinirano (Borko

in Takač, 2006, str. 270). Pred posegom je potrebno opraviti ginekološki pregled z

ultrazvočno preiskavo, da se ugotovi trajanje nosečnosti in izključi morebitna

izvenmatrnična nosečnost. Ugotoviti ali izključiti je potrebno tudi morebitne spolno-

prenosljive bolezni.

2.4.1 Metode prekinitve nosečnosti v prvem trimesečju

Endometrijska aspiracija

Endometrijska aspiracija je najpogostejša metoda, ki se lahko izvaja me 3. in 12. tednom

gestacije. Opravi se ambulantno, poseg pa je kratkotrajen in neboleč, zato se opravi brez

splošne anestezije. Bolje je podoben ginekološkemu pregledu kot operaciji. Nosečnico

namestimo na operacijsko mizo, očistimo zunanje spolovilo, vstavimo zrcala ter primemo

sprednjo ustno porcijo z enozobno prijemalko; nato brez anestezije – ali v nekaterih

primerih po lokalnem omrtvičenju z anestetikom (lidocain) – ne da bi razširili cervikalni

kanal, vložimo v maternično votlino fleksibilno plastično kanilo (Karmanovo kireto),


10

premera 4-6 mm; s pomočjo vakuumskega aspiratorja ali 60 ml plastične brizgalke

ustvarimo negativen tlak, ki posrka vsebino iz maternične votline. Kanilo premikamo,

dokler ne začutimo značilne hrapave površine. Aspirirano vsebino izmerimo in

pregledamo, v nekaterih primerih pa tudi histološko preiščemo. Ženska lahko že naslednji

dan opravlja lažja dela (Borko in Takač, 2006, str. 271).

Dilatacija in kiretaža

Postopek je podoben menstrualni aspiraciji; izvaja se podobno, le da uporabljamo lokalno

omrtvičenje s paracervikalnim blokom, redkeje splošno kratkotrajno intravenozno

anestezijo. Sledi dilatacija cervikalnega kanala s Hegarjevemi pačkami (dilatatorji –

njihova številka pomeni mm premera) ali Prattovimi palčkami (številka dilatatorja pomeni

obseg). Sledi kiretaža – vsebino maternice izpraskamo ali posesamo (pri vakuumski

aspiracijo to naredimo z 8-10 mm plastičnim kanilom, ki je povezan s sukcijskim

aparatom). Po končanem izsesavanju lahko s kireto preverimo, če je bila sukcija popolna in

so bili odstranjeni vsi delci placente in ploda (kontrolna kiretaža). Taka prekinitev

nosečnosti se opravi v dnevni kliniki, priporočljivo pa je nato še 3-7 dnevno mirovanje

(Borko in Takač, 2006, str. 271).

Kombinirana metoda

Priprava materničnega vratu pred kirurško umetno prekinitvijo nosečnosti zmanjša

možnosti poškodb materničnega vratu, perforacije maternice, krvavitev in nepopolnega

splava. Verjetnost tovrstnih zapletov je večja pri mlajših nosečnicah, nuligravidah in

narašča z višino nosečnosti. Kanal materničnega vratu se lahko predoperativno dilatira z

osmotskimi dilatatorji ali farmakološko. Od slednjih se najpogosteje uporabljajo

prostagladini skupine E2 v obliki nožničnega ali cervikalnega gela, ki ga apliciramo dve do

tri ure pred posegom. Podobno učinkovita sta tudi analoga prostagladinov E1 misoprostol

in gemeprost ter antiprogestagen mifepriston (Vogler, 2004, str. 26).


11

Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili

V svetu in pri nas se vse bolj uveljavlja prekinitev nosečnosti z zdravili. V ta namen

uporabljamo različne kombinacije zdravil, predvsem prostagladinov in antiprogesteronsko

učinkovino mifepriston ali RU 486 (Borko in Takač, 2006, str. 272).

Umetno prekinitev nosečnosti z zdravili bomo podrobneje opisali v naslednjem poglavju.

2.4.2 Metode prekinitve nosečnosti v drugem trimesečju

Kirurška metoda umetne prekinitve nosečnosti

Do 15. tedna nosečnosti se kirurške tehnike umetne prekinitve nosečnosti praktično ne

razlikujejo od tehnik za prekinitev nosečnosti v prvem trimesečju, pri višji nosečnosti pa so

potrebni dodatni, posebni inštrumenti, kot npr. Schulzejeva prijemalka (Vogler, 2004, str.

27).

Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili

Medikamentozni način prekinitve neželene nosečnosti se ponovno zelo varno in uspešno

uporablja po štirinajstem tednu nosečnosti, ko dajemo mifepriston v količini, ki je enaka

kor pri zgodnjem medikamentoznem splavu. Postopek po 48 urah ali več dopolnimo na

različne načine, ker je za prekinitev nosečnosti po štirinajstem tednu pogosto potrebno več

kot enkrat dodati prostagladin (Borko in Takač, 2006, str. 271).

Več o umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili v naslednjem poglavju.

Druge metode umetne prekinitve nosečnosti

Številne metode, ki so se uporabljale včasih, smo danes zaradi zdravstvenih razlogov

opustili. Med temi lahko omenimo mali carski rez (sectio parva) in intramnijsko


12

vbrizgavanje raznih raztopin, ki pokončajo plod in sprožijo splav (Borko in Takač, 2006,

str. 274).


13

3 UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI Z ZDRAVILI

Z legalizacijo splava je v zadnjih tridesetih letih izginil nedovoljeni splav. Spremenila se je

tehnika umetne prekinitve nosečnosti (UPN); poleg kirurških metod v zadnjih letih

uvajamo abortivno tableto. Ženske so od nekdaj spraševale za tableto ali injekcijo, ki bi ob

izostanku menstruacije sprožila krvavitev in odpravila nezaželeno nosečnost. Ta želja se je

uresničila z mifepristonom. Profesor E.E. Baulieu je po letu 1983 začel prve preizkuse z

antiprogestagenom (RU 486, mifepriston), ki ga je sintetiziral v svojih laboratorijih

Roussel Uclaf. V zadnjem desetletju so v svetu prekinili neželeno nosečnost z abortivno

tableto več kot trem milijonom ženskam (Pretnar Darovec in Drobnič, 2002, str. 307).

Progesteron je hormon, ki vzdržuje zgodnjo nosečnost. Če podpore progesterona ni,

maternica s sprostitvijo prostaglandinov iztisne zarodek. Mifepriston, derivat sintetičnega

progesterona - noretindrona, zasede progesteronske receptorje, a jih ne aktivira, deluje torej

kot antiprogesteron. Na trofoblast ne deluje neposredno, temveč spremeni endometrij z

delovanjem na kapilare endotelijskih celic decidue. Trofoblast odstopi od decidue,

sprostijo se prostaglandini, maternični vrat se zmehča. Razpon delovanja mifepristona je

širok. Tako ga uvajajo kot postkoitalno kontracepcijo, za dozorevanje materničnega vratu

in indukcijo poroda, zdravljenje miomov maternice, endometrioze, Cushingove bolezni,

raka dojk in glavkoma. Mifepriston ni uspešen pri zunajmaternični nosečnosti, verjetno

zato, ker imajo jajcevodi premalo progesteronskih receptorjev (prav tam, 2002).

Že v letu 1970 so raziskovalci ugotovili, da naravni prostaglandini, kot sta prostaglandin

E2 in F2a, aplicirani intravaginalno ali intracervikalno, učinkovito sprožijo splav v zgodnji

nosečnosti. Nesprejemljivi pa so bili stranski učinki: slabost, bruhanje, diareja, povišana

telesna temperatura, bolečine. Manj stranskih učinkov povzročajo analogi, ki jih lahko

odmerjajo v manjši količini, ker selektivno delujejo na miometrij. V kombinaciji z

mifepristonom so lahko odmerek prostaglandinskega analoga še zmanjšali in tako prišli do

učinkovitejše kombinacije z najmanj stranskimi učinki. V Evropi danes uporabljajo poleg

mifepristona sintetični analog prostaglandina E1 (alprostadil) ali Misoprostol, ki je

registriran za zdravljenje želodčnega in duodenalnega ulkusa (prav tam, 2002).


14

3.1 Prednosti umetne prekinitve nosečnosti z zdravili

Stopnja uspešnosti umetne prekinitve nosečnosti z zdravili je visoka (95% - 98%). Zelo je

učinkovita med zgodnjimi tedni nosečnosti. Večina pacientk splav občuti kot močnejšo

menstrualno krvavitev. Številne med njimi ta poseg doživijo kot bolj zaseben. Po navadi se

s to metodo izognemo kirurški intervenciji, kjer je potrebna anestezija. Ta metoda je veliko

cenejša od kirurške. Zapleti so redki, poseg pa ne vpliva na sposobnost ponovne zanositve

(Medical abortion, 2009).

Prednost prekinitve nosečnosti z zdravili je tudi v razmeroma nizki ceni, posebej če

pričakujemo, da bomo v prihodnosti omogočali prekinitev nosečnosti v domačem okolju.

Cena mifepristona in misoprostola skupaj s potrebnimi analgetiki je bistveno nižje kot cena

posega v narkozi (Štolfa Gruntar in Sekelj Rangus, 2010, str. 108).

3.2 Zapleti pri umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili

Zapleti medikamentne umetne prekinitve nosečnosti so povezani predvsem s stranskimi

učinki prostagladinov (Vogler, 2004, str. 27).

Pri misopristolu lahko opazimo najbolj izrazite stranske učinke. Uro po zaužitju

misoprostola neredko nastopijo neželeni učinki kot so slabost, bruhanje, driska, bolečine v

spodnjem delu trebuha ter vročina (Honaken et. al., 2004). Obstaja tudi velika možnost, da

nastanejo poškodbe na jetrih, upad kostnega mozga, motnje v prebavnem sistemu, razne

okužbe, motnje v delovanju pljuč s pljučnico ter smrt (Sitruk-Ware, 2000, str. 244)

Pogostnost rupture maternice je približno 0,5 %. Večje tveganje za rupturo maternice je pri

nosečnicah po predhodnem carskem rezu, pri mnogorodnicah in pri sočasnem dajanju

oksitocina (Vogler, 2004, str. 27).


15

3.3. Navodila ženskam po umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili

Nekaj dni po splavu se še lahko pojavijo krvavite in krči, ki so posledica zmanjševanja

maternice. Potreben je počitek, spolni odnosi in kopanje v času krvavitev so prepovedani,

vsaj 14 dni. Po približno 4 tednih se opravi kontrolni pregled pri ginekologu, ki bolnico

pregleda in pouči o primerni kontracepciji. Nemudoma pa je potrebno obiskati ginekologa,

kadar se po umetni prekinitvi nosečnosti pojavi povišana temperaturo, močno krvavenje,

močnejše bolečine v spodnjem delu trebuha, če bolnica nenadoma izgubi zavest ali krvavi

več kot 10 dni po splavu (Koželj, 2012).

3.4 Plodnost po umetni prekinitvi nosečnosti

Z zdravstvenega vidika je splav, ki ga izvede specialist, pod pravilnim sanitarnimi pogoji,

varen in enostaven postopek, posebej če je izveden v zgodnjih tednih gestacije. Ne obstaja

noben pomenljiv dokaz, ki bi podkrepil tezo, da v takšnih okoliščinah obstaja opazno

tveganje za bodočo plodnost ženske (Can an abortion cause infertility, 2012).

Umetni prekinitvi nosečnosti se prepogosto, čeprav nepreverjeno, pripisuje okvaro

jajcevodov in tubarno neplodnost. To predpostavko je ovrgla večina, sicer ne prav številnih

raziskav, ki jih lahko razdelimo v dve skupini. V prvo skupino sodijo raziskave, ki so

proučevale stopnjo zanositve in čas, v katere so ženske po umetni prekinitvi nosečnosti, ki

so načrtovale nosečnost, zanosile v primerjavi z ženskami, ki niso imel predhodne umetne

prekinitve nosečnosti. Nobena od raziskav ni uspela dokazati, da predhodna umetna

prekinitev nosečnoti zmanjšuje možnost kasnejše zanositve (Ribič Pucelj, 2004, st. 62).

Ne glede na to, kje so bile raziskave narejene, pa imajo večinoma vse enako

pomanjkljivost – večina jih upošteva zgolj umetno prekinitev nosečnosti, ne pa številne

druge dejavnike, ki povečajo tveganje za kasnejše reproduktivne probleme, zlasti socialni

status, spolne navade, menjavo partnerja in s tem prisotnost spolno prenosljivih bolezni.

Na osnovi vseh razpoložljivih podatkov lahko zaključimo, da strokovno narejena umetna

prekinitev nosečnosti brez pridruženih dejavnikov tveganja ne predstavljajo pomembnega

dejavnika tveganja za kasnejšo neplodnost, vendar pa se tveganje povečuje s številom


16

umetnih prekinitev nosečnosti ter, razumljivo, v primeru neposrednih zapletov, zlasti vnetij

(Ribič Pucelj, 2004, st. 62).

3.5 Kriteriji za umetno prekinitev nosečnosti z zdravili

Da nosečnico lahko vključimo v postopek umetne prekinitve nosečnosti z zdravili, mora

zadosti sledečim kriterijem (Podkrižnik, Lipuš Velički, 2008, str. 709.):

- nosečnost do vključno 49 dni (od prvega dneva izostanka menstruacije),

- GO manjši od 28 mm (na ultrazvočne izvidu, ki ga prinese s seboj),

- originalni izvid krvne skupine in RH D faktor, izvid krvne slike (KKS),

- odsotnost kontraindikacij (kajenje v starosti nad 37 let, KOBP, koagulacijske motnje),

- po potrebi še druge pomembne izvide (alergije, odsotnost spolno prenosljivih

bolezni…).


17

4 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNICE PRED IN PO UMETNI PREKINITVI

NOSEČNOSTI

4.1 Postopki umetne prekinitve nosečnosti

Prvi dan

Pacientka potrebuje za sprejem napotnico izbranega ginekologa. Ob sprejemu prinese s

seboj UZ izvid, KG, Rh faktor in KKS. Pacientka se v sprejemni ambulanti ginekoloških

oddelkov pogovori z zdravnikom (o načinu prekinitve nosečnosti, o poteku posega in

morebitnih izključitvenih kriterijih,…). Po zaužitju abortivne tablete RU 486 odsvetujemo

morebitno nadaljevanje nosečnosti, zato damo pacientki čas, da se odloči. Izročimo ji

obrazce, ki jih izpolni (pojasnilna dolžnost in soglasje za zdravljenje in zdravstveni poseg,

obrazec o fetalni smrti, pisno soglasje za anestezijo) (Podkrižnik, Lipuš Velički, 2008, str.

710).

Na oddelku pacientko sprejme diplomirana medicinska sestra, se z njo pogovori o

celotnem poteku posega umetne prekinitve nosečnosti z abortivno tableto, glede krvavitve,

krčev in o vseh aktivnostih zdravstvene nege v času hospitalizacije ter ji da navodila.

Diplomiran medicinska sestra pregleda obrazce, ki so bili pacientki dani v sprejemni

ambulanti in še en krat pregleda prinesene izvide. Pacientka zaužije po standardu aplikacije

peroralne terapije abortivno tableto (mifegyne 200 mg) v prisotnosti medicinske sestre.

Vsako umetno prekinitev nosečnosti z abortivno tableto vpišemo v evidenčno knjigo

umetne prekinitve nosečnosti z zdravili. Pacientki damo navodila za sprejem na oddelek

čez dva dneva in ji razložimo potek sprejema v enodnevno bolnišnico (Podkrižnik in Lipuš

Velički, 2008, str. 710).

Tretji dan

Pacientko sprejmemo ob 8.00 uri v enodnevno bolnišnico, po klinični poti »Aktivnost

zdravstvene nege pri obravnavi pacientk v enodnevni bolnišnici«. Izpolnimo

dokumentacijo zdravstvene nege za pacientke v enodnevni bolnišnični obravnavi. Po

namestitvi pacientke v bolniško sobo jo prosimo, da izprazni sečni mehur. Ob 8.45 uri jo


18

pospremimo do operacijske dvorane (septika) in jo predamo operacijski medicinski sestri.

Izročimo ji tudi zdravstveno dokumentacijo ter misoprostol á 200 mcg 4 tbl (tj. 800 mcg

učinkovine). Nalepko z osebnimi podatki pacientke (priimek, ime, datum rojstva, matična

številka) nalepimo v evidenčni zvezek za umetno prekinitev nosečnosti z abortivno tableto

v prvem trimesečju (Podkrižnik in Lipuš Velički, 2008, str. 710-11).

Ginekolog vloži pacientki 4 abortivne tablete analoga prostagladina v oba stranska svoda

nožnice. Čas aplikacije vaginalne tablete zdravnik napiše na temperaturni list, operacijska

medicinska sestra pa postopek zabeleži (vstavitev abortivne tablete v nožnico) v

operacijski protokol. Po vstavitvi abortivnih tablet pacientko leže pripeljemo na oddelek,

kjer mora dve uri ležati v bolniški postelji. Ob sprejemu pacientke iz operacijske sobe na

oddelek diplomirana medicinska sestra nastavi list za intenzivno opazovanje. Pacientki

izmerimo krvni tlak, pulz in telesno temperaturo, in jo nato kontroliram na dve uri.

Spremljamo in beležimo še:

krvavitev,

krče,

bruhanje,

drisko, itd.

Izvajamo vse potrebne aktivnosti zdravstvene nege ob krvavitvi, bolečini, slabosti,

bruhanju, izločanju, itd, in pri tem zagotavljamo zasebnost pacientke. Stranske učinke

abortivne tablete (bruhanje, driska, bolečina) lajšamo z zdravili, ki jih predpiše zdravnik.

Morebitni splav nadzorujemo z odvajanjem v posteljno posodo in zabeležimo uro

splavitve. Pacientko mirimo, vzpodbujamo in ji nudimo psihično podporo. Po štirih urah

opravi zdravnik ginekološki pregled in seznani pacientko z navodili za domov. Približno

75% nosečnic v tem času splavi. Če pacientka po 6 urah ne splavi in se dobro počuti, jo

odpustimo domov. Tistim z Rh D negativno krvjo predhodno apliciramo 1 ampulo

Rhesonativ 250 (profilaksa senzibilizacije). To zdravilo apliciramo tudi Rh D negativnim

pacientkam, ki so že splavile na oddelku (Podkrižnik in Lipuš Velički, 2008, str. 710-11).

Ob odpustu izročimo pacientki začasno odpustnico z naslednjimi navodili: možni pregledi

v primeru težav, dnevno med 9. in 10. uro pri ginekologu v sprejemni ambulanti, v primeru

hujših težav kontrola na oddelku takoj, kontrola čez največ 14 dni pri ginekologu v


19

sprejemni ambulanti (točen datum in ura sta navedena na odpustnici). Zaposlenim ženskam

priporočamo en teden bolniškega staleža, ostalim pa mirovanje v enakem obsegu

(Podkrižnik, Lipuš Velički, 2008, str. 711).

Dokler ženska krvavi, odsvetujemo spolne odnose, vsako kopanje (tuširanje je dovoljeno),

uporabo tamponov (Podkrižnik in Lipuš Velički, 2008, str. 712).

4.2 Zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre

Medicinska sestra je odgovorna za negovalni proces, za proces dodelitve pacientke članom

negovalnega tima in za kontinuirano zdravstveno nego, zato mora:

samostojno ali po naročilu sistematično in skladno s sodobno metodo procesa

zdravstvene nega določati in analizirati potrebo pacientk po zdravstveni negi,

narediti individualen načrt zdravstvene nege in načrtovati potrebne negovalne

intervencije z dovoljenjem pacientke in z njenim sodelovanjem,

izvajati dejavnost zdravstvene nege sama ali pa izvajanje zdravstvene nege določati

sama in sama usklajevati,

se posvetovati z drugimi strokovnjaki, če je treba,

nadzirati delovanje zdravstvene nege,

vrednotiti in usklajevati načrt zdravstvene nege skladno z določenimi potrebami


V dokumentu »Razmejitev zdravstvene nege« so dela in naloge medicinske sestre

opredeljena kot preventivne, negovalne, spremljajoče, svetovalne, poučevalne,

diagnostične terapevtske, administrativne, sporočilne, koordinirajoče in oskrbne


Dela in naloge zahtevajo ustrezne psihofizične sposobnosti in ustrezne psihofizične

lastnosti, ki omogočajo human in odgovoren odnos do pacientk. Strokovno znanje,

natančnost, sposobnost kritičnega presojanja, ustvarjalno reševanje problemov in primerna

stopnja optimizma so pogoj za uspešno opravljanje zdravstvene nege (Podkrižnik, Lipuš

Velički, 2008, str. 709).


20

4.2.1 Predabortivno svetovanje

Vidiki predabortivnega svetovanja so izredno pomembni za pozitivne rezultate pri umetni

prekinitvi nosečnosti, tako fizične kot emocionalne (Needle in Wlaker, 2008, str. 22).

O prekinitvah nosečnosti nepoučene ženske pa si želijo svetovanje z različnih vidikov in

pomoč pri odločitvi, da bo prekinitev zanje optimalna (Štolfa Gruntar in Sekelj Rangus,

2010, str. 107).

Proces svetovanja pred odločitvijo pacientke za umetno prekinitev nosečnosti v

ginekološki ambulanti morajo sestavljati (Needle in Wlaker, 2008, str.46):

opis celotnega postopka umetne prekinitve nosečnosti, predstavitev možnih

zapletov, in navodila po posegu,

predstavitev možnosti in pravic, ki jih ima pacientka,

vprašanje, zakaj se je pacientka odločila za prekinitev nosečnosti in ali je v svojo

odločitev prepričana,

vprašanje, kašno podporo ima pacientka med bližnjimi in kakšne so bile njihove

reakcije na njeno odločitev,

vprašanje po občutkih in pričakovanjih pacientke po posegu.

Pri svetovalnih razgovorih namenimo posebno pozornost skupinam žensk s tveganim

reproduktivnim vedenjem (Ličer, 2004, str. 35):

mladostnicam (spodbujanje odgovornosti med partnerjema in pozitiven odnos do

spolnega zdravja),

povratnicam na splav (pomoč pri težavah pri odločanju zaradi ambivalentnosti,

dilem),

tistim, ki zahtevajo prekinitev nosečnosti od desetih tednov (psihosocialna pomoč

pri odpravljanju socialnih težav v obdobju nosečnosti in poroda)


21

Vsako svetovanje naj bo prikrojeno individualnim potrebam pacientke, tako bo prejela

potrebne informacije na osnovi njenega izbora metode umetne prekinitve nosečnosti.

Informacije naj bodo posredovane s spoštovanjem, razumevanjem in s senzibilnostjo do

potreb pacientke. Veliko pacientk ceni tak pristop. Okolje, ki ohranja dostojanstvo ženske,

jim dopušča, da svobodno izrazijo svoje občutke (Needle in Wlaker, 2008, str. 22).


22

5 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

5.1 Raziskovalna vprašanja

Raziskovalno vprašanje št. 1: Ali so ženske dovolj osveščene o možnih načinih umetne

prekinitve nosečnosti?

Raziskovalno vprašanje št. 2: Ali ženske poznajo umetno prekinitev nosečnosti z zdravili?

Raziskovalno vprašanje št. 3: Ali si zdravstvenih delavci v ginekoloških ambulantah

vzamejo dovolj časa za poučevanje žensk?

5.2 Raziskovalne metode

Analiza domače in tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. V

diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke teoretični del

diplomske naloge smo pridobili s pomočjo strokovne literature in strokovnega internetnega

gradiva, podatke za kvantitativno metodo in raziskovalni del diplomske naloge smo

pridobili s pomočjo anonimne ankete s vprašanji zaprtega tipa. Anketni vprašalnik je

sestavljajo 12 vprašanj.

Odgovore smo analizirali, jih statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa

Microsoft Excel, rezultate pa ponazorili v obliki grafikonov.

5.3 Raziskovalni vzorec

Raziskovalni vzorec je zajemal 50 naključno izbranih delavk, različnih starosti, zaposlenih

v Henkel d.d.o. Maribor.


23

5.4 Postopki zbiranja

Anketne vprašalniki smo razdelili med zaposlene in jih prosili, da jih izpolnijo. Dodatno

smo jih obvestili, da je izpolnjevanje anonimno ni da lahko odklonijo sodelovanje v

raziskavi. Izpolnjene anketne vprašalnike so vrnile osebno.


24

6 REZULTATI

Za potrebe raziskave smo razdelili 64 anketnih vprašalnikov. Vrnjenih in pravilno

izpolnjenih jih je bilo 50.

Graf št. 1: Starost anketirank.

Zaradi večje preglednosti smo anketiranke razdelili v različne starostne skupine. V naši

raziskavi je torej sodelovalo 18 % anketirank (9) starih od 18 do 25 let, 24 % (12) starih

od 26 in 30 let, 22 % (11) anketirank starih od 31 do 35 let, 18 % (9) starih od 36 do 40

let, 2 % (1) stara od 41 do 45 let in 16 % (8) anketirank starih od 46 let in več.

Graf št. 2: Izobrazba anketirank.

24 % (12) sodelujočih v raziskavi je imelo zaključeno osnovno šolo, 66 % (33) srednjo

šolo in 10 % (5) pa je zaključilo višjo ali visoko šolo.


25

Graf št. 3: Mnenje anketirank, kaj je umetna prekinitve nosečnosti.

Na vprašanje ali poznate umetno prekinitev nosečnosti je 76 % anketirank (38) odgovorilo

pritrdilno, 24 % (12) pa tega posega ne pozna.

Graf št. 4: Dostopnost informacij o umetni prekinitvi nosečnosti.

54 % (27) anketirank meni, da so informacije o umetni prekinitvi nosečnosti dostopne. 38

% (19) anketirank meni, da informacij o umetni prekinitvi nosečnosti niso dostopne, 8 %

(4) pa ne pozna odgovora o dostopnosti informacij o umetni prekinitvi nosečnosti.


26

Graf št. 5: Mnenje anketirank ali si zdravstveni delavci v ginekoloških ambulantah

vzamejo dovolj časa za podajanja informacij o umetni prekinitve nosečnosti.

24 % (12) anketirank meni, da si v ginekoloških ambulantah zdravstveni delavci vzamejo

dovolj časa za informiranje žensk o umetni prekinitvi nosečnosti, 66 % anketirank (33)

meni, da si zdravstveni delavci vzamejo premalo časa, 10 % pa se jih ni znalo opredeliti

glede tega vprašanja.

Graf št. 6: Razpoložljivost zloženk o umetni prekinitvi nosečnosti v ambulantah.

18 % (9) anketirank meni, da je dovolj zloženk, 58 % (9) anketirank meni, da je tovrstnega

gradiva premalo, 24 % (12) anketirank pa ne ve ali je dovolj zloženk o umetni prekinitvi

nosečnosti v ambulantah.


27

Graf št. 7: Zadostnost informacij v zloženkah o možnih negativnih posledicah umetne

prekinitve nosečnosti.

Anketiranke smo povprašali tudi o mnenju, ali vsebina zloženke podaja dovolj informacij o

možnih negativnih posledicah umetne prekinitve nosečnosti, pri čemer 20 % (10)

anketirank meni, da dovolj informacij o možnih negativnih posledicah umetne prekinitve

nosečnosti, 36 % (18) da ne, 44 % (22) pa ni vedelo.

Graf št. 8: Pridobivanje informacij o metodah umetne prekinitve nosečnosti.

46 % (23) anketirank je tovrstne informacijo dobilo pri ginekologu, 16 % (8) pri

medicinski sestri, 4 % (2) pri pogovoru s prijateljico, 12 % (6) je informacije poiskalo v

knjigah, brošurah in revijah, 22 % (11) anketirank pa se je informiralo s pomočjo medijev.


28

Graf št. 9: Seznanjenost o možnih metodah prekinitve nosečnosti.

Anketiranke so lahko izbirale več odgovorov. 80% (40) pozna kirurško metodo, 68%

anketirank (34) pozna umetno prekinitev nosečnosti z zdravili, 26% (13) pa pozna

kombinirano metodo prekinitve nosečnosti.

Graf št. 10: Mnenje anketirank, kaj je najpomembnejše pri umetni prekinitvi

nosečnosti.

Anketiranke so lahko izbirale več odgovorov. Tako je 70% (35) anketirankam

najpomembneje, da je poseg učinkovit, 82% (41) je pomembno, da je poseg varen, 88 %

(44) je pomembno, da je poseg manj boleč, 60% (30), da je manj stresen, 44 % (22) pa da

je poseg manj zapleten.


29

Graf št. 11: Mnenje anketirank, katero metodo umetne prekinitve nosečnosti

najpogosteje svetujejo zdravstveni delavci.

32 % (16) anketirank medi, da zdravstveni delavci najpogosteje svetujejo kirurško metodo,

62% (31) meni, da poseg z zdravili, 6 % (3) pa meni, da najpogosteje svetujejo

kombinirano metodo.

Graf št. 12: Mnenje anketirank, katera metoda umetne prekinitve nosečnosti prinaša

najmanj zapletov.

Od anketirank smo želeli izvedeti tudi, katera metoda umetne prekinitve nosečnosti po

njihovem mnenju prinaša najmanj zapletov. 36% (18) jih meni, da je najbolj zanesljiva

kirurška metoda, 62% (31) vprašanih je mnenja, da ima umetna prekinitev nosečnosti z

zdravili najmanj zapletov, 2% (1) vprašanih meni, da ima kombinirana metoda najmanj

zapletov.


30

7 INTEPRETACIJA IN RAZPRAVA

Nenačrtovana in neželena nosečnost žensko postavi pred izbiro in z njo pred odločitev;

nadaljevati z nosečnostjo ali prekiniti nosečnost. Tista, ki se odloči za pot prekinitve,

potrebuje dobro informiranje in svetovanje, ki bo učinkovito preprečilo neljube

zdravstvene, socialne in psihološke posledice njene odločitve. Ker je metod umetne

prekinitve nosečnosti na voljo več, se je potrebno odločiti za tisto, ki je naj bolj učinkovita,

varna, hitra in najmanj boleča. Prekinitev nosečnosti z zdravili je metoda, ki ženskam, ki se

odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, ponuja prav to.

Z raziskavo, ki smo jo opravili s 50 anketirankami, smo želeli ugotoviti, ali so ženske

dovolj osveščene o možnih načinih umetne prekinitve nosečnosti, ali ženske poznajo

umetno prekinitev nosečnosti z zdravili in ali si zdravstvenih delavci v ginekoloških

ambulantah vzamejo dovolj časa za poučevanje žensk.

Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da kar dobre tri četrtine anketirank

pozna umetno prekinitev nosečnosti z zdravili, vendar pa jih veliko meni, da je na voljo

premalo informacij o tej metodi. Dobra polovica vprašanih je mnenja, da si zdravstveni

delavci v ginekoloških ambulantah vzamejo premalo časa za informiranje pacientk o

umetni prekinitvi nosečnosti. Ta rezultat ne govori v prid delu zdravstvenih delavcev,

verjetno pa temu rezultatu botruje tudi dejstvo, da zdravstvenim delavcem za popolno

obravnavo in svetovanje pacientkam veliko krat primanjkuje časa. Zato predlagamo, da

zdravstveni delavci v ginekološki ambulanti, kadar se srečujejo s pomanjkanjem časa za

svetovalno delo, ženske, ki želijo prekiniti nosečnost preusmerijo in napotijo tudi na

svetovalno socialne službe ginekoloških klinik. Tudi v srednjih šolah ali višjih razredih

osnovne šole bi medicinske sestre lahko uro ali dve v šolskem letu vodile učne delavnice in

informirale učence in dijake na temo varna spolnost, kontracepcija in umetna prekinitev

nosečnosti.

Kakovostne informativne zloženke so pomemben inštrument informiranja pacientov pred

posegi v sodobnem zdravstvu. Vendar pa mora biti tovrstnih zloženk na voljo dovolj,

nahajati pa se morajo na dovolj dostopnem in vidnem mestu, ločeno od ostalih zloženk,


31

tudi reklamnih. Iz analize rezultatov je razvidno, da je v ginekoloških ambulantah na voljo

premalo informativnih zloženk o splavu. To mnenje je delila kar dobra polovica vseh

anketirank. Zloženke, ki pa so na voljo pa podajajo premalo informacij o možnih

negativnih posledicah umetne prekinitve nosečnosti, saj je relativno veliko število

anketirank izrazilo negativno mnenje glede tega vprašanja, slaba polovica anketirank pa na

to vprašanje ni mogla odgovoriti niti pritrdilno niti nikalno. Zato predlagamo, da

zdravstveni delavci vestno skrbijo za zadostno število zloženk v ambulanti. V okviru prve

osebne obravnave in informiranja, pa naj pacientki vročijo tudi zloženko, pri naslednji

obravnavi pa jo povprašajo o mnenju kakovosti vsebine zloženke oziroma, kaj bi bilo

dobro, da zloženka še vsebuje. Negativna mnenja naj nato posredujejo strokovnemu timu,

ki je zloženko sestavil.

Dandanes je na voljo veliko različnih virov informacij o možnih načinih in metodah

umetne prekinitve nosečnosti, a je ginekolog še zmeraj najpomembnejši strokovni subjekt,

ki predaja največ kritičnih informacij v procesu umetne prekinitve nosečnosti, saj je

ginekologa kot glavni vir informacij navedla kar slaba polovica anketirank. Relativno

majhno število vprašanih je dobilo informacije o umetni prekinitvi nosečnosti pri

medicinski sestri. Da so mediji pomemben vir informacij, potrjuje tudi dobra petina

anketirank, ki so se o možnih načinih umetne prekinitve nosečnosti seznanile preko njih,

kar pa ne preseneča, saj je pridobivanje informacij prek spleta, najbolj diskreten in zaseben

način informiranja.

Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili je sicer relativna novost na področju ginekologije,

pa vendarle ne tako sveža, so jo pozna že skoraj dve tretjini vseh vprašanih žensk. Čeprav

je kirurška metoda poznana pri veliki večini vprašanih, je le dobra četrtina seznanjena s

kombinirano metodo.

Ženske, ki so že opravile umetno prekinitev nosečnosti, pa tudi tiste, ki on njej razmišljajo,

si ustvarijo mnenje, kaj zanje pri tem posegu najpomembneje. Dobrima dvema tretjinama

vseh vprašanih je učinkovitost posega zelo pomembna. Večini je pomembno, da je poseg

varen in manj boleč. Da je pri posegu stres čim manjši, sam poseg pa čim manj zapleten, je

pomembno več kot polovici vprašanih.


32

Skozi raziskavo nam je uspelo ugotoviti tudi, da zdravstveni delavci v večini primerov

svetujejo prav umetno prekinitev nosečnosti z zdravili, še zmeraj pa svetujejo tudi

kirurško, ki jo je navedla kar tretjina vprašanih.

Zapleti pri umetni prekinitvi nosečnosti so zelo redki in se pojavljajo pri enem do dveh

odstotkih žensk, denimo krvavitve, infekcije ali poškodbe tkiva. Bistveno je, da ga ženske

opravijo varno s strokovno pomočjo. Umrljivosti se v takih okoliščinah ne gre bati. Zadnji

smrtni primer zaradi splava v Sloveniji smo imeli pred dvajsetimi leti (Pinter, 2006). Da je

metoda umetne prekinitve nosečnosti najbolj varna in prinaša najmanj zapletov, nam je

potrdila več kot polovica vseh vprašanih, več kot tretjini anketirank pa je kirurška metoda

tista, ki še zmeraj izpolnjuje njihova pričakovanja o najmanj zapletih pri tem posegu.

Analiza raziskave nam je pomagala priti do odgovorov tudi na druga raziskovalna

vprašanja. Raven osveščenosti žensk o načinih prekinitve nosečnosti je na relativno visoki

ravni, anketiranke prav tako dobro poznajo tovrsten poseg z zdravili, vendar pa niso

zadovoljne z zadostnostjo informiranja in svetovanja s strani stroke. Ugotavljamo, da je

vse premajhna tudi vloga medicinske sestre v procesu svetovanja in informiranja. Urnik

medicinske sestre v ginekološki ambulanti je poln, poleg svetovanja pa medicinska sestra

opravlja še druga dela, zato časa za informiranje in svetovanje prepogosto zmanjka. Ne

preseneča torej, da v večini primerov to delo opravi ginekolog. Zdravstveni sistem in način

dela bi moral medicinski sestri omogočiti, da izvaja tudi svoje zdravstveno vzgojno

poslanstvo (lasno besedilo). Zato predlagamo, da se uvedejo oziroma posodobijo sistemske

rešitve, ki bodo omogočale, da se čas za opravljanje administrativnih del medicinske sestre

skrajša in s tem podaljša čas za svetovanje in informiranje.

Ohranjanje zdravja žensk v rodni dobi, ohranjanje zdrave kulture načrtovanja družine,

preprečevanje povratništva dosegamo s pomočjo učinkovitega informiranja, izobraževanja

in svetovanja, ne glede na starost ali izobrazbo žensk. Povratnic, torej žensk, ki pridejo

naredit umetno prekinitev nosečnosti in so opravile že vsaj eno umetno prekinitev

nosečnosti, je v Sloveniji kar 40 odstotkov. To ni malo. Za primerjavo naj navedemo, da je

v zahodnoevropskih državah takšnih le 20 do 25 odstotkov (Pinter, 2006). Dobra


33

informiranost žensk prinaša dobre rezultate, s tem pa manj negativnih posledic, tako za

zdravje ženske kot za družbo na sploh. Za to pa je pristojna stroka, ki ima možnost, da do

javnosti prodre na več možnih načinov. Čeprav živimo v civilizaciji, kjer se stvari odvijajo

z neizmerno hitrostjo, kjer smo priča poplavi informacij, je vendarle potrebno vložiti

veliko truda in časa v kvalitetno informiranje in seznanjanje javnosti o tako pomembnem

vprašanju kot je umetna prekinitev nosečnosti.


34

8 SKLEP

Sodobna družba podpira svobodno odločitev žensk, bodisi da bodo nadaljevale z

nosečnostjo bodisi da jo bodo prekine. Če ženska začuti, da je umetna prekinitev

nosečnosti iz katerekoli razloga, zanjo najboljša alternativa v nosečnosti, mora imeti tako

dostop do kvalitetnega, podpornega in neobsojajočega svetovanja in pomoči že v izbrani

ginekološki ambulanti, kakor tudi dostop do varne in zanjo najprimernejše metode posega.

Skozi desetletja je medicina razvija metode umetne prekinitve nosečnosti, ki bi dosegale

optimalen rezultat. Učinkovitost in varnost pri posegu pa sta zanjo in za pacientke na

prvem mestu.

Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili, ki je uvedena tudi pri nas, ponuja več prednosti

pred kirurško metodo, zato se v ginekologiji tudi najpogosteje priporoča, pacientke pa se

zanjo najraje odločajo. Gre za relativno nekompliciran in hiter poseg z minimalnimi zapleti

in minimalnimi stroški.

Zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre in drugih zdravstvenih delavcev na področju

ginekologije je eden ključnih dejavnikov pri preprečevanju neželenih nosečnosti in pri

odpravljanju neželenih nosečnosti. To delo mora biti opravljeno strokovno, s vsem

spoštovanjem do pacientk.


35

ZAHVALA

Pri nastajanju in oblikovanju diplomskega dela mi je pomagalo veliko oseb, katerim bi se

želel zahvaliti. Prva in posebna zahvala gre najpomembnejši osebi v tem procesu

nastajanja tega dela, to je mentorici Viš. predav. mag. Vidi Gönc, univ. dipl. org., za njeno

strokovno svetovanje in potrpežljivost.

Posebno velika zahvala pa gre mojim domačim, še posebej ženi Emiliji, za vso podporo,

spodbujanje in zaupanje skozi vsa leta študija in med pisanjem diplomskega dela.

Prav tako hvala vsem prijateljem in znancem, ki so mi pomagali, tudi finančno, in me

spodbujali na študijski poti.

Hvala!


36

9 LITERATURA

Abortion. Wikipedia. 2013. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Abortion

(25.5.2013)

Abortus. Wikipedia. 2013. Dostopno na: http://sh.wikipedia.org/wiki/Abortus (8.3.2012).

Borko, E, Tekač, I. Ginekologija-2 dopolnjena izdaja. Maribor: Visoka zdravstvena šola

Maribor, 2006.

Can an abortion cause infertility, 2010. Dostopno na :

http://www.justmommies.com/articles/abortion-infertility.shtml (20.2.2012).

Carlson, K, Eisntat, S, Ziporyn, T. The Harvad guide to women's health, Carlson:

Cambridge, Massachusetts ; London : Harvard University Press, 1996.

Cunningham, G , Gant, N, Leveno, K, Hauth, J, Wenstrom, K,. Hauth, J. Williams

Obsterics: New York: McGraw-Hill, 2001.

Gabbe, SG, Niebyl, JR, Simpson, JL. Obsterics fourth edition, Normal and Problem

Pregnacies: New York: Churchill Livingstone, 2002.

Honaken, H, Piaggio, G, von Hertzen, H, Bartfai, G, Erdenetungalag, R, Gemzell-

Danielsson, K, Gopalan, S, Horga, M, Jerve, F, Mittal, S, Thi Nhu Ngoc, N, Peregoudov,

A, Prasad, R, Pretnar-Darovec, A, Shah, RS, Song, S, Tang, OS, Wu, SC. For the WHO

Research Group on Post-Ovulatory Methods for Fertility Regulation, 2004. WHO

multinational study of three misoprostol regimens after mifepristone for early medical

abortion. BJOG: An international Journal of Obstetrics & Gynaecology, (online). 111, (7).

Dostopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1471-0528.2004.00153.x/full

(12.12. 2012).

http://en.wikipedia.org/wiki/Abortion

http://sh.wikipedia.org/wiki/Abortus

http://www.justmommies.com/articles/abortion-infertility.shtml

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1471-0528.2004.00153.x/full


37

Ličer, Z. Svetovanje pred umetno prekinitvijo nosečnosti: Ljubljana. Zbornik: 1.

spominski sestanek prof.dr. Lidije Andolšek-Jeras. Umetna prekinitev nosečnosti v

Sloveniji, 2004.

Koželj, M. Od oploditve do rojstva ali splava. Portal Bambino.si. 2010. Dostopno na:

http://www.bambino.si/od_oploditve_do_rojstva_ali_splava (7.7.2012).

Kurjak, A. Ginekologija i pernatologija I: Varaždinske toplice: Golden Time, 1995.

Maček, M. Pravni vidiki umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji: Ljubljana. Zbornik: 1.

spominski sestanek prof.dr. Lidije Andolšek-Jeras. Umetna prekinitev nosečnosti v

Sloveniji, 2004.

Medical abortion. What are the advantages and disadvantages of medication abortion?.

2009. Dostopno na: http://www.medicationabortion.com/questions/advantages.html

Mihevc Ponikvar, B, Rudolf, A. Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti v Sloveniji

2009, primerjava podatkov med regijami za leto 2009. Inštitut za varovanje zdravja

Republike Slovenije. 2011. Dostopno na:

http://www.ivz.si/podatkovne_zbirke?pi=5&_5_Filename=2950.pdf&_5_MediaId=2950&

_5_AutoResize=false&pl=46-5.3. (26.5.2013).

Needle, RB, Walker, LEA. Abortion Counseling: New York: Springer Publishing

Company, LLC, 2008.

Pinter, B. Povratnic je kar štirideset odstotkov. Šola za življenje. 2006. Dostopno na:

http://www.solazazivljenje.si/aktualno/povratnic_je_kar_stirideset_odstotkov.html

(29.8.2006).

Pretnar Darovec, A, Drobnič, S. Abortivna tableta. Zdravstveni vestnik 2002; 71: 307-9.

Dostopno na: http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st2-5/st2-5-307-

309.htm (26.7.2012).

http://www.bambino.si/od_oploditve_do_rojstva_ali_splava

http://www.medicationabortion.com/questions/advantages.html

http://www.ivz.si/podatkovne_zbirke?pi=5&_5_Filename=2950.pdf&_5_MediaId=2950&_5_AutoResize=false&pl=46-5.3

http://www.ivz.si/podatkovne_zbirke?pi=5&_5_Filename=2950.pdf&_5_MediaId=2950&_5_AutoResize=false&pl=46-5.3

http://www.solazazivljenje.si/aktualno/povratnic_je_kar_stirideset_odstotkov.html

http://vestnik.szd.si/st2.5/st2-5-307-309.htm%20(26

http://vestnik.szd.si/st2.5/st2-5-307-309.htm%20(26


38

Pobačaj. Wikipedia. 2013. Dostopno na: http://hr.wikipedia.org/wiki/Poba%C4%8Daj

(27.5.2013).

Podkrižnik, C, Lipuš-Velički, S. Vloga medicinske sestre pri umetni prekinitvi nosečnosti:

z abortivno tableto v prvem trimesečju = The nurse's role in artificial termination of

pregnancy using the abortion pill in the first trimester. V: 80 let hospitalne ginekologije in

porodništva v Mariboru: mednarodni znanstveni simpozij, Univerzitetni klinični center

Maribor = 80 years of hospital gynaecology and obsterics in Maribor: International

scientific symposium, University Clinical Centre Maribor, Maribor, 2008.

Ribič Pucelj, M. Plodnost in nosečnost po umetni prekinitvi nosečnosti: Ljubljana.

Zbornik: 1. spominski sestanek prof.dr. Lidije Andolšek-Jeras. Umetna prekinitev

nosečnosti v Sloveniji, 2004.

Sitruk-Ware, R. Approval of mifepristone (RU 486) in Europe. Zentralbl Gynekol 2000;

122: 241-7.

Štefanič, B. Spremeniti »zastrašujočo prakso«. Družina. 2010. Dostopno na:

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/C3A9C592D1C943CAC1257707002F57B3?

OpenDocument (17.4.2013).

Štolfa Gruntar, A, Sekelj Rangus, V. Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili: Ljubljana:

konfernčni zbornik: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2010.

Vitalna statistika. Zdravstveni statistični letopis 2010. Inštitut za varovanje zdravja

RS.2010. Dostopno na:

http://www.ivz.si/Mp.aspx/?ni=0&pi=7&_7_Filename=attName.png&_7_MediaId=4642&

_7_AutoResize=false&pl=0-7.3. (26.5.2013)

Vogler, A. Tehnike umetne prekinitve nosečnosti v 1. in 2. trimesečju nosečnosti.

Ljubljana. Zbornik: 1. spominski sestanek prof.dr. Lidije Andolšek-Jeras. Umetna

prekinitev nosečnosti v Sloveniji, 2004.

http://hr.wikipedia.org/wiki/Poba%C4%8Daj

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/C3A9C592D1C943CAC1257707002F57B3?OpenDocument

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/C3A9C592D1C943CAC1257707002F57B3?OpenDocument

http://www.ivz.si/Mp.aspx/?ni=0&pi=7&_7_Filename=attName.png&_7_MediaId=4642&_7_AutoResize=false&pl=0-7.3

http://www.ivz.si/Mp.aspx/?ni=0&pi=7&_7_Filename=attName.png&_7_MediaId=4642&_7_AutoResize=false&pl=0-7.3


39

Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu

otrok, Uradni list SRS, št. 11/1977, 42/1986, Uradni list Republike Slovenije, št. 29/1995.


40

PRILOGE

Priloga 1:

Soglasje za izvedbo raziskave


41

Priloga 2: Anketni vprašalnik

Spoštovani,

Sem Arton Skenderi, absolvent na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Pripravljam diplomsko delo z naslovom » Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili » in vas

prosim za izpolnitev anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik bom uporabil izključno za

izdelavo diplomske naloge. Izpolnjevanje vprašalnika je popolnoma anonimno in

prostovoljno.

Za sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem!

Arton Skenderi

PROSIM, OBKROŽITE USTREZEN ODGOVOR!

1. Starost ( prosim, napišite ): .......... let

2. Izobrazba:

a) osnovnošolska

b) srednješolska

c) višja/visoko šolska

d) univerzitetna

e) drugo ……………………….

3. Ali poznate umetno prekinitev nosečnosti?

a) da

b) ne


42

4. Ali menite, da so informacij o umetni prekinitvi nosečnosti dovolj dostopne in jih je

dovolj na razpolago?

a) da

b) ne

c) ne vem

5. Ali menite, da si v ginekoloških ambulantah zdravstveni delavci vzamejo dovolj časa za

podajanje informacij ženskam o umetni prekinitvi nosečnosti?

a) da

b) ne

c) ne vem

6. Ali menite, da je v ginekoloških ambulantah na razpolago dovolj zloženk o umetni

prekinitvi nosečnosti?

a) da

b) ne

c) ne vem

7. Ali menite, da vsebina zloženke podaja dovolj informacij o možnih negativnih

posledicah umetne prekinitve nosečnosti?

a) da

b) ne

c) ne vem

8. Kje ste se seznanili o možnih načinih ali vrstah umetne prekinitve nosečnosti?

a) pri ginekologu

b) medicinska sestra

c) pri pogovoru s prijateljicami

d) knjige, revije, brošure

e) mediji (TV, radio, internet)

f) drugo………………………


43

9. Katere vrste prekinitve nosečnosti poznate (možnih več odgovorov)?

a) kirurška

b) z zdravili

c) kombinirana (kirurška in z zdravili)

10. Kaj menite, da je najpomembnejše pri umetni prekinitvi nosečnosti (možnih več

odgovorov)? Da je poseg…..

a) učinkovit

b) varen

c) manj boleč

d) manj stresen

e) manj zapleten

f) krajša ležalna doba v bolnišnici

11. Katero metodo umetne prekinitve nosečnosti najpogosteje svetujejo zdravstveni

delavci?

a) kirurško

b) z zdravili


12. Kaj menite, katera metoda umetne prekinitve nosečnosti prinaša najmanj zapletov?

a) kirurška

b) z zdravili


Hvala za vaše sodelovanje!

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE … · želijo prekiniti nosečnost, težke fizične vaje, energično poskakovanje, nošnjo težkih predmetov in jahanje. Soranus navaja